H 0 Y 1 C e pa I>r- Janez Bleiweis. XXXV. 1877. BDvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske politike, a tudi v obče vnanji položaj monarhije naše ne. nMir ljudem na zemlji!" ostal je — glas vpijočega v puščavi". Tako inilo je zaznamenjal začetek novega leta dr. J. Bleiweis, kteri je v petin- tridesetem tečaju spisal na pr.: nKako stoji z uravnavo zemljiskega davka. Bolj na drobno o zložbi zemljišč. Tudi sadnim drevesom je treba gnojiti, pa kako? 0 postavi za plemenske bike. Sol v kmetijstvu. 0 vcenitvi zemljišč z ozirom na uravnavo zemljiškega davka. Kako se dado senožeti zboljšati s prav majhnirai stroški. Kaj naj se iz kmetijstva uči mladina kmečkih starišev v nadaljevalnih šolah. Milost naši domači živini. Ali naj se sadna drevesa presajajo v jeseni ali v spomladi. 0 sljavih kravah. Pomanjkanje slame, — njega nasledki, in kako mu v okom priti. 0 vaganji goveje živine. 0 popotnih učiteljih kraetijstva. Kako odpraviti bradovice po životu goveje živine. Napake o napajanji naše domače živine. Z enim vajetom voziti je velika napaka. Vodila srečnega gospodarstva. Če kmetovalce nesreče na polji zadenejo. Gospodinje včasih največe sovražnice kmetijskega napredka. Dragina govejega mesa. Ozir po Avstriji z gospodarstvenega stališča. Kako dualizem v zvezi z liberalizmom skrbi za kmeta in obrtnika, pa za nas vse. Kako konje krmiti. Kje je mavec (gips) dober, kdaj in kako. Kako naj gospodar skrbi za živino svojo, da mu daje dobre dohodke. Kuhinjska, živinska, gnojivna sol. Umen gospodar mora poznati razločke med živinsko klajo. Različna vrednost različnega živalskega gnoja. Ali so popotni učitolji kmetijstva potrebni. Tri glavna vodila, kako naj gospodar ravna s hlevskim gnojem. Koliko živine naj gospodar čez zimo preredi. C. k. nadzorniki kinetijstva. Kdo je kriv našcga žalostnega državnega denarnega gospodarstva. Zlate besede našim gospodarjem itd." 0 velikih državnih vnanjih in notranjih razmerah govorijo spisi na pr.: Novice iz Turčije in o Turških zadevah. Nemško-avstrijsko liberalno novinarstvo in vzhodno vprašanje. Kaj bode konec dolgočasnih koniVrenc v Carigradu — boj ali mir? Tuiška politika — lauhasta. Štirje mali faktorji (Črnagora, Srbija, Giška, Rumunja) o Turskem vprašanji. Kaj počno druge države, ko se Rusko-turška vojska pričoe. Vojska (BVojska s Turkom je potisnila vse druge dogodbe v kot. česar je želel vsak, komur srce človeško v prsih bije, da se zgodi, zgodilo se je na sv. Jurija dan, — Rusija je vojsko začela s Turškirai barbari, o katerih tudi naše narodne pesmi vedo veliko grozovitosti pripovedovati. Ni tedaj čuda, da vroče simpatije Slovencev spremljajo Rusko arrnado na njenih potib, vsaj bije sveti boj za človečanstvo, kristjanstvo in slovanstvo" itd. 143. gl. 138). — Rusko-turški boj in pa Angleži. Zakaj so judovski časniki v Avstriji zoper Ruse in drže s Turki (190. 316). MPlevna je padla — te tri besede so šle včeraj kot blisk od ust do ust po mestu; z nepopisljivim veseljem navdajale so vsacega človekoljuba, hudo potrle pa poturčene sovražnike slovanske Rusije. S padom Plevne je konec zagotovljen barbarstvu Turškemu v Evropi, kakor mu je s padom Karsa zadnja ura odbila v Aziji. Milostljivi Bog se je usniilil večstoletnega trpljeDja slovanskih kristjanov na jugu in blagoslovil orožje rešiteljice Rusije. Slava junakom Ruskim! Se ve, da veliko delo ni do konca še rešeno, in da pride še važnih vprašanj na dnevni red, ki danes še znana niso, al danica južnemu slovanstvu stoji na nebu in ne bode izginila več, ako Bog da in srcča junaška (401)1" — Slovansko morje (59). Dualizem v Avstriji grozno draga stvar. Ogcrske finančne in druge razmere pa prevzetnost Magjarska. Dvojna pošast, s katero Magjari skušajo vzdržati gospodstvo svoje v Avstrijski državi. Misli o pogodbi z Ogersko (245. 295. 335. 348). 0 panslavizmu (271). Ljudske in srednje šole v Avstriji (413). Nova davkovska postava v zbornici poslancev. Slovenski jezik dandanes v slovenskih deželah itd. — Deželni zbor. nPolnoči je v soboto zvečer odbilo, ko se je končal letošnji deželni zbor, ki je, kakor je dr. Bleiweis v poslovnem svojem govoru pravo rekel, delati inoral »mit gebundener Marschnithe". Ko so se prejŠDJe dni obravnave mirno vršile, bile ste zadnji dve seji hudošumni (135)". Kranjski deželni zbor je razpuščen in nove volitve poslancev so napovedane, zato pozor volilci! Kaj treba posebno našim županom po kmetih .. Poduki o volitvah .. Prihodnje volitve in manevri Tagblattovcev. Rojaki (209)! Po volitvah. Našim volilcem! Spomini na volitve v deželni zbor Kranjski (1. 22 — 1. 31). Tabor v Udmatu prepovedan (249) itd. — Kakor o zboru deželnem in državnem, tako je hude borbo imel tudi o Matici, kar ob kratkem opisuje (39): nPoslednji občni zbor Matice naše je zopet odkril, kar je marsiktera blaga dušica slovenska smatrala že za poravnano. Ko je 1. 1863 z navdušenimi klici v Novicah se ustanovila Matica Slovenska in so jej rodoljubni možje z ustanovami, ki jih kaže Koledar Matični za 1. 1865, na pomoč prihiteli, bili srao Slovenci enih misli, enega srca, in po njihovih načelih osnovala so se njena pravila. Ko pa je 5 let potem na Dunaji začela pihati sapa brezverstva, ki si je pridala priimek Bliberalizma", zanesenega iz Nemčije tudi v Avstrijo, ni bilo več samo »giovine Italija", ampak rodili so se knaalu tudi ,,tnladonemci, mladočehi", in po teh, se ve da tudi nmladoslovenci". Od onega časa pa nastali so razpori, ki žalibog segajo v politično, družbeno in še celo v rodbinsko življenje ter ovirajo vzajemno delovanje na blagor domovine ter razdirajo, kar je v edinosti zidano bilo. Da bi že pred 15 leti ne bili narejali čitalnic in sokola, ne naredili bi jih menda danes več. Ni tedaj čuda, da ob času nastalega liberalizma ni bila stara Matica nekaterira mladim prevroče krvi več po godu; osnovali so njej nasproti že 1. 1872 mlado Matico, kateri so imč dali npisateljsko društvo" z vsakojakimi naineni . . . Odbora Matičnega dolžnost je po naših mislih čuvati nad tem, da se z ustanovami ravna po predpisih društvenih; v ta cilj in konec bo gotovo z zahvalo sprejel in mora sprejeti vsak nasvet, vsak rokopis, v katerem veje oni duh, ki je med Slovenci vladal takrat, ko se je ustanovila Matica in ko nismo še poznali nBismarkovega liberalizina navzetih mladoslovencev, ampak le slovenske rodoljube". Letopis Matice Slovenske je vredoval dr. Janez B1 ei\veis, kot predsednik od 1. 1877 do 1881, in to je 24. ktijiga njegova. Kakor je v Letopisu 1. 1876 k nNekoliko odlomka iz Korana", poslovenil M. Verne, spisal nPredgovor" (160—162); tako ga je 1. 1877 sostavil k nNebeške komedije I.", poslovenil J. Koseski (233—4). Razun tega je priobčil v njem: ,,Pisma Jarnikova Stanku Vrazu (str. 149—158). Listi, katere je Prešern Vrazu pisal" (158—164). Pa BEin rie\ves lied von den kraynerischen bauren", poroča dr. Janez Bleiweis (str. 200—201). Zarad sostavka »Možgani" zagovarja se v Novicah (63). BKaj Valvazor kratkočasnega pripoveduje o starih Kranjcih in Kranjicab". Govoril dr. Jan. Bleiweis pri besedi Ljubljanske čitalnice (82-85). — nNulla dies sine linea" — je menda zopet načelo sl. državne policije, t. j. neiuila roka njena zasega enkrat Slov. Narod, drugi pot Slovenca, tretji pot Novice — potožil je vrednik (32). — BZ letom 1878. nastopijo Novice svoj 36. tečaj. Dobro znanim po vsem Slovenskem, pa tudi zunaj niej Slovenije ni jim treba na dolgo in široko razkladati svojega programa; zato rečejo le to, da, kar so bile 35 let, ostanejo nepremakljivo tudi v prihodnje: neutrudljive delavke za narodne pravice njegove na stališči državopi-avnem. Trojae svetinje staroslovenskega gesla tudi v prihodnje ne bodo zatajevale, kakor tudi popolne neodvisnosti svoje nikomur prodale, naj pridejo časi kakoršni koli (402)". — BKaj vse nam bo prineslo novo leto, pravi k sklepu v BOziru na 1. 1877", to sam Oni ve, ki narodom veliko pratiko piše (415)". XXXVI. 1878. BPrvega lista novega leta ne moremo bolje začeti, kakor da ga začnemo z dvema iskreniraa željama. Prva je ta, naj bi tnili Bog dal, da nastopi v Avstriji taka sistema, po kateri vsi narodi njeni postanejo ravnopravni v vsem; taka ustava bode vse narode zbrala pod svojo streho, zadovoljnost bode kraljevala povsod, in ustavoverni bodo potem vsi državljani Avstrijski. Da si dozdaj Nemci in Magjari peko posebno pogačo, to je ravno tisti vsemu svetu znani črv, ki že leta in leta gloda na organizmu Habsburške tnonarhije. Druga vroča želja pa je, naj bi Rusom kmalu obveljalo, Turškega jarina rešiti naše brate na jugu, ki so se vzdignili za sveti križ in zlato svobodo. S tema iskrenima željama stopimo v mlado leto. Bog pomozi (7)!" Po teh iskrenih željah je dr. Jan. Blei\veis v šestintridesetem tečaju priobčil na pr.: BNekoliko opominov našim gospodarjera. Kmetovi gospodarski zapisniki. Živinska sol pred državnim zborom. Kako ob potih kmetijskih posestev posaditi sadno drevje. Petero rastlinam potrebnih življejev, 0 vreraenskem prerokovanji. Kedaj in zakaj zemlja peša. Koprive. Kako predenico v različnih krajib pokončujejo. Napačna razmera med tem, kar posestniku nese kmetijstvo, in kar kapital v denarji. Današnji stan gozdov. Nova mašina smetanica. Koliko naj se živini, posebno goveji, daje solt. Kava pred državnim zborom Dunajskim. Dobra setev, dober pridelek. Zakaj propadajo kmetijstva. Mala loterija velika odrtija. Kako naj gospodar obdeluje senožeti. Skušnje z novim krompirjem. Sosed Zanikernik. Kako iz kapnic pregnati živalice močelke. Še kaj o uravnavi gruntnega davka. Odprto pismo dtužbe kmetijske Kranjske planinarjem v Bohinji in Tominu o uranem mlekarstvu in sirarstvu. Nadloge kmetijstva. Kukovica. Kako izrejati nizka drevesa ali pritlikovce. Nikar upihavati gorečih petrolejevih larap. Kdaj je najboljši 6as les sekati. Kmetijske zadeve v letošnjih deželnih zborih. Kako naj se kuri. da se drv prihrani. Šota — velik zaklad. a žalibog, premalo ga poznamo itd." — Z državopravnega in bolj občnega stališča pisal je: BTo vam te dni potlačeni hodijo turkofili, kar Rusi, Črnogorci in Srbi mrtvaški zvon zvonijo Turkom. Pa kako da ne bi bili Ljubljanski turčini tako potrti, vsaj tudi oficijozna BPresse" britko toži, da so nade Ogrskih državnikov po vodi splavale, česar so, kakor pravi, naše nesrečne notranje zmešnjave krive. Pač pozno pride to spoznanje! Kdo pa je kriv Bdieser ungliicklichen innern "VVirren" ? — kdo drug, ko tista dva naroda, ki hočeta gospodovati v Avstriji (22)!" — Sofija, glavno mesto Bolgarije. Se li da Turek prestvariti v oruikanega človeka. Enajsta ura bije. Čemu ima biti zdaj kongrcs. Car Ruski in narod Ruski (67). Izgledi Avstrijsko-ruske vojske. Avstrija in slavjanski jug. Bosna in Hercegovina — nekdaj Hrvatska zemlja. Ruske in Angleške finance. Če pride do vojske med Angleži in Rusi, kak jej utegne biti konec. Razloček narodov jutrovih in večernib dežel (HammerPurgstal). Denar v politiki. Ruskega cara beseda v Moskvi. — Počitnice državnega zbora. Svoji k svojitn (28). Dualizem v številkah. Ali bode iz te moke (Avstro-Ogerske) kaj kruba. Avstrija na skoku. Avstrije prihodnost. Toplice v Lipiku v Slavoniji. 0 shodu federalistev. Poslednje znamenje Avstrije (Nationalbank). Pogled na Ogersko pred volitvami. Avstrijsko-Ogerska armada v Bosni in Hercegovini. Več svitlobe, več svitlobe (282). Kako se imate Bosna in Hercegovina pribodnje vladati. Jugoslavenski program (385). Nova dualistična nevarnost za Avstrijo itd. Naprej slovenski jug! pesem J. Koseskega je (1. 36) ponatisniti dal s kratkim pojasnilorn. — Letopis Matice Slovenske za 1. 1878 vredil v štirih delih, in v njem (str. 20—34): Življeji človeški in njih upliv na organizem človeški. Prirodopisne-fiziologične črtice. Spisal dr. Jan. Bleivveis. — Stare hiše naše Ljubljane z zgodovinskimi črticami po gradivu pl. Radiča in dr. Lipiča. Opisal dr. Jan. Bleiweis za berilo v čitalnici Ljubljanski (140—149) v Novicah, kjer proti koncu pravi: Spomine na staro Ljubljano sklenemo z opominom: Ti — nekdaj po obrazu svojih hiš zvana bela Ljubljana — ostani bela na veke po trojnem svojem starodavnem geslu: trdna kakor skalao veri svojih pradedov, — kakor hrast neomahljiva o zvestobi do vladarja, — brez madeža čisto bela — slovenska!" — Zgodovinska črtica o hiralnici Ljubljanski (392—3). — 0 prestroji srednjih šol — jako zanimljiv sostavek (209—218). — 0 slovniku govori (167) in o vzajemnem jeziku slovanskem (281). — Deželni zbor pred 300 leti (155—6) rekši: Ta zanimivi članek smo posneli z obširnega sestavka v BKarnt. Volksst.", ki nam kaže, da federalizem, ki je naš vzor, ne bi bil s trte zvita oblika Avstrije. In če zdaj še druzega nič, vsaj — meminisse juvat". BSlovesen je bil moment, ko so narodni poslanci 5. oktobra zbornici izročili adreso do Njegovega veličanstva in je bilo to pismo, dostojno pa odkritosrčno in tehtno zloženo, v slovenskem in nemškem jeziku brano. Bralci naši najdejo to važno pismo na drugem mestu (str. 324); danes le to povemo, da dr. Jan. Bleiweis je v seji 7. dne t. m. utemeljeval adreso, t. j. bolj na drobno razložil vzroke, zakaj so narodni poslanci prisiljeni obrniti se do cesarja samega. Besede govornika so na več mestih hudo razburile gospode nemškutarje na desni strani in zbora predsednik ga je naposled ostro okregal, da se je drznil, zbor imenovati nepostaven (str. 332—3). Se ve, da se je zgodilo, kar se je naprej videlo . .. Poslanci naši pa z dobro voljo lahko rečejo: Dixiraus et salvavimus animam uostram (326)." To leto je obhajal dr. Janez Bleiweis svoj sedemdeseti god in ž njim ves Slovenski, malo da ne ves Slovanski narod. Tudi Novice so se bile opravile pražnje, prinesle sliko nOče dr. Janez Bleiweis" in rPesen k njegovi 701etnici" iz kamnopisa Blaznikovega v prilogab, ter so posebej in v listu popisovale Bleivveisovo svečanost (373—398), ktero glej najbolje v knjigi, ki jo je sestavil A. Bezenšek (v Zagrebu 1. 1879. 8° str. 96). — V Novicah (I. 48) nahaja se naslednja nZahvala: 0 svojem 70. rojstnem godu doživel sem radosti, koje bi se nikdar ne bil nadejal. Prijatelji od blizu in iz daleka, iz slovanskih in nemških pokrajin, združeni in posamezni, zastopniki društev, zavodov, mest, sel itd. donesli so mi mnogobrojnih dokazov svoje ljubezni in naklonjenosti ustmeno in pismeno, in došlo mi je toliko častnih listin, pa tudi dragocenih umotvorov in krasnib tvorin iz ženskib rok, da ne zmagam besedi, s kojimi bi izrazil občutke svojega globoko ginjenega srca. Sam dobro veui in se radujem temu, da vsa ta odlikovanja ne veljajo tolikanj meui, posamezniku, marveč dobri in vzvišeni stvari, koji služim doslej 36 let; a zarad tega mi dolžnost srčne zahvale nikakor ni manjša. Tolikega veselja ves presunjen morem javno svojim prijateljem, vsem skupaj in vsakemu posebej, le s slabimi besedami objaviti svojo najtoplejšo zahvalo za tolika preljubeznjiva čestitanja z najiskrenejšo željo: naj Bog vsemogočni milostivo izvrši vsa vsa voščila, koja so bila tako toplo naglašana o nepozabljivih dneh 17., 18., 19. novembra t. 1. od predragih mi prijateljev. V Ljubljani dne 26. novembra 1878. Dr. Jan. Bleiweis". In v vabilu na naročbo kaže: »Novice so letos novembra meseca se sedemdesetletnico svojega utemeljitelja doživele toliko časti, da po njej vse pomlajene nastopijo ob novem letu svoj 37. tečaj. Načela njibova ostanejo ista, ki so jih vodila dolzih 36 let. Kakor so neumorno na polji kmetijstva, kjer je mnogo ledine še, delale za telesni, v mnozih druzih obzirih pa za duševni blagor naroda slovenskega, — kakor so vedno brez strahu, če tudi je pisano gledal protivnik, borile se za svetinje njegove, — kakor so zmiraj le v federalistični sistemi vidile zadovoljnost narodov Habsburške monarhije in v tej zadovoljnosti Avstrijo močno, — kakor so ves čas trdile vzajemnost slovansko in so duševno naslombo iskale pri sosednih svojih bratih unstran Sotle, tako ostanejo tudi v novem letu, ne obupaje, dav novi Avstriji zvedrila se bodo vremena tudi Slo vanom njenim (406)".