Poročila potrebne informacije kol pomoč pri prodaji. Trgovca mora obveščati o vseh spremembah* predvsem pa o ukinitvi in uvajanju novih prodajnih programov. V nasprotnem primeru bo končnemu uporabniku na voljo napačna informacija, ponudniku pa ostane le še spor /. dobaviteljem. In z razgovori na sodišču zagotovo ne bosta prišla do uspešne prodaje. Potrebujemo tudi ustrezno informacijsko podporo. Večina dogodkov v elektronski trgovini poteka avtomatično. Vsi dokumenti so v elektronski obliki in jih izdelajo računalniki. Veliko število kupcev, artiklov in dobaviteljev obenem z velikim številom poslovnih dogodkov zahteva vnaprej pripravljeno organizacijsko shemo podjetja, določene procese v podjetju, urejen pretok dokumentov in arhiviranje vseh zapisov o poslovnih dogodkih. Investicija v informacijsko opremo je neizogibna in sorazmerno visoka. In nenazadnje potrebujemo tudi ustrezno omrežje, ki omogoča hiter in cenen prenos podatkov. V ZDA so tudi na tem področju daleč pred Evropo. Slovenci kljub vsemu raje lovimo Evropo, tako s številom hitrih ISDN priključkov kot s ceno. Državna administracija pa nič, kot bi se ne zavedala, da je prav široka dostopnost javnega komunikacijskega omrežja predpogoj za razvoj elektronskega trgovanja. 4. ZAKLJUČEK EU je sprožila Široko akcijo za popularizacijo uporabe informacijske tehnologije v malih in srednje velikih podjetjih, kot okoljih, ki s svojo pestrostjo in prilagodljivostjo edina lahko pospešijo zbliževanje z ZDA. Obenem je s spremembo zakonodaje omogočila privatizacijo sicer državnih telekomunikacijskih ponudnikov in dovolila tujim podjetjem ponudnikom internet in telekomunikacijskih storitev vstop na svoj trg. Tudi pri nas je tako dela za podjetnike, ponudnike internetnih storitev in državno administracijo več kot dovolj. Ali lahko v naslednjem letu pričakujemo, da bodo vsak zase opravili svojo nalogo in Slovenijo zapisali med države z okoljem, naklonjenim elektronskemu trgovanju. Mogoče pa bi bila za druga evropska podjetja končnica .si lahko zanimivejša kot .com. NAJBOLJŠE PROGRAMSKE REŠITVE IN PRAVI IZVAJALCI ? (Teze in ugotovitve okrogle mize) Andrej Kovačič, Ekonomska fakulteta, Ljubljana UVOD Okrogla miza z naslovom "Izbira najboljšega ali pravega izvajalca", ki se je odvijala v okviru posvetovanja Dnevi slovenske informatike - Portorož 99, je načela in obravnavala niz problemov, s katerimi se spopadajo organizacije ob uporabi sodobne informacijske teh* nologije in prehodu na nove celovite programske rešitve. Svoje poglede na obravnavano problematiko so poleg vodje okrogle mize (dr. Andrej Kovačič) podali tudi drugi panelisti. Njihova stališča so bila seveda po pričakovanjih v vetiki meri različna, saj so zastopali poglede uporabnikov rešitev oziroma naročnikov {g. Denis Stepančič, Gradbeno podjetje Grosuplje), domačih razvijalcev in ponudnikov (dr. Ivan VezoČnik, Razvojni center Celje} ter ponudnikov tujih rešitev (g, Stanislav Klešnik, Intertrade ITS, ki zastopa firmo Baan). Udeleženci so se strinjali z večino tez, ki so bile kot izhodišče razprave predhodno izoblikovane in pred- stavljene, izoblikovali pa so tudi svoja stališča in razmišljanja o problematiki, ki je v našem okolju še zlasti pereča in vse bolj prisotna. Ugotovili so, da v začetni fazi, ko obravnavamo možne scenarije in dileme prehoda, naletimo na eni strani na potrebo po presoji odločitev o razvoju ali nakupu oziroma primernosti razpoložljivih programskih rešitev, na drugi strani pa o primernosti razvijalcev ali uvajalccv teh rešitev. 1. IZHODIŠČA Mnu^i ocenjujejo, da prehajamo v obdobje, ki ga bo zaznamoval trg celovitih programskih rešitev in nanje vezanih sloritev uvajanja, vzdrževanja in nadgrajevanja. V letu 1997 je bi! na tem trgu ustvarjen promet v višini 300 milijard ameriških dolarjev. Brez posebnih špekulacij ocenjujemo, da se bo ta obseg v letu 2002 podvojil [I J. Prihodki od prodanih licenc programskih 1999 Številka 2-letnik VII vponbnd NFORM ATIKA Poročila rešitev in nanje vezanih rešitev skokovito naraščajo {slika i, vir: GartnerGroup, 1998). Velike svetovalne hiše, ki se brez izjeme vse bolj uveljavljajo tudi kot neodvisni sistemski integratorji, ugotavljajo naraščanje deleža prihodka, ki ga ustvarijo z uvajanjem rešitev. Le-ta v večini primerov znaša med 21) in 30 odstotkov celotnega prihodka. Trg programskih rešitev s 20.000 S 16.000 S 12.000 -S 0.000 -S 4.000 - so - 30 % 20% 10% o % 1997 1998 1999 2000 2001 2002 — letna rast □ licence v mto USD Slika i: Trg programskih rešitev Dilema ti nakupu ali lastnem razvoju programske rešitve ostaja. Prednosti in slabosti nakupa že izdelanih rešitev so znane v literaturi in vsakdanji praksi [2]. Velja, da z nakupom lahko močno skrajšamo čas razvoja in znižamo nivo tveganja o ustreznosti končnega rezultata, ki smo mu priča pri lastnem razvoju. Pridobimo tudi morebitna tuja (praktična) znanja z obravnavanega poslovnega področja, ki jih vsebujejo kakovostne uporabniške programske rešitve. Slabosti nakupa se kažejo v relativno visoki ceni nakupa in osnovnega prilagajanja rešitev. Še bolj pa se poudarijo skozi problematiko uvajanja oziroma prilagajanja informacijskim potrebam uporabnikov in prenosu vseh znanj, potrebnih za vzdrževanje in nadaljni razvoj, na informatike v podjetju. Vseeno nekateri napovedujejo, da se bo delež "doma razvitih" rešitev na svetovni ravni znižal s sedanjih 33 % na 25 % v letu 2002. Odločitev o nakupu rešitev se lahko izvede le na osnovi podrobno opredeljenih ter z modelom podatkov formaliziranih in prikazanih informacijskih potreb izvajanja postopkov znotraj poslovnega procesa. Velja pravilo, da je ob normalnih tržnih pogojih smotrna odločitev o nakupu v primeru, da aplikativna rešitev pokriva vsaj 80% informacijskih potreb obravnavanega področja. Z normalnimi pogoji mislimo, ob ustrezni ceni tudi razpoložljivost ustreznih rešitev v izvorni obliki in pripravljenost ponudnika za sodelovanje pri uvedbi in prilagajanju rešitve. 2. VZROKI IN POSLEDICE NEUSTREZNEGA UVAJANJA PROGRAMSKIH PROIZVODOV Ocena o ustreznosti odločitve o nakupu programske rešitve nikakor ni enostavna. Nikakor je ne smemo prepustiti le bodočim uporabnikom. V primeru, da gre za obsežnejši sklop poslovno pomembnih rešitev, je smotrno takšno ocenjevanje prepustiti neodvisni instituciji ali svetovalcu. Le-ta mora v ta namen predhodno analizirati informacijske potrebe podjetja na obravnavanem področju, jih formalizirati z modelom izvajanja postopkov in podatkov in ugotovitve primerjati z možnostmi ponujene programske rešitve. Na ta način se lahko približamo izhodiščem, ki jih prikazuje slika 2, ter izognemo razočaranju in nepričakovanim stroškom. 250 mio SIT - skupni stroški lastništva 50 mio SIT - v^dejanski stroški pričakovani ■*