PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK 'pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 58 (13.888) Trst, sreda, 27. marca 1991 Ob koncu razburljivega političnega dne nenadejana zahteva socialistov PSI za razčiščevalno krizo Dopoldne sta se Cossiga in Andreotti zbližala in kazalo je, da bo možna vladna preosnova Presenečenje partnerjev vladne koalicije, opozicija pa zahteva razpravo o krizi v parlamentu RIM — Socialistična stranka je včeraj uradno zahtevala vladno krizo. Ministrskemu predsedniku je vest posredoval podpredsednik Martelli, ki je podčrtal, da je »vladna kriza edina pot, ki bo omogočila politično in ustavno razčiščevanje«. Nekaj minut prej pa so tiskovne agencije objavile izjavo socialističnega podtajnika Amata: »Utemeljena zaskrbljenost šefa države in poznejši razplet dogodkov nas je prepričal, da je nujno potrebna razčiščevalna kriza, ki bo hkrati privedla tudi do dogovorov glede ustavnega vprašanja, programske politike in vladne strukture«. Vse je torej kazalo, da se zaključuje dolgo in zapleteno politično obdobje, saj je sinoči ob devetnajstih Andreotti sklical ministrski svet. Po rimskih palačah pa se je začela širiti vest, da se ga bodo socialisti udeležili z namenom, da napovejo odstop. Zadeva pa je potekala drugače in vladne krize ni nihče napovedal. Prav obratno, Cristofori je ministrom sporočil, da bodo tajniki strank večine in predsednik republike vsak čas dobili programske točke preverjanja. Andreotti je medtem sklical peterico in šele ta sestanek je predstavljal pravi epilog včerajšnjega neobičajnega političnega delovnika. Stopnjevanje napetosti se je začelo že ob osmih zjutraj, ko je prvi radijski dnevnik objavil vest, da je predsednik Cossiga dan prej izrazil veliko zagrenjenost in razočaranje zaradi zadržanja KD, ki mu je sicer izrazila solidarnost, hkrati pa je podprla tudi An- dreottija. Dvoreznost Cossigi ni bila po godu. Že ob 11. uri pa se je sestal z Andreottijem, kar je bilo za mnoge slabo znamenje. Po več kot enournem pogovoru pa sta se državnika skupaj predstavila časnikarjem. Cossiga je zatrjeval, da nima predsodkov glede vladne preosnove, čeprav je dal razumeti, da bi raje videl, če bi prišlo do vladne krize. Andreotti pa je potrdil, da je pripravil programske točke preverjanja, zato da bi bilo razjasnjevanje temeljitejše in hitrejše. Zadnje presenečenje je prišlo malo pred 18. uro, ko se je PSI izrazila za krizo. Tako Andreotti kot Cossiga pa nista hotela na ta račun dati nobene izjave. Ocenil jo je samo tajnik KD Forlani, češ, »krize osebno ne bi povzročil«. Takoj na to se je navezal na Martellijeve besede o edini poti k rešitvi. »Če je kriza res edina pot, naj bo pa tudi prava. Sam res ne vem, kako bi položaj ocenil.« Forlani okvirno ne odklanja niti preosnove vlade, vendar meni, da ta ni odvisna samo od KD, temveč je potrebna odgovornost vseh vladnih partnerjev. Glede predsednikove užaljenosti pa tajnik KD meni, da bo v primeru krize tako ali drugače odločal on, seveda potem, ko bo zbral vse potrebne elemente. Vladni krizi in predčasnim volitvam odločno nasprotuje tajnik PRI La Malfa, čeprav zagotavlja, da vselej spoštuje odločitve posameznih NADALJEVANJE NA 2. STRANI Danes v Beogradu spet manifestacija proti srbskemu vodstvu Miloševič gre na pogajanja ob hudem pritisku opozicije BOGO SAMSA LJUBLJANA — Sestanek šestih predsednikov suverenih jugoslovanskih republik bo v četrtek v vili Dalmacija v Splitu. Gostitelj bo torej hrvaški predsednik Franjo Tudj-man, sestanek pa se bo pričel ob enajsti uri dopoldne. Predvidevajo, da bo zvečer tiskovna konferenca, na kateri naj bi odgovarjali novinarjem vsi sodelavci sestanka in torej vseh šest predsednikov vključno s Slobodanom Miloševičem. To je za sedaj samo napoved hrvaškega ministra za informiranje, ki zveni izrazito optimistično in konstruktivno. Prav tako optimistično in konstruktivno je izvenel tudi dvostranski sestanek med Tudjmanom in Miloševičem, ki je bil v ponedeljek na »obmejnem območju« med državama in na katerem sta predsednika obravnavala vsa odprta vprašanja, vse sporne točke. Uradno poročilo je sicer kratko, skopo, toda očitno je šlo za konstruktiven sestanek, ki naj pomeni pričetek konca hrvaško-srbskih zaostrovanj. V slovenskem predsedstvu sestanek med Tudjmanom in Miloševičem izrazito pozitivno ocenjujejo, češ da so zanj že prej vedeli in da so ga spodbujali, saj predstavlja konkreten korak k konstruktivnem jugoslovanskem dogovarjanju. Predpogoj za tak konstruktiven dogovor pa je priznanje hrvaške suverenosti nad celotnim ozemljem Republike Hrvaške in torej tudi nad Kninsko krajino, s čimer pa je konec Babičeve avtonomne republike, ki naj ne bi bila več sestavni del Hrvaške in neposredno vključena v Jugoslavijo. To pa tudi pomeni večje razumevanje za avtonomistične težnje, za kulturno in tudi politično avtonomijo Srbov, ki živijo na Hrvaškem, s tem pa tudi nekako po logiki avtonomije več razumevanja tudi za potrebe in zahteve Istre. Vse to so šele začetki, ki pa temeljijo na dveh dejstvih. Za Zahodno Evropo so nedotakljive ne samo zunanje jugoslovanske meje, temveč tudi notranje in na to temo so včeraj razpravljali zunanji ministri evropske dvanajsterice, ki so se sestali v Bruslju. Če ni mogoče premikati notranjih meja, pa je konec vseh sanj o veliki Srbiji, O Srboslaviji in je treba torej strpno in realistično reševati notranje probleme. V primeru Miloševiča in Srbije so to dve dosedanji avtonomni pokrajini, ki pa se jima lahko pridruži še Sandžak, to so območja z različnimi značilnostmi in zgodovino. Kot prvo naj omenimo Vojvodino, kjer se prebujajo Madžari, staroselci in razne narodnostne manjšine in kjer naraščajo zahteve po odstavkah političnih urednikov vseh medijev in na tej osnovi se zaostruje tudi zahteva po spremembi v vojvodinski vladi. Na dnevnem redu je kot glavni problem še vedno Koso-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Novinarji Primorskega: redukcijski plan pelje v ukinjanje dnevnika S ponedeljkom sta glavni in odgovorni urednik začela izvajati redukcij-ski plan (z dopolnilno blagajno vyed)' hi ga je izdelal upravni svet Založništva tržaškega tiska. Tedenski organik Primorskega dnevnika sestavlja 17 novinarjev, kar pomeni, če upoštevamo s Pogodbo zajamčene proste dneve, da en sam novinar dnevno proizvaja eno stran časopisa. Vodstvo dnevnika je ta teden novinarjem ukinilo tudi dopuste, pogoji dela pa so vse bolj nemo-Soči. Dnevni proizvod te nesprejemljive redukcije je vsem pred očmi. V teh fazmerah Primorski dnevnik gotovo m hos svojim nalogam. Bralcem in naočnikom se opravičujemo, hkrati pa u9otavljamo, da ta brezizhodna reduk-cija neizbežno pelje v postopno ukinjanje dnevnika. Sindikalni odbor novinarjev PD Svetloba in blišč S podeljevanja filmskih Oskarjev: od leve Jeremy Irons (najbojši igralec), Kathy Bates (najboljša igralka), Whoopi Goldberg in Joe Pešci (najboljša stranska igralka oz. igralec) (AP) NA 9. STRANI Prepoved stavk v SZ: trda roka Gorbačova do Jelcina in rudarjev MOSKVA — Prepoved vseh manifestacij, mitingov, uličnih povork do 15. aprila in nazadnje preklic pravice do stavke rudarjem sta zadnja dogodka, ki razburjata sovjetsko javnost in istočasno nudita zunanjim opazovalcem dovoljšnje znake o prepletanju političnih iger na samem vrhu države. Tvegana in tudi ostra igra poteka med zveznim predsednikom Mihailom Gorbačovom in predsednikom Ruske federacije Borisom Jelcinom, prepoved glede stavke pa je zadnja odločna poteza vrhovnega sovjeta v razburkanem političnem in gospodarskem življenju Sovjetske zveze. Jutri bi morali potekati v Moskvi nedaleč od Kremlja istočasno dve manifestaciji: na eni bi se morali zbrati pristaši Borisa Jelcina, na drugi pa tisti, ki zahtevajo njegovo ostavko na kongresu poslancev Ruske federacije, ki se začenja prav tako jutri. Jelcinovi nasprotniki menijo, da vodi njegova politika v razpad sovjetske federacije. Zdi se, da se Jelcin počuti precej varnega, saj ga je kongres imenoval s štirimi glasovi prednosti. Sicer je bil tedaj popularnejši. Vsekakor si je pridržal pravico, da na kongresu odstopi, če bo »pritisnjen ob zid«, istočasno je del poslancev že napovedal, da bo zahteval Jelcinovo ostavko. Prepoved vseh shodov je izzvala veliko reakcij pri moskovskih oblasteh, ki se skupaj z organizatorji manifestacije poslužujejo vseh demokratičnih sredstev, da bi manifestacija kljub prepovedi mogla potekati. Sinoči je predsednik Gorbačov poveril varnost Moskve notranjemu ministrstvu, in sicer namestniku notranjega ministra generalu Ivanu Šilovu. V zadnjih dveh dneh je prispelo v Moskvo na desetine oklopnih transporterjev. Kljub vsemu pa je najbolj vznemirljiv vladni odlok o dvomesečni prepovedi stavke rudarjev. Zvezni parlament, v okviru katerega so nekateri člani tudi nasprotovali ukrepu, se seveda sklicuje na težak gospodarski položaj: letos je v prvih dveh mesecih bil državni dohodek za 10 odstotkov manjši, industrijska proizvodnja pa je padla za 4,7 odstotka. Zaradi pomanjkanja premoga - stavke so se začele v skoraj tretjini rudnikov - so morali ustaviti produkcijo v nekaterih obratih težke industrije. Stavka rudarjev je v začetku slonela na finančnih in gospodarskih zahtevah, postopoma pa je prerasla v izraz političnega nezadovoljstva, ki je sedaj na prvem mestu. Rudarji zahtevajo odstop Mihaila Gorbačova, odstop vlade in razpust zveznega parlamenta. Te zahteva po razpustu organov, ki so izdali ukrep o prepovedi stavke, so istočasno tudi svojevrstna podpora Borisu Jelcinu pred jutrišnjim kongresom. Predstavniki rudarjev so sinoči v razgovoru z ruskim premierom Ivanom Šilaje-vom sporočili, da so pripravljeni prekiniti stavko, če si ruska vlada prevzame nekaj obvez, a teh niso podrobneje navedli. Šilajev je rudarjem obljubil, da bo podprl mnogo njihovih zahtev, tudi to, da bi bili rudniki na ruskem ozemlju pod pristojnostjo republike. Rudniki bi postali delniške družbe, v katerih bi rudarjem pripadalo najmanj 70% delnic. Na jutrišnjem zasedanju poslancev Ruske federacije bodo morali tudi formalno preveriti rezultate referenduma, s katerim so se v Rusiji odločili, da uvedejo predsedniško funkcijo. Boris Jelcin je že javil, da se namerava predlagati kot kandidat za to funkcijo, ki bi mu seveda prinesla večjo oblast. Čeprav zveni paradoksalno: kljub temu, da je njegova popularnost zadnje čase rahlo upadla med ruskimi poslanci, pa je pri ljudeh še bolj priljubljen, tako da bi je gotov v svojo neposredno izvolitev. Centralna komisija za referendum v Sovjetski zvezi je včeraj javila dokončne rezultate: za ohranitev sovjetske federacije kot zveze suverenih republik je glasovalo 76,4 odstotka volilcev, proti pa 21,7%. Glasovanja se je udeležilo 80 odstotov volilcev. Varnostni svet OZN pripravlja zadnjo resolucijo o zalivskem spopadu Sadam bo kmalu obračunal s šiiti na Jugu medtem ko Kurdi obvladujejo ves Sever BAGDAD — Položaj v Iraku je vse prej kot miren. Kaže, da bo Sadam kmalu obračunal s šiiti na jugu, nakar bo vse razpoložljive sile premestil na sever, kjer Kurdi trenutno popolno obvladajo situacijo. Petrolejsko središče Kirkuk je v rokah kurdskih upornikov, čeprav so slednji večkrat v težavah, ker se iraške sile poslužujejo helikopterjev v borbi proti gverili. Raba helikopterjev v notranjih spopadih je v nasprotju z določili sporazuma o ustavitvi sovražnosti med Irakom in silami OZN, vendar ZDA doslej niso posegle, kljub zahtevi Kurdov, ker se bojijo, da bi jih mednarodna javnost obtožila, da se vmešavajo v notranje zadeve Iraka. Ta bojazen pa jim ni preprečila, da so v preteklih dneh sestrelili dve iraški bojni letali, ki sta si drznili vzleteti. Ameriška letala AWACS sicer nadzorujejo tudi polete helikopterjev, ker pa slednji letijo dokaj nizko je njihova naloga mnogo težja. Včeraj se je vrnil na osvobojeno ozemlje v severnem Iraku tudi vodja kurdske združene opozicije Džalal Ta- labani. V Kirkuku so ga dočakali kot zmagovalca, vendar postaja položaj Kurdov iz dneva v dan težavnejši. Ta-labani je prispel iz Damaska, kjer je bil 18 mesecev v izgnanstvu, skupaj z njim pa so se vrnili v Irak tudi nekateri drugi predstavniki opozicije. Pet stalnih članov Varnostnega sveta OZN so na dobri poti, da izdelajo besedilo resolucije, ki bi razgradila iraški vojaški stroj in bi odprla pot umiku zavezniških sil iz Zaliva. Resolucija baje obsega celih 18 strani in njena odobritev bi pomenila dokončen zaključek zalivskega spopada. Irak je že napovedal, da resolucije ne bo sprejel, ker bi omejila njegovo suverenost in bi vse iraške dohodke v prihodnjih desetletjih namenila za odplačilo vojne škode. Resolucija predvideva med drugim uničenje iraške raketne oborožitve ter vsega jedrskega, kemičnega in bateriološkega potenciala. Na sliki (telefoto AP): v Kuvajt se vračajo ljudje, ki so jih Iračani izgnali za časa zasedbe emirata. hetbegovič o položaju Albancev v Jugoslaviji DUNAJ — Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič je včeraj na evropski okrogli mizi na Dunaju, ki jo je pripravila ljudska stranka Avstrije govoril o pravicah manjšin in manjšinski politiki v novi arhitekturi Evrope. Med drugim je dejal, da se tudi Jugoslavija ukvarja z manjšinskimi problemi in da je dolgo časa veljala deklarativna enakopravnost in da podpis mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah ni bilo zagotovilo, da bodo oblasti te dogovore resnično spoštovale. Izetbegovič je poudaril, da ima posebno mesto vprašanje položaja albanske manjšine v Jugoslaviji, oziroma Srbiji. Kosovo lahko ostane stabilni sestavni del Jugoslavije le, če bodo vsem njegovim prebivalcem zagotovili človekove pravice, meni Alija Izetbegovič. (dd) V Vzhodni Nemčiji množice proti kanclerju Kohlu in vladi LEIPZIG — V ponedeljek in včeraj so se v mnogih vzhodnonemških mestih, kot so Berlin, Leipzig (na sliki), Dresden, Chemnitz, Magdeburg in Cottbus, vrstile množične manifestacije, na katerih so ljudje srdito izražali svoje nezadovoljstvo nad stanjem gospodarstva in brezposelnostjo. Tako kot so pred letom dni prav v Leipzigu navdušeno vzklikali kanclerju Kohlu in ga vabili na obisk, prav tako je 200.000-glava množica (posnetek je s ponedeljkove manifestacije) sedaj kanclerja in vlado živčno obtožila, da sta Vzhodno Nemčijo spremenila v »kolonijo«. Sedanje proteste je pripravilo gibanje Novi forum skupaj s strankami, ki tvorijo Zvezo 90, in sindikati. Gibanje, ki je bilo v NDR opozicijsko, se je tako ponovno pojavilo na političnem prizorišču. Precej razburjena je dvignil predlog socialdemokratske opozicije, naj bi v Nemčiji pripravili nove parlamentarne volitve. Predlog je iznesel kadnidat za novega predsednika stranke Bjbrn Engholm. Mladoletni Albanci se bodo vrnili domov RIM — Pod varstvom ministrstva za civilno zaščito se je včeraj vrnilo v Tirano trinajst mladoletnih Albancev. Potem ko so pristojne oblasti opravile štetje in legitimacijo vseh albanskih prebežnikov, se je izkazalo, da so mladoletniki v bistvu pobegnili od doma, v nekaterih primerih pa niso niti obvestili staršev. Tudi albanske oblasti so te dni zaprosile italijansko ministrstvo, naj poskrbi za čimprejšnji povratek domov vseh mladoletnih beguncev. Radio Tirana je poročal, da obstaja resna nevarnost vključevanja albanskih mladoletnikov v kriminalne organizacije. Iz Brindisija pa bo danes odplul trajekt s skoraj štiristo Albanci, ki se prosto-vo^no vračajo domov. Od kar se je končalo »izredno stanje« zaradi navala pre-beznikov, se jih je domov vrnilo že več kot tri tisoč, kakih tisoč pa jih že čaka na tako priložnost. Večje italijansko zanimanje za sodelovanje s Hrvaško ZAGREB — Predstavniki hrvaške vlade in italijanske gospodarske delegacije so včeraj v Zagrebu podčrtali obojestransko zanimanje za krepitev gospodarskega sodelovanja med Hrvaško in Italijo v okviru razvoja jugosiovansko-italijanskih odnosov. Obe strani sta posebej poudarili nujnost krepitve višjih oblik sodelovanja, predvsem na področju industrije, prometa in turizma. Predstavniki italijanske delegacije so posebej pozdravili napovedane nove zakonske predpise na Hrvaškem, na področju lastništva, kar bo zagotovo spodbudilo gospodarske subjekte k razširjenemu sodelovanju, (dd) nadaljevanja s L strani • PSI za krizo strank, zato je prepričan, da so tudi socialisti v dobri veri zahtevali razčiš-čevalno krizo. Republikanski tajnik pa upa, da do vladne krize in predčasnih volitev ne bo prišlo, saj »država potrebuje trdno vlado v času, ko bo tudi na evropski ravni prišlo do korenitih sprememb. Volitve bi namreč potekale v skrajno negotovem in kaotičnem vzd ršju,« meni La Malfa. Odločno proti morebitnemu razpustu zbornic je tudi predsednik DSL Oc-chetto, ki se pa strinja s formalnim za-čekom krize in preverjanjem v parlamentu. Meni namreč, da je treba razjasniti predvsem vso zmedo, ki je nastala v zadnjih dneh, vse poklicane stranke pa imajo dolžnost, da skušajo rešiti mandat. Samo razprava v parlamentu lahko omogoči njegov naravni iztek. »Če bo Andreotti spet lahko sestavil svojo večino, bo brez dvoma lahko prišel do zaključka zakonodajne dobe. Vsekakor pa bo moral poiskati vse alternative, preden bo obločil razpust zbornic,« pravi Occhetto. Položaj je torej kljub navideznemu, redu skrajno kaotičen. Jutri bo Andreotti sklical vladni kolegij in šele takrat bo morda jasno, ali je kriza neizbežna, ali če zadostuje le preosnova vladnega vodstva. G. R. Še kriza v borzi MILAN — V milanski borzi je tudi včeraj prevladal negativni trend, ki se je pokazal že v ponedeljek. Vse glavne delnice, s Fiatovimi vred, so imele izgubo, indeks MIB pa se je znižal za dodatnih 1,13 točke. V borzi so operirali z razmeroma nizkimi vsotami, saj izmenjava delnic ni presegla 2,5 milijarde. Zlasti črn dan so včeraj imele delnice Generali in Fiatove prednostne delnice. V obratno smer pa je včeraj hitel ameriški dolar. Na evropskem valutnem tržišču je dosegel vrednost 1.256 lir, kar se ni zgodilo od marca lani, utrdil pa se je tudi v Frankfurtu in Tokiu. • Miloševič vo, kjer Albanci že odkrito napovedujejo, da nočejo več ne samo Srbije, nesprejemljiva jim postaja tudi Jugoslavija in da se bodo borili za priključitev demokratičnega Kosova z na novo demokratično Albanijo. Pozicije srbskega vodstva postajajo vedno bolj anahronistične: ni notranjega dialoga, napetosti pa postajajo nesprejemljive, ne samo zaradi finančnih in policiskih bremen, temveč predvsem zaradi zu-nanje-politične osamelosti, v katero je Srbija zdrknila zaradi Miloševičeve represivne politike na Kosovu. Vsemu temu se je pridružil še Sand-žak, kjer so uvedli izredne razmere, pokrajino preplavili z na novo formiranimi policijskimi odredi, kjer pa Muslimani po vzorcu Knina zahtevajo točno isto: avtonomno pokrajino, ki naj se priključi Bosni in Hercegovini. Toda osnovno žarišče političnih razprav in spopadov je v Beogradu, kjer se bo združena opozicija danes ponovno zbrala na mitingu na osrednjem trgu na Terazijah. Pod spomenikom se bo ponovno zbrala množica, ki bo zahtevala dosledno izvajanje obvez o poštenem srbskem tisku in televiziji, ki objavlja resnične vesti in ki bo prenehala lagati. Le dva dni so namreč trajale obljube izrečene v srbski skupščini, televizijski dnevnik in vse edicije Politikine hiše pa so se že vrnile na stare tirnice. To tudi ni čudno, saj so zamenjali stare zakrknjene Miloševičeve propagandiste s podobnimi političnimi komisarji istega kova. Opozicijske stranke so včeraj v Beogradu na tiskovni konferenci obrazložile, da naj današnji miting nadaljuje mirno demokratično pot in to na neparlamentarni način. Očitno je vedno manj zaupanja v srbski parlament, zato se ponavljajo zahteve, da je treba končati z represijami, zagotoviti svobodo tiska, vedno bolj glasne pa so tudi zahteve po odstavki vlade in celo predsednika republike Miloševiča. Zato pa je tudi za srbskega voditelja edini izhod v pogajanjih z ostalimi republikami. To je nov dejavnik, ki pomeni pričetek - upajmo - trajnega in konstruktivnega razgovora. CCTT01/13 • CCT se koristijo s 1. aprilom 1991 in zapadejo 1. aprila 1998. • Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,30% bruto, bo izplačan 1. 10. 1991. • Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke. • CCT bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca d’ Italia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. marca. • Obveznice je treba vplačati 2. aprila po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 27. marca Minimalna cena dražbe % Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 96,65 13,80 12,04 Odkupna cena in dejanski donos bosta dostavljena v časopisju. ELEKTRIČNE NAPELJAVE Živec Stanislav ZABREŽEC 56 — Tel. 228423 #■ KAVARNA - GOSTILNA ”PRI OB€IM‘ Najemnika Luciano in Alessandra Dolina 268 i miut ^ ^ ^ ^ ^ ^ 19'so AUTOPETELM 9 ^ Audi r TRST Ul. Carpison 1 (vogal Ul. Coroneo 33) - Tel. (040) 762383 - 762103 Pooblaščena mehanična delavnica za VOLKSVVAGEN in AUDI Prodaja originalnih nadomestnih delov VOLKSVVAGEN, AUDI, CITROEN m .m m .* i« h HOTEL RESTAURANT TOTOCALCIO - TOTIP Soma DOMJO 47 - Tel. 820229 La Combustibile TRST — Domjo 38 — Telefon: 820331 - 810252 • KURILNO OLJE FLUIDNOST 3/5 • KOVINSKI REZERVOARJI • RAZNE VRSTE PREMOGA • PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE • PETROLEJ ZA OGREVANJE • MOTORNA OLJA • DIESEL GORIVA • LES ZA KURJAVO • BRIKETI m 8fJI SUPERMARKET DOMIO DESPAR Guido Jez & C. S.n.c. DOMJO 157 - Tel. 826541 VELIK PARKIRNI PROSTOR ROSIZH Rag. Bruno RAČUNALNIKI OLIVETTI, CANON, CASIO, HEVVLETT Telefax in fotokopirni stroji po ugodnih cenah TRST - Ul. Palestrina 5 - Tel.: 768059 xstr^m?**.***. m m n, .Jf Zasebne industrijske električne napeljave mala popravila - alarmne napeljave električarstvo p.i. EZIO MAURI KMETIJSKI OBRAT - AZIENDA AGRICOLA PAROVEL ZORAN Mačkolje 81 - DOLINA - Tel. (040) 231908 Parovel - vedno na uslugo potrošnika LASTNA PROIZVODNJA olivnega olja - penečega se vina sortiranega in flaširanega vina. EDINI ZASTOPNIK LAŠKEGA PIVA ZA TRŽAŠKO OKOLICO. PRODAJA: Ul. Petronio 12 - TRST - Tel. 750286 wwwwwvwwwwwwwwwwwwwwwv# I TRST - Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI TRST - Ul. delHstria 10 Tel. 763856 RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA Suzana in Nevenka TRST - Ul. ss. Martin 12 (pri Trgu Hortis) - Tel. 301573 AGRARIA - CVETLIČARNA STOKOVAC TRST - Ul. Maovaz 46 - Naselje sv. Sergija Tel. 280596 Hotel TRST — Trg Oberdan 1 (v centru mesta) Tel. 363710 - 365208 Fdilcem, TRST — Bazoviška 92 Tel. 55443 - 54680 - Fax 350276 PRIPRAVLJEN BETON, PESEK, GRAMOZ, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, ASFALT, S.p.A. m.- POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV. TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IVECO BO®n LANCIA ■irei.li SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO 34132 Trst, Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax: 369112 - telex 460231 ADEX I 34170 GORICA, Ulica delTIndustria 6 - Tel. (0481) 522012 I# A. Pertot podloge — drobnarije — velika izbira blaga — oblačila — oprema tl TRST Ul. Ginnastica 22 Tel. 371648 SALON POHIŠTVA jllj EDI MOBILI Ul. Baiamonti 3 - TRST - Telefon 820766 EDINO PRODAJNO MESTO! Ekskluzivni zastopnik kuhinj IfiA tfcfc morcluzzo NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE *«77WO?^^ VN77V03 ^ 1 A INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM AZBAR S.p.A. PEKARNA SLAŠČIČARNA VERČ IM PO RT - EXPORT - RAPPRESENTANZE T04 UPRAVA: 34132 TRST - Ul. Rossini 10 - Tel. (040) 364296 - Fax (040) 364760 - Telex: 460136 JAZBAR ŽAGE - SKLADIŠČA - SUŠILNICE 33048 S. Giovanni al Nalisone - Ul. Divisione Julia 17 - Tel. (0432) 756125 - 756554 - Fax (0432) 756613 UVOZ - IZVOZ TRST — Ul. XXX. Oktobra 13 Tel. 62830 s.r.l. m jf m, .ur fARCO s.r.l. FINE CHEMICALS KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Telex: 461012 Telefax: (040) 363918 Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769 # SP # SADJE - ZELENJAVA Dario Husu * TRST - Ul. deiristria 3 w w w v w ^ ^ .y y y ^ ELEKTRIČNE INSTALACIJE Ambrožič Milan ROJAN — Ul. Moreri 7 Tel. 414277 llrWWWWIfrWWWWWw 1 CCHlurftMd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Filiale: MILAN GORICA FERNETIČI Sedež: TRST Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 Telex: 460140 CENTTS I Telefax: 43903 TRST - VIDEM Sedež: 34135 Trst - Scata Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telex 460319 FR!EX - Telefax (040) 43073 Filiala: 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 Čedad - Ul. de Rubeis 12 Vsem oglaševalcem vesele velikonočne praznike Publiest S.r.l. Oglasna agencija Primorskega dnevnika in drugih izdaj ZTT TRST - Ul. dei Montecchi 6 - Telefon (040) 7796688 1 8 w ^ ^ ^ w w w w y.»). tt 7». w ^ GOSTILNA Z VRTOM MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA BAZOVICA Ul. I. Gruden 29 zaprto ob torkih Tel. 226429 II Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport P 1 ll JI Decorti Glauco... INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE TRST — Ul. Capodistria 35 — Tel. 820089 — Fax 824830 tl ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA EZIO JEANS nova najemnika Kalc Ondina in Milan it BAZOVICA Ul. Kette 12 Tel. 226454 »si I Magda Marc BAZOVICA Ul. I. Gruden 64 Tel. 226147 GOSTILNA »Pri Pošti« »Alla Posta« Specialitete: meso, ribe, divjačina ZAPRTO OB TORKIH it Ul. Gruden 56 — Tel. 226125 BAZOVICA J GOSTILNA Pri vodnjaku Guštinčič Gigi -žn® I a grof o rest IMPORT EXP0RT ZASTOPSTVA TRST Tel. (040) 368714, 368988, 369228, 369064 Ulica Geppa 9 Telex: 460134 AGROF Fax: (040) 362896 GORICA Ulica Trieste 160 Tel. (0481)20982 GOSTILNA Z VRTOM Pri Upi najemnik ČUK MARTINA CVETLIČARNA Mara t_ Ul. Kosovel 5 - BAZOVICA | | BAZOVICA Ul. Gruden 48 - Tel. 226517 N t IM JESTVINE Silvan Grgič PADRlCE 37 — Tel. 226293 MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM Stojan Udovič Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije TRST - Trg Ponterosso 4 'V.v.1 KlttMdl IMPORT- EXPORT MESNICA (S \i) Albin Bak PADRlCE 116 — Tel. 226184 iLVim O in FAIHO S i f Sprejemamo rezervacije za svečane priložnosti kosila in večerje Ptidricv SO Tel. 226301 Zaprto ob četrtkih f ? # % Sodelovanje Veneto-FJK v* • se se razširja VIDEM — Jutri zjutraj ob desetih bo v Vili Manin (Passariano) srečanje med odposlanstvoma upraviteljev Fur-lanije-Julijske krajine in Veneta, ki ju bosta vodila predsednika deželnih odborov Adriano Biasutti in Franco Cre- V navzočnosti vseh neposredno zainteresiranih odbornikov bosta delegaciji razpravljali o celi vrsti problemov, ki so skupni sosednjima deželama in o perspektivah glede nadaljnjega dvostranskega sodelovanja, zlasti še z vidika ugodnosti, ki jih prinaša novi državni zakon za razvoj obmejnih območij. Pogovori se bodo vrteli okoli sledečih tem: institucionalni problemi (obmejna območja oziroma italijanski severovzhod in pomen konference dežel), okolje in teritorij (zaščita Jadrana, triletni načrt za varstvo okolja, zaščita tal, tilmentski bazen), prometnost in prevozi (avtocestna mreža, železnice in ceste na območju Latisane, prometne zveze v pordenonski pokrajini, koordinacija dela med letališči) in problemi turizma (razvoj komprenzori-ja Piancavallo-Alpago-Cansiglio). Po sestanku, ki bo, kakor napovedujejo, temeljito poglobljen, bosta ob dvanajstih predsednika obeh deželnih vlad sklicala tiskovno konferenco in na njej seznanila predstavnike sredstev množičnega obveščanja z rezultati srečanja. Ob rednem občnem zboru krožka Rozajanski dum Kulturni preporod Na čelu obnovljenega in pomlajenega vodstva Luigia Negro REZIJA — Na Ravnci je bil redni občni zbor članov rezijanskega kulturnega krožka Rozajanski dum. Uvodno poročilo je podal dotlejšnji predsednik Renato Ouaglia, ki je orisal društveno dejavnost v zadnjih treh letih s pripombo, da ni bila zadovoljiva; zadnja prireditev v organizaciji krožka je bila poleti 1988 (kul-turno-gospodarska manifestacija "Okno v bodočnost". Sledilo je mrtvilo, iz katerega se je krožek izvlekel šele s to skupščino oziroma zasedanjem vodstva, da bi vnovič zagnali njegovo dejavnost z opredelitvijo ustreznih nalog, saj se vodstvo dobro zaveda pomena, ki ga ima krožek na področju kulturnega oživljanja Rezije. Kakor piše že v samem društvenem statutu, ima Rozajanski dum za cilj to, da varuje kulturne tradicije prebivalcev Rezije, ki so svojstvene in sila dragocene pri naporih za civilno in družbeno rast krajevnega prebivalstva. Po poročilu predsednika in nadzornega odbora je bilo glasovanje, na katerem so člani izvolili sedem predstavnikov v vodilni odbor in tri v nadzorni odbor, kakor sledi: Luigia Negro - predsednica, Vittorio Di Lenardo - podpredsednik, Catia Ouaglia - tajnica, Silvana Paletti, Paola Zuzzi, Giuseppe Di Lenardo in Giuseppe Beltrame - svetovalci; Lui-gi Paletti, Sandro Pieligh in Frances-chino Buttolo - člani nadzornega odbora. Kot je videti, so med izvoljeni- Luigia Negro mi tudi nekateri člani, ki so bili soustanovitelji društva Rozajanski dum -Vittorio Di Lenardo, Silvana Paletti, Giuseppe Beltrame in Luigi Paletti, a ravno ti so bili pravzaprav najprijetneje iznenadeni ob dejstvu, da se pričenja dejavnost krožka ponovno razpredati. Preporod zagotavlja tudi okoliščina, da so med izvoljenimi po eni strani starejši, torej izkušeni člani, po drugi strani pa mlade moči, ki bodo prispevale svežo silo in domiselnost. Pomenljivo je tudi to, da so zaupali predsedstvo Luigii Negro, torej predstavnici ženskega spola. S sobotne skupščine deželne zveze Demokratične stranke levice Potrebno tesnejše sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami Miloš Budin: Pospešiti reševanje problemov glede slovenske manjšine ČEDAD — V Čedadu je bila preteklo soboto prva skupščina deželne zveze Stranke demokratične levice. Deželni tajnik Viezzi je v uvodnem poročilu razvil analizo dogodkov in predvsem velikih sprememb, do katerih je prišlo v deželni politični in družbeni stvarnosti v petletnem razdobju od zadnjega deželnega kongresa bivše KPI. Naglasil je potrebo, da pride v deželni politični in upravni stvarnosti do konkretnih premikov, ki bi lahko odločilno prispevali k modernizaciji dežele, glede na to, da se nahaja na izredno pomembnem stičišču, kar ji daje tudi posebne naloge. Gre v bistvu za potrebo po številnih učinkovitih reformah, ki naj bi vplivale na strukturo dežele same in njene vloge pri načrtovanju, vzpostavljanju prostorskega ravnovesja in socialne pravičnosti, ki je doslej, po Viezzijevem mnenju, ostala samo v izraženih namenih. Demokratična stranka levice vidi v posodabljanju deželne politike konkretne možnosti, da se izčrpno izkoristi tudi njena mednarodna vloga v okviru delovne skupnosti Alpe-Jad-ran, kar pomeni tesne vezi in krepitev odnosov z deželami srednje Evrope. Viezzi je nato potrdil teze, ki so izšle iz vsedržavnega kongresa v Riminiju, in podčrtal voljo DSL po ustvarjanju politične alternative s tes- Primorska poje ’91 z izjemnim poklonom Gallusu in Mozartu Zanesljivo točna in nepogrešljiva, kot vsako leto v sovpadanju s pomladnim bohotnim razcvetom narave, se tudi letos med pomembne kulturne dogodke uvršča Primorska poje, najmnožičnejši izraz slovenske zborovske dejavnosti s te in one strani meje. Letos bo revija, ki jo v sodelovanju prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske, doživela že dvaindvajseto zaporedno izvedbo. Začela se bo 5. aprila na Šmarjah pri Kopru in se zaključila še isti mesec, 27. aprila, v Desklah. Obsegala bo 18 koncertov, na katerih se bo skupno predstavilo 99 slovenskih pevskih zborov in skupin, ob teh bosta na koncertu v Zagraju kot gosta nastopila še dva italijanska zbora. Izjemen dogodek pa bo prestavljal drugi koncert letošnje Primorske poje in sicer v soboto, 6. aprila, ko bo koncertni spored v celoti posvečen dvema velikima glasbenikoma, slovenskemu mojstru vokalne polifonije Jakobu Pete-linu-Gallusu in salzburškemu geniju Wolfgangu Amadeusu Mozartu. Koncert bo v Novi Gorici, v cerkvi Kristusa Odrešenika, nastopili pa bodo trije zbori: Komorni dekliški pevski zbor Ilirska Bistrica in MePZ Lojze Bratuž iz Gorice bosta izvajala Gallusove skladbe, v drugem delu pa bo MePZ Hrast iz Doberdoba ob orgelski spremljavi zapel Mozartovo Misso brevis v G-duru. Ob tej izjemni glasbeni priložnosti pa ne bodo nič manj pomembni ostali koncerti letošnje Primorske poje: predvsem upoštevajoč tisto osnovno geslo, ki ga revija že dvaindvajseto leto izraža z obmejnimi zborovskimi izmenjavami, z ustvarjanjem takih priložnosti, ob katerih se srečujejo zbori z različnimi izkušnjami in se v znamenju pevske kulture spoznavajo ljudje. Ob lanski izvedbi sta prireditelja »preizkusila« nov pristop do revije: tako je bil v zgodnje spomladanskem času na vrsti prvi krog, ko so zbori -predvsem onstran meje - nastopili na krajevnih občinskih revijah. Zbori, ki so po mnenju strokovne komisije dokazali najboljšo poustvarjalno raven, so se nato predstavili na koncertih drugega kroga Primorske poje. Novi pristop do zasnove pa se je le delno obrestoval: največ pomislekov je prišlo do izraza glede na drugi del revije, ki je sovpadal s predbožičnim časom, ko je na prizorišču kulturnega dogajanja običajno veliko prireditev. Tako so imeli organizatorji občutek, da je zaključni del Primorske poje (med drugim po lanski zamisli najkakovostnejši) šel mimo občinstva brez večjega poudarka. Tudi to dejstvo je botrovalo pri odločitvi, da se ob letošnji izvedbi vračamo k »tradicionalni« obliki revije primorskih pevskih zborov. . . Zaradi objektivnih razlogov bo strokovna komisija letos odigrala manjšo vlogo: že več izvedb Primorske poje namreč spremlja nekakšno negodovanje zaradi različnih zornih kotov, ki jih vsak posamezni glasbeni izvedenec upošteva pri ocenjevanju zborov. Idealna bi bila možnost, da bi vse nastopajoče ocenila ena sama komisija, kar pa je - glede na število in časovno sovpadanje nekaterih koncertov - seveda ^"zaMmiv pojav, ki so ga organizatorji letos zabeležili, je izrazitejša prisotnost pevskih skupin: zmanjšalo se je namreč število tradicionalnih, tako rekoč vaških pevskih zborov, v zameno Pa se le ncj Primorskem izoblikovalo več manjših zasedb, ki j ih sestavljajo predvsem mlajši ljubitelji zborovskega pous- V zamejstvu bo tokrat zaživelo pet koncertov in sicer na Proseku (7. aprila), v Zagraju (13. aprila), Gorici (19. aprila), Spetru Slovenov (20. aprila) m Križu (21. aprila). Podrobni koledar nastopov in nastopajočih bo seveda zabeležila običajna brošura, ki jo vsako leto ob tej priložnosti izdata ZSKD in ZPZP. Posebej are posvetiti pozornost koncertu v Zagraju, kjer se bo revija odvijala pod pokroviteljstvom tamkajšnje Občine, ki je za to priložnost dala na razpolago občinsko večnamensko dvorano. Koncert bo v soboto, 13. aprila, poleg slovenskih pa se bosta občinstvu predstavila tudi dva italijanska zbora kar sodi v že dolgo let ustaljeno navado organizatorjev Primorske poje. DAMI AN A OTA Na sejmu Alpe-Adria skupna razstava pod okriljem SDGZ LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so odprli v ponedeljek jubilejni, 30. mednarodni sejem Alpe-Adria oziroma 12. teden mednarodnega sodelovanja Alpe-Jadran. Sejem so razdelili tokrat na dva dela: prvi del pod geslom Svoboda gibanja se bo končal v soboto, ' 30. marca, drugi del pod geslom Svoboda bivanja pa se bo začel 9. aprila. Na slovesni otvoritvi te že tradicionalne sejemske prireditve, ki je bila v Festivalni dvorani, je imel slavnostni govor slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Le-ta si je ogledal - tako kakor minister Igor Bavčar in številni drugi ugledni gostje - tudi kolektivni reprezentančni stand Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Skupna razstava pod okriljem SDGZ nazorno prikazuje gospodarsko razvejanost v njem včlanjenih podjetij iž tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki jih navajamo po vrsti, kakor so na depliantu: proizvodna in trgovska podjetja - Adriaim-pex (Trst), Adriano Corsi (Števerjan), Adriatherm (Trst), Agroforest (Trst), Alpexport (Trst), CGR (Trst), Ciem (Čedad), Contex (Trst), Corium (Trst), Elpro (Zgonik), Farco (Trst), Friulexport (Trst), Furlani Trading (Trst), Indules (Trst), Infor- data (Dolina), Koimpex (Trst), Mercantile (Trst), Omnia Commerce (Trst), Pan Alp Trading (Gorica), Rešim (Trst), Sacat (Trst), Siat (Trst), TCT (Trst), Tekno Progres (Gorica), Tržaški tehnični konzorcij (Trst) in Velox (Trst); uslužnostna podjetja - Adriatrans (Repenta-bor), Centralsped (Trst) in Primi (Gorica); denarni zavodi - Hranilnica in posojilnica Opčine, Kmečka banka (Gorica) in Tržaška kreditna banka. Udeležba podjetij iz sklopa SDGZ je letos še prav posebno pomembna glede na zapletenost družbeno-političnih ter institucionalnih razmer v naši matici. Na Gospodarskem razstavišču je prisotnih vsega skupaj 438 razstavljalcev - od tega jih je 170 iz inozemstva, ki so zakupili 8.000 kvadratnih metrov zaprtih in odprtih razstavnih površin. Obiskovalci se lahko seznanijo s turistično ponudbo, z novostmi na področju športne opreme in rekreacije, navtike, kampinga in karavaninga pa še avtomobilizma in avtomobilske opreme, sicer pa tudi s salonom prehrane in salonom kozmetike. Na razstavišču je tudi originalna rampa za rolkanje pa še marsikaj drugega. nejšim sodelovanjem s socialisti in drugimi demokratičnimi . silami, tako laičnimi kot katoliškimi. Deželni tajnik DSL je predlagal avtonomno deželno strukturo stranke z lastnim statutom, kar sovpada s splošno izraženimi težnjami po regionalizaciji strankinih struktur. V celodnevni razpravi so sodelovali delegati vseh pokrajin dežele, med njimi deželni svetovalec Miloš Budin, ki se je v svojem posegu osredotočil na vprašanja Slovencev v Italiji. Dejal je, da postaja njihovo nereševanje že javni škandal, še posebej z ozirom na spremembe, do katerih je prišlo v zadnjem letu. O novih odnosih med deželo FJK in Republiko Slovenijo je bilo mnogo povedanega, vendar do stvarnih premikov v korist položaja Slovencev še ni prišlo in je za to po Budi-novem mnenju več krivde v deželi kot v Rimu. Budin je poudaril, da se o vsebini zaščitnega zakona ne more odločati brez manjšine ali celo na njeni koži, kar mora veljati tudi za druge ukrepe. Manjšinsko problematiko gre stvarno obravnavati v okviru sodobne evropske panoramike, pri čemer se mora večinski narod na vsak način zavedati,, da sta manjšini življenjsko pomembni avtonomija in vloga subjekta. Budin se je glede tega navezal na italijansko manjšino v Istri, ki si je z dvojnimi volitvami zagotovila predstavništvo v slovenskem parlamentu in lastno »interno« predstavništvo, kar ji v dobršni meri zagotavlja vlogo subjekta. Za Slovence v Italiji in njihovo vlogo avtonomnega subjekta pa predstavlja preizkusni kamen konkretno uresničevanje zakona o obmejnih območjih. Budin se je zaustavil ob vprašanju težke finančne krize, ki jo preživljajo slovenske kulturne ustanove, še zlasti pa Primorski dnevnik, in pripomnil, da bi bil nedopusten paradoks, če bi italijanska država v današnjih okoliščinah dopustila ukinitev slovenskega dnevnika. Budin se je nato zavzel za to, da pride do organizirane avtonomije Slovencev v DSL, kar mora priti do izraza tudi v statutu. Skupščina je ob koncu zasedanja izvolila novo deželno vodstvo, v katerem so naslednji slovenski člani: Darko Bratina, Ivan Bratina, Aleksandra Devetak, Miloš Budin, Boris Iskra, Anamarija Kalc, Nives Košuta, Marko Jarc, Fulvia Berginc in Ksenija Starec. Italijanska gimnazija v Piranu kmalu nared PIRAN — Učenci srednje naravoslovne gimnazije z italijanskim učnim jezikom bodo 1. septembra letos po vsej verjetnosti že v novih šolskih klopeh in v novi stavbi, ki jo bodo začeli delavci SGP Koper graditi v naslednjem tednu. Gre za enega od dveh objektov italijanske narodnosti na Obali (drugi je prenova palače Gravisi-Buttorai, sedeža Skupnosti Italijanov iz Kopra), za katera je večino denarja letos prispeval republiški proračun. Na zidavo nove naravoslovne gimnazije z italijanskim učnim jezikom na območju šolskega kompleksa v Portorožu se v tej šoli pripravljajo že več let. Po dolgih zapletih so zazidalni načrt sprejeli pred letom dni, pred nekaj dnevi so v občini izdali gradbeno dovoljenje, pred tem pa so iz republiškega proračuna že nakazali denare izvajalcu SGP Koper. Za postavitev stavbe, zunanjo ureditev in za opremo bo republika prispevala nekaj več kot 12 milijonov dinarjev. Za ureditev zemljišča, infrastrukture, pripravljalna dela, dokumentacijo in drugo pa bo oziroma je že polovico denarja prispevala tudi občina Piran. Gimnazija bo nosila ime Antonio Šema, po nekdaj znanem učitelju iz Pirana. To bo sorazmerno 'majhna šola. Celotna površina bo merila 940 kvadratnih metrov, imela bo tri specializirane učilnice in dve splošni ter seveda vse pripadajoče prostore, od zbornice do sanitarij, knjižnice, majhne kuhinje... Računajo, da bo šolo lahko obiskovalo sto dijakov. Trenutno se v četrtem in podstrešnem nadstropju piranske stavbe, v kateri je poleg osnovne šole tudi italijanska gimnazija, stiska 60 dijakov iz treh obalnih občin in severnega dela hrvaške Istre. Ravno zaradi prostorskih omejitev jih lahko sprejmejo le toliko in so zato imeli doslej vpis omejen, šolarji pa so morali opravljati sprejemne izpite. BORIS ŠULIGOJ Razstava o J. Resslu PIRAN — Ob 160-letnici poskusne vožnje vijačnega parnika Civetta so v Pomorskem muzeju Sergej Mašera odprli razstavo o delu izumitelja Josefa Ressla, ki bo trajala do 7. aprila. Tu so med drugim foto-reprodukcije načrtov in skic parnih pogonov iz prve polovice 19. stoletja, Resslovi načrti za vijak na parni pogon in model vijaka, ki je poganjal parnik Civetto. Ogledamo si lahko tudi dokumentarec o Josefu Resslu in TV nadaljevanjko, ki sta jo posneli češkoslovaška in slovenska televizija. B. S. Umrl Franc Bittner POSTOJNA — V ponedeljek je preminil Franc Bittner, medvojni načelnik štaba 3. gorskega artilerijskega diviziona Težke artilerijske brigade 4. armade in predsednik skupnosti borcev omenjene brigade in vseh artile-ristov-prekomorcev. Rojen je bil 17. avgusta 1913 v Postojni iz stare češke družine (stari oče je prišel v Postojno kot uslužbenec gozdne uprave). Pokojni je služil vojaški rok 1. 1943 v Bologni, vendar le pol leta, ker je bil edini sin. Toda kmalu so ga spet vpoklicali pod orožje in poslali v 19. pehotni polk v Catanzaro in od tod v Etiopijo, kjer je bil potisnjen v številne boje, tako tudi v znano bitko Amba Aradan. Domov se je vrnil decembra 1936 in se zopet zaposlil pri gozdni upravi. Pred vojno je bil obveščevalec Dravske divizije jugoslovanske vojske, ki je imela sedež v Ljubljani. Ob napadu na staro Jugoslavijo so ga aretirali in 6. aprila 1941 poslali v posebno kazensko enoto v Borgio (Catanzaro). Po nekaj mesecih so vojake do letnika 1912 poslali domov, druge pa v politično pregnanstvo na Sardinijo, med njimi tudi Bittnerja. Sardinije ga je rešilo postojnsko podjetje, v katerem je prej delal; na njegovo prošnjo je prišel domov in se zaposlil kot gozdni strokovnjak. Takoj se je vključil v NOG in bil že v začetku 1. 1942 med organiziranimi aktivisti OF. zaradi politične dejavnosti so ga 1. aprila 1943 spet aretirali in zaprli v tržaške zapore (Coro-neo), po 40 dneh zasliševanja pa so ga poslali v posebno kazensko enoto v Godrano na Siciliji. Tu je nadaljeval aktivno organizirano delo za NOG. Po izkrcanju zaveznikov je pobegnil iz kazenske enote in od zavezniških oblasti zahteval, da mu omogočijo odhod v NOVJ. Že na Siciliji se je vključil v enoto NOVJ, toda zavezniki so ga namesto v Gravino odpeljali v Alžirijo. Tu je boj_nadaljeval v povezavi z inž. Vanjom Žankom, Tomislavom Kruni-čem in akademskim slikarjem Leonom Vilharjem. Končno mu je le uspelo, da se je ponovno opredelil za novo Jugoslavijo in odšel v partizansko taborišče Gravina. Vključen je bil v 3. motorizirani brdski divizion, ki je bil dodeljen artilerijski grupi 8. korpusa in pozneje artilerijski brigadi 4. armade. Bittner je sodeloval v borbah za osvoboditev Dalmacije, Hercegovine, zahodne Bosne, Like, Gorskega kotarja, Hrvaškega in Slovenskega Primorja, Istre, Trsta, Gorice in na Koroškem vse do Celovce. Bil je načelnik štaba omenjenega diviziona, nato pa načelnik štaba artilerijske brigade. V JLA je dosegel čin kapetana I. razreda. Po koncu vojne je bil dodeljen odredu JA v coni "A" STO, nato pa je odšel v odred JA, ki je bil v coni "B" STO v Umagu. Po demobilizaciji je več let uspešno delal v gospodarstvu, vrsto let pa je bil sekretar občinskega odbora ZZB NOV Postojna. Bil je član osrednjega odbora prekomorcev-bor-cev NOVJ in predsednik domicilnega odbora skupnosti borcev Težke artilerijske brigade 4. armade. Na sliki: pokojni 1. 1945 v Temnici na Krasu. ALBERT KLUN Z belo stavko se bo ukvarjalo tudi sodstvo Dekret ministra Formice ni skrajšal vrst na meji Skoraj soglasno stališče tržaškega občinskega sveta »Primorski dnevnik mora živeti v korist manjšine, a tudi večine« Več kot 11 tisoč glav živine, ki čaka na proseški železniški postaji, okrog 300 mrtvih ovac, krav in konjev, skoraj tri tisoč težkih tovornjakov, ustavljenih na tovornem terminalu na Fernetičih in na cesti pred mejo, več sto železniških vagonov, natovorjenih z nepokvarljivim blagom, ki so ustavljeni na openski postaji, in končno, okrog dve milijardi lir gmotne škode na dan. To je slika, ki se je ponudila včeraj na mejnih prehodih v tržaški pokrajini in ki je dramatična neposredna posledica 14-dnevne bele stavke carinskih uslužbencev. Pomoč finančnih stražnikov pri carinskih operacijah, za katero se je včeraj z dekretom odločil finančni minister Formica, ni bistveno olajšala kritičnega položaja. Po besedah direktorja tovornega terminala na Fernetičih Sergia Sguerija lahko finančniki opravijo razcarinjenje za samo 30 odstotkov čakajočih tovornjakov, za vse ostale pa so potrebne zapletene carinske operacije, ki jih lahko izvedejo samo cariniki. Sgueri je tudi podčrtal hudo pomanjkanje carinskega osebja v Trstu, kjer se je tranzitni promet v zadnjih desetih letih povečal za tretjino, in torej prav toliko, za kolikor se je zmanjšalo število carinikov. Tržaški cariniki so se včeraj dopoldne spet zbrali na sindikalni skupščini, na kateri so ostro obsodili dekret ministra Formice o pomoči finančne straže, češ da je »neprimeren in proti-sindikalen«, in potrdili vse svoje zahteve, kot tudi sklep, da bodo belo stavko nadaljevali za nedoločen čas. Tudi včeraj so na Fernetičih razcari-nili le nekaj tovornjakov, na Proseku živali še naprej trpijo in umirajo, čeprav veterinarji redno opravljajo svojo službo. Po pregledu jih namreč stlačijo v hleve, ki zmorejo sprejeti samo osem tisoč živali, kjer morajo čakati na carinske operacije. V teh dneh obe peči, ki ju premore proseška postaja, sežgeta vsakih 24 ur okrog 500 kilogramov živalske mrhovine. Škandal je torej vsak dan večji, tako da je poleg organizacij za zaščito živali (kot npr. vsedržavna antivivisekcij-ska zveza LAN, združenje za pravico živali LIDA itd.) tudi finančna straža odprla preiskavo o morebitnih kazenskih prekrških v zvezi z morijo živine, zaključke pa bo predala sodstvu in računskemu dvoru. O položaju se je predsinočnjim izrekel tudi tržaški občinski svet, ki je sprejel resolucijo svetovalcev Bekarja (Zelena alternativna lista) in Lokarja (SSk), s katero, pooblašča župana, naj poseže na vseh pristojnih mestih za izredne in urgentne ukrepe, ki bi zagotovili vsaj minimalne življenjske pogoje za ljudi in živali in položaj čimprej spet normalizirali. Na sliki (foto Križmančič) vrsta tovornjakov pred mejo, ki že 14 dni spremlja belo stavko carinikov. V hudih težavah glasilo italijanske manjšine v Istri Pokrajinski svet se bo na prihodnji seji (najbrž v ponedeljek, 8. aprila) ukvarjal s položajem Primorskega dnevnika in glasila italijanske skupnosti v Jugoslaviji La voce del popolo. Skupščina bo vzela v pretres dve resoluciji svetovalske sku-ine Demokratične stranke levice, i so jo kasneje podpisali tudi predstavniki drugih strank. Resolucija o PD (prva podpisnica Nives Košuta) izraža solidarnost novinarjem in tiskarjem ZTT, ki jim grozi odpust, ter obvezuje predsednika Crozzolija, da se zavzame za obstoj in razvoj edinega slovenskega dnevnika v Italiji. Druga resolucija pa se, kot rečeno, navezuje na položaj v dnevniku La voce del popolo. Dokument se sklicuje na nedavno javno stališče uslužbencev tega časopisa, ki so zaradi hudih težav v zvezi s tiskarno založbe EDIT zelo zaskrbljeni nad usodo dnevnika. Tudi ta resolucija obvezuje predsednika Crozzolija, naj poseže pri deželnih in državnih telesih za rešitev hudih težav, ki v tem trenutku postavljajo na kocko bodočnost glasila italijanske manjšine v Istri in na Reki. Italijanska država se je uradno obvezala za posodobitev tiskarne EDIT, vse obljube in obveze pa so v glavnem ostale mrtva črka. Primorski dnevnik mora živeti in ne životariti. To je v bistvu stališče, ki ga je v ponedeljek zvečer skoraj soglasno sprejel tržaški občinski svet po precej živahni in razvejani razpravi, v kateri je na koncu prevladalo mnenje, da bi morebitna ukinitev časopisa, mimo različnih političnih ocen o njegovi vsebini, pomenila ogromno škodo ne samo za Slovence, ampak za vso tržaško in deželno realnost. Važno je vsekakor tudi dejstvo, da so načelniki vseh svetovalskih skupin na običajni seji pred zasedanjem sveta soglašali, da ima omenjena resolucija Demokratične stranke levice (prva podpisnica Anamarija Kalc, sledijo podpisi predstavnikov skoraj vseh strank) prednost pred vsemi ostalimi političnimi dokumenti ter resolucijami (teh je več kot petdeset), ki čakajo na razpravo v skupščini. V razpravi je bilo, kot smo že poročali, slišati različne ocene krize Založništva tržaškega tiska, skupna pa je bila ugotovitev, da mora Primorski dnevnik živeti oziroma zaživeti. Od tega stališča so se jasno distancirali edinole neofašisti in demokristjan Codarin, ki je krizo časopisa neposredno povezal s padcem komunističnih režimov v Vzhodni Evropi. Demokratična stranka levice je s Kalčevo izpostavila predvsem politične in narodne aspekte vse te zadeve, saj je skušala italijanskim kolegom prikazati vlogo, ki jo odigrava dnevnik v vsakdanjem življenju naše narodnostne skupnosti. O tem sta govorila tudi Perelli (PSI) in Lokar (Slovenska skupnost). Socialistični predstavnik je posvetil po- zornost »resnemu političnemu in gospodarskemu temelju, ki mora zagotoviti ne samo obstoj, ampak tudi razvoj časopisa, ob jasnem in prozornem upravljanju«. Lokar pa je rekel, da mora ta kriza vsestransko spodbuditi proces demokratizacije, ki je že v teku na stolpcih dnevnika, izhod iz krize pa mora biti po njegovem kar se da učinkovit in daljnosežen. Zanimiv je bil tudi poseg demokristjana Ambrosija, ki je dejansko pozval slovensko manjšino, naj čimprej složno najde ustrezne rešitve za Primorski dnevnik tudi v okviru zakona za razvoj obmejnih področij Furlanije-Julijske krajine. Resolucija, ki jo je osvojil občinski odbor, skoraj soglasno podprl pa občinski svet, obvezuje župana, da poseže pri deželnih in državnih telesih za premostitev kriznega položaja našega dnevnika. Sam Richetti pa je pred pričetkom razprave povedal, da je nekatere korake v to smer že naredil, druge pa ima v programu v naslednjih dneh. Župan je vsekakor dal vtis, da precej dobro pozna trenutni položaj v ZTT in predvsem na Primorskem dnevniku ter da je tudi seznanjem z raznimi pobudami za premostitev krize. Resolucija govori o objektivno zelo omejenem tržišču manjšinskega dnevnika, v nadaljevanju pa tudi podčrtuje, da je treba slovenski manjšini zajamčiti avtonomijo upravljanja lastnega družbenega in kulturnega življenja, glede specifičnega položaja Primorskega dnevnika, kot sicer drugih občil, pa bo treba jamčiti tudi poklicno neodvisnost novinarskega kadra. Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje danes sejo vseh predsednikov oziroma predstavnikov včlanjenih kulturnih društev in skupin s tržaške pokrajine, na kateri bo tekla beseda o položaju in o perspektivah Primorskega dnevnika. Seja bo ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). O našem dnevniku je tekla beseda tudi v včerajšnji oddaji Radia Trst A »Aktualnosti«, ki jo je v živo vodil Sergij Pahor. V oddaji so sodelovali odgovorni urednik PD Vojmir Tavčar, član novinarskega kolektiva Ace Mermolja, član vsedržavnega sveta Novinarske zbornice Drago Legiša in nekdanji dolgoletni glavni urednik našega dnevnika Jože Koren, po telefonu pa so v razpravi sodelovali tudi nekateri bralci. ____________pismo uredništvu - pismo uredništvu______ »Dnevnik, ki naj ustreza potrebam skupnosti« Spoštovano Uredništvo Primorskega dnevnika Zaprepadeni smo na straneh Primorskega dnevnika prebrali vesti, da se je kriza v Založništvu tržaškega tiska tako poostrila, da namerava upravni svet odpustiti 41 uslužbencev Primorskega dnevnika (ob osmih, ki so že v dopolnilni blagajni). Na tem mestu želimo v prvi vrsti izraziti našo osuplost nad ukrepom, ki bo neposredno prizadel 49 (!) slovenskih družin, med katerimi je mnogo družin naših otrok. Istočasno ugotavljamo, da bi ta ukrep preveč ošibil delovni kolektiv in da bi bila zato ukinitev edinega slovenskega dnevnika le »logična posledica«. Poroča nam o naši kulturni, športni, politični in gospodarski dejavnosti. Seznanja nas z dogodki, prireditvami. Povezuje zamejske Slovence v njihovi zemljepisni, idejni in interesni raznolikosti. Je slovenski glas in komentar ob dogodkih v večinskem svetu. Utrjuje v nas našo slovenskost, ko nam prihaja vsak dan na vrata in nam priča, da »smo tu«. Za pripadnike naše skupnosti, ki so zaposleni v neslovenskem abientu, je večkrat edina vez z zamejskim svetom. Za naše otroke pa je pomembno vzgojno sredstvo. In nenazadnje je javni prostor, kjer se lahko soočajo različna mnenja in se izoblikuje naša slovenska trdnost. Zato menimo, da je nujno poiskati rešitve, ki bi zagotovile, da bi Primoski dnevnik po obsegu in vsebini ustrezal potrebam naše skupnosti, njene pluralistične raznolikosti in avtonomije. Ob tem izražamo našo solidarnost vsem delavcem, tiskarjem, uradnikom in novinarjem in jih podpiramo v njihovih odločitvah. Nenazadnje ugotavljamo, da se kriza založnike hiše uokvirja v širšo krizo, ki ,že nekaj let pesti SSG, ZSKD, GM in vso našo kulturno sfero, v katero vključujemo tudi šolsko problematiko, za katero imamo občutek, da se ni še nihče prav resno zavzel. Taka ugotovitev nam nalaga neprijetno občutje, da ni prave zavzetosti za rešitev naših kulturnih inštitucij in torej samega srca naše narodnostne skupnosti. Seveda se zavedamo, da je pri vsem tem bistvenega pomena obnašanje javnih ustanov: Dežele, Pokrajine in seveda Parlamenta in Vlade, od katerih že predolgo pričakujemo odobritev globalnega zaščitnega zakona. Vendar se na tem mestu obračamo v prvi vrsti na naše gospodarstvenike in politike, od katerih zahtevamo takojšnje jasne in učinkovite ukrepe. Starši in učitelji osnovne šole »Oton Župančič« - TS EURODATA GROUP RAČUNALNIK IN PROJEKTIRANJE Upravljanje osebnega računalnika za projektiranje in opremljanje bivalnih prostorov. EURODATA GROUP organizira 400-urni tečaj za projektiranje opreme z najmodernejšo tehnologijo. Učni program tečaja: — raba osebnega računalnika — operativni sistem MS DOS — upravljanje programa AUTO GAD — upravljanje programa AUTO ARCHITET — upravljanje programa CAD ARREDO — praktične vaje in organizacija podjetja Tečaja se lahko udeležijo vsi, ki niso še dopolnili 25 let starosti. Lekcije bodo v našem laboratoriju, ki je opremljen z osebnimi računalniki in elektronskim risalnikom (plotter). Tečaja se lahko udeleži le največ 15 slušateljev. Tečaj je brezplačen in najboljših 5 dobi štipendijo ob koncu tečaja. Informacije in vpisne pote so na razpolago na našem sedežu Ul. Carducci 6/A -Trst od ponedeljka do petka od 16.00 do 17.30 do najkasneje 5. aprila 1991. f informacije SIP uporabnikom Plačilo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1991 I Opozarjamo abonente, da je že zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1991. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili doplačilu zaradi zamude ali prekinitvi, kot predvidevajo zakonska določila. Račun lahko poravnajo na pošti ali na kateremkoli bančnem zavodu ter nato pokličejo št. 188 (brezplačno) in sporočijo podatke o vplačanem računu. Važno opozorilo Na telefonskem računu so na posebnem mestu razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun. SIPP01/2 GRUPPO IRI ŠTET 1 Societa tlaJiana per iEsercizio detle Tetecomunicazionip.a. J Ob 10. obletnici smrti kulturnega delavca Stanka Devetaka Kvaliteten spominski večer v Nabrežini Z lepo uspelim in dobro obiskanim spominskim večerom se je SKD Igo Gruden oddolžilo spominu na Stanka Devetaka, zaslužnega kulturnega delavca, pevca in člana domače dramske skupine, večletnega predsednika, kot tudi odbornika, ki je nenadoma in prerano preminil pred desetimi leti. Večer, ki je bil v soboto v društvenih prostorih, je začel s pozdravnim govorom predsednik društva Pavel Vidoni, ki se je najprej poklonil spominu Stanka Devetaka, ki je bil dolga leta eden glavnih delavcev v domačem društvu, duša številnih pobud in snovanj, človek, na katerega so se vedno obračali za dober nasvet in vzpodbudno besedo. »Naš odbor sestavljajo sedaj v glavnem mladi, ki doživljajo večkrat kritike, tako s strani starejše, pa tudi mlajše generacije. In v tistih trenutkih se zavedamo, kako nam manjka prav Stanko, ki bi nas znal vzpodbuditi, ohrabriti, ki. bi nam dal dobre nasvete.« Potem ko se je zahvalil občinski upravi za pomoč pri opremi odra in vsem, ki so pri organizaciji večera sodelovali, je Vidoni še obrazložil, zakaj se je društvo za spominski večer Stanku Devetaku odločilo za uprizoritev veseloigre, in ne za večer priložnostnih recitacij in nastopa zbora. »Stanko je bil veselega značaja in takšne igre so mu bile všeč. Zato smo se odločili, da se ga spomnimo na način, ki bi si ga bil sam želel« Svojevrsten poseg je spominu na Stanka Devetaka posvetila Marinka Terčon, ki si ga je zamislila kot pismo, v katerem pokojniku poroča in govori o društveni dejavnosti v teh desetih letih, o tem, kar je društvo opravilo, o številnih prireditvah, pa tudi o boju za to, da bi društvo prišlo do svojega novega kulturnega doma. »Kljub raznim težavam se je v tem času marsikaj dogajalo v društvu. Naj omenim razstavo o nabre-žinskih kamnolomih, izid knjige, mani- festacije ob 2000-letnici kamnolomov, kar vse je prispevalo, da je začelo v občini delovati še nekaj novih delavnic. »Še marsikaj je govornica povedala o športni, pa tudi kulturni in družbeni dejavnosti v društvu in vse zaključila z željo, da bi mu lahko ob novem spominskem večeru poročala še o novih društvenih uspehih in dosežkih. »Skupno stanovanje« je bil naslov komediji, ki jo je amaterski oder I. Gruden pripravil za to priložnost in jo prevedel iz hrvaščine v domače narečje ter tudi njeno vsebino ponašil. Pri tem lahko zapišemo, da smo bili priča uprizoritvi, ki je lahko samo v čast domači igralski skupini in društvu. Komedija je pač komedija ter obravnava, kot glavni problem, stanovanjsko vprašanje. Kot takšna je seveda polna zapletov in razpletov in se tudi srečno zaključi. A koliko življenjskosti, koliko srnisl0 za humor, so znali igralci, ob pomoči režiserke Maje Lapornik, odgovornih /a sceno Liane Drašček in Diega Paolettga, tehnika Vlada Kukanje, maskerja Cirilo Kralja, pričarati na oder ter ustvaril med gledalci vzdušje resnične sprosti ve, prisrčnega smeha, doživete zabave.^ Lahko zapišemo, da smo gledali pre stavo, ki nas je zadovoljila na »celi črti"-Tako smo dolžni pohvale režijski zamisli in vsem ostalim sodelavcem, kot P $ hvale resnično vsem igralcem, ki so, temperamentno igro, z dobrim obvlaa njem teksta, prispevali k uspehu korn dije, ki bo prav gotovo naletela na Pra tako lepe uspehe povsod, kjer jo amaterska skupina še pr^faGIa^. Na sliki (foto Magajna) člani Ama terskega odra I. Gruden. Pisni poseg podpredsednika vlade na posvetu o avdioviziji Martelli se zavzema za ustanovitev evropskega ministrstva za kulturo Na Pomorski postaji se je včeraj zaključil dvodnevni mednarodni posvet o vlogi avdiovizije pri zaščiti in razvijanju evropske kulturne dediščine, ki ga je pod naslovom »Nova avdiovizij-ska obzorja« priredilo italijansko zunanje ministrstvo oziroma Eureka za avdiovizijo, ki ji še do letošnjega julija predseduje Italija. V jutranjem delu zasedanja, ki je bilo posvečeno tehnologijam in tržišču, so sodelovali predstavniki Francije, Sovjetske zveze, Avstrije, Finske, Norveške, Velike Brita-' nije, Jugoslavije, Nemčije, Češkoslovaške in seveda države gostiteljice, med najbolj zvenečimi imeni pa naj omenimo poljskega režiserja Zanussija in sovjetskega Bondarčuka, generalnega direktorja hrvaške televizije Vrdoljaka, Jirija Pelikana, direktorja nemške distribucijske hiše Beta Taurus Jana Mojta in direktorja avstrijskega Satel Filma Von Wolkensteina. V opoldanskem sklepnem delu zasedanja pa je največ pozornosti zbudil poseg podpredsednika italijanske vlade Claudia Martellija, ki se zaradi vladnih zapletov srečanja sicer ni mogel udeležiti, a je vseeno posredoval svoj prispevek, ki ga je prebral njegov diplomatski svetnik Franco Caruso. Martelli je v bistvu oblikoval pet predlogov, na osnovi katerih naj bi stara celina z zavezništvom med Vzhodno in Zahodno Evropo našla moč za uresničitev vseh tistih potencialov, ki jih doslej ni mogla izraziti: s preoblikovanjem vloge javnih institucij v spodbujevalce sistema je treba ogromno bogastvo evropskih kultur -ki je policentrično po svoji naravi in zgodovini - spremeniti v izrazno in podjetniško pogonsko sredstvo za krepko industrijsko rast avdiovizijske-ga sistema. Čim močnejši bo evropski avdiovizijski sistem v svoji celoti - poudarja Martelli - tem večja bo njegova sposobnost izražanja pluralizma. In v ta okvir je podpremier vključil še svoj šesti predlog oziroma vso podporo projektu o evropskem televizijskem informacijskem kanalu. Za oblikovanje velikega vseevropskega avdiovizijskega tržišča pa je seveda potrebna vrsta konkretnih akcij, ki naj preseže današnje razdrobljene, pa čeprav koristne pobude, kakršna je tudi avdiovizijska Eureka. Vse iniciative, ki so se rodile v »predberlinskih« zgodovinskih obdobjih, je treba po Martellijevem mnenju radikalno pre-osnovati, zato namerava italijansko predsedstvo Eureke ob koncu svojega mandata sklicati ministrsko konferenco vseh 28 držav članic in predlagati mednarodno konferenco (v eni od vzhodnoevropskih prestolnic), na kateri naj bi zastavili temelje za pravo preos-novo javnih posegov v avdiovizijski sistem. Drugi predlog zadeva nujnost koordiniranja kulturnih in medijskih politik posameznih evropskih držav, na osnovi katerega naj bi nastalo evropsko kulturno ministrstvo, saj je po Martellijevem prepričanju prav kultura najbolj avtentični povezovalec, še veliko pomembnejši od gospodarstva. Tretji predlog se nanaša na ustanovitev evropskega filmskega festivala in evropskega televizijskega Oskarja, medtem ko četrti teži k razširitvi pomoči vzhodnoevropskim državam na področju avdiovizije (s poklicnim usposabljanjem in spodbujanjem malega in srednjega podjetništva in investicij). V tem okviru bi lahko računali tudi na finančno pomoč Evropske investicijske banke in nove Evropske banke za rekonstrukcijo in razvoj. Zadnji Martellijev predlog se nanaša na ostale, sicer bolj splošne instrumente, ki bi se jih lahko poslužili tudi za avdiovizijsko kooperacijo. V ta okvir je Martelli uvrstil še zlasti zakon'za obmejna območja v naši deželi in druge normative, ki so specifično namenjeni razvoju sodelovanja s sred-njevzhodno Evropo, s Sovjetsko zvezo in s članicami Pentagonale. Kot so v zaključku poudarili zlasti mnogi razpravljala iz vzhodnoevropskih držav, pa problem ni samo avdiovizijsko tržišče, ampak tudi ustvarjalnost, ki je v sedanjih zapletenih političnih in težkih ekonomskih razmerah na Vzhodu v popolnem zastoju. Po besedah direktorja SACIS Pia Di Bertija sta oba problema tesno povezana, zato je treba razviti sodelovanje med obema Evropama tudi na področju ustvarjalnosti. Vzhodne Evrope namreč po mnenju poddirektorja RAI Massima Fichere ne smemo več obravnavati kot zgolj tržni prostor, ampak kot teren, na katerem gre razvijati sodelovanje enakovrednih partnerjev. V Kulturnem domu predstavili prvi zvezek Geografski leksikon dosežek ustvarjalnosti •-'j n f v ti' : Predstavitev krajevnega geografskega leksikona oziroma njegovega prvega zvezka predstavlja dosežek, na katerega sta upravičeno lahko ponosna tako urednika Milan Bufon in Aleksej Kalc, kakor tudi tri ustanove, ki so botrovale temu dolgoletnemu naporu, katerega rezultat je mogoče oceniti kot enega temeljnih kamnov naše kulturne rasti. Slovenski raziskovalni inštitut, odsek za zgodovino NŠK in Založništvo tržaškega tiska so s tem proizvodom doprinesli slovenski kulturi nasploh izjemen delež. Po uvodnem nastopu godalnega kvarteta Glasbene matice je avtorja na sinočnji predstavitvi v kulturnem domu predstavil urednik knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos. Prisotni so bili mnogi predstavniki kulturnega, političnega in znanstvenega življenja iz zamejstva in matice, med njimi člana predsedstva Slovenije Zlobec in Vandali na delu sredi Glinščice Neznanci so preteklo noč v nekaterih predelih dolinske občine odnesli ogrodje, na katerih je domača občinska uprava nameravala postaviti informativne table o Parku Glinščica. Table bodo trojezične in sicer v italijanščini, slovenščini in latinščini (zaradi znanstvenih nazivov rastlin in živali), uradno pa jih bodo predali namenu 6. in 7. aprila, ko bo na sporedu tradicionalna prireditev Odprte meje. Gre za nesmiselno vandalsko dejanje, ki prizadene hvalevredno in važno pobudo občinskih upraviteljev v korist širše skupnosti ter seveda predvsem ljubiteljev lepot Doline Glinščice. Dolinski Župan Marino Pečenik, ki je ostro obsodil to početje, je zadevo prijavil dolinskim karabinjerjem, ki so že stopili v akcijo za izsleditev krivcev. Včeraj zjutraj predstavitev predsedniku skupščine Solimbergu Spacalova slika v deželnem svetu Velika Spacalova slika že nekaj časa krasi predverje dvorane deželne skupščine. Gre za velik reliefni pano (180x260 cm) z naslovom "Mesto v zrcalu", izdelan pa je iz lesa in plutovi-ne. Sam Lojze Spacal je včeraj zjutraj med kratko svečanostjo orisal svoje delo in njegovo vsebino predsedniku deželne skupščine Paolu Solimbergu, ki so ga spremljali člani predsedniškega urada skupščine. Predsednik Solimbergo pa je v kratkem nagovoru podčrtal, da je želel deželni svet z namestitvijo velike Spaca-love slike izreči priznanje uglednemu umetniškemu ustvarjalcu in istočasno opremiti svoj sedež z zelo kvalitetno stvaritvijo. Na sliki (foto Rizzo) predsednik Solimbergo in Lojze Spacal pred "Mestom v Zrcalu". V ospredju večera velikonočna razmišljanja Škof Bellomi gost DSI Tržaški škof Lorenzo Bellomi je bil ’ ponedeljek gost Društva slovenskih zobražencev. Govoril je o velikonočni krivnosti, ki ni samo obujanje pretek-' osti. Ta praznik pomeni prebujanje iz mrti v življenje, kar se vsako pomlad logaja v naravi. Msgr. Bellomi je veli-io noč povezal z aktualnim dogaja-ijem. Ta praznik lahko obravnavamo • treh vidikov, je poudaril: z vidika larave, zgodovine in človeka. V svojem razmišljanju se je tržaški kof dotaknil zelo sodobnih vprašanj, lot so ekologija, priseljevanje prebi-'alcev iz tretjega sveta, ekonomija, pd. Kar zadeva varstvo naravnega kol,a je msgr. Bellomi poudaril, da je reba končno preprečiti brezobzirno zkoriščanje narave. Tudi kristjani se norajo odločno zoperstaviti ume -tju okolja, saj vera zahteva, da mora Jovek spoštovati vse stvarstvo. Škof Bellomi je tudi izrazil p P 'je, da je sodobni ekonomski irivičen in da še zdaleč ne odgovarja ;ahtevam ljudi. Nasprotno, 9 imajo v tem sistemu še večjo možnost za zaslužek, ubogi pa postajajo vedno revnejši. Precej pozornosti je ugledni gost Društva slovenskih izobražencev posvetil tudi vprašanju priseljencev iz afriških, azijskih in tudi vzhodnoevropskih držav. Zgodovina se ponavlja, je opozoril škof. Kot so nekdaj bežali Judje iz Egipta, da bi našli svobodo in blagostanje, tako smo danes priča številnemu priseljevanju ljudi, ki mislijo, da bodo v Evropi našli "obljubljeno deželo". Tem ljudem smo seveda dolžni pomagati, ne smemo pa jih zavajati in jim delati iluzije. Svet se mora zavzeti predvsem za izboljšanje gospodarskih razmer v njihovi domovini. Msgr. Bellomi je še poudaril, da je bodočnost sveta v večrasni in večnacionalni družbi, ki bo priznavala enako dostojanstvo vsem kulturnim izročilom. (hj) Na sliki (foto Križmančič) škof Bellomi v DSI. Družba Tripcovich napovedala občutili povišek lastne glavnice Upravni svet družbe Tripcovich bo delničarjem, ki se bodo junija zbrali na občnem zboru, predlagal povišek glavnice od sedanjih 26,26 milijarde na 39,29 milijarde lir. Operacijo bodo izvedli z emisijo več kot devet tisoč rednih in štiri tisoč nekonvertibilnih varčevalnih delnic po nominalni vrednosti tisoč lir, s čimer bo družba vnovčila kosmato vsoto 27,2 milijardi lir. Upravni svet se je za povišanje glavnice odločil na osnovi občutne poslovne rasti tržaške finančne družbe v lanskem letu, ki je predvsem rezultat krepitve razvojnega programa v sektorju prevozov in špedicij. Nadaljevalo se je tudi izvajanje načrta o strateški diversifikaciji holdinga, v katere okvir sodi med drugim tudi nakup delniške kvote (v znesku 11 milijard lir) družbe Iniziative Editoriali Triestine, ki je lastnica dnevnika II Piccolo. Nezadovoljni so nad sedanjo organizacijo dela Protest novinarjev Rai Novinarji deželnih sedežev državne radiotelevizijske ustanove Rai so napovedali vrsto protestnih akcij, s katerimi nameravajo izraziti svoje nezadovoljstvo nad organizacijo dela. Na skupščini, ki je bila prejšnji teden, so poudarili, da je delo tako urejeno oziroma neurejeno, da sami pri tem po nepotrebnem izgubljajo veliko časa. Istočasno so izrekli solidarnost kolegici, ki je ob spremljanju nekega dogodka prišla v spor z odgovornim urednikom tržaškega sedeža. O dogodkih na tržaški radiotelevizijski postaji je poročala tudi tiskovna agencija, ki pa pravi, da je prišlo do spora v zvezi z založniškim načrtom. Glede tega je odgovorni urednik tržaškega novinarskega sedeža Molinari dal izjavo, v kateri pravi, da so novinarji že pred časom soglasno odobrili predstavljeni načrt. Iz še nepojasnjenih razlogov mehanik padel z lestve: mesec dni zdravljenja Stal je na lestvi v notranjosti trafike in skušal nekaj namestiti, vendar pa je padel z lestve in se je resneje poškodoval. Zgodilo se je včeraj popoldne okoli 15. ure na trgu pod Bošketom (Rotonda del Boschetto) mehaniku Renatu Stoklju, ki so ga zaradi zlomov morali prepeljati v bolnišnico. Renato Stokelj, ki se je rodil v Trstu 18. avgusta 1941, stanuje pa v Ul. Botticelli 2, je očitno nekaj urejal v trafiki. Ne ve se še točno, kaj se je pravzaprav zgodilo; verjetno se je na lestvi preveč nagnil, pri tem izgubil ravnotežje in padel z lestve. Padel je zelo nerodno, saj si je zlomil desno zapestje, zdravniki pa sumijo, da si je zlomil tudi stegnenico. Z rešilcem so ponesrečenega mehanika takoj prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek; predvidoma se bo moral zdraviti 30 dni. Kmecl, minister za Slovence po svetu Dular in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Sušmelj. Prof. Pavle Merku, ki je desetletnemu delu sledil kot vešč in pozoren mentor, ni mogel mimo spomina na dr. Romana Savnika, ki je ta projekt pogumno in vztrajno animiral, ne da bi, žal, dočakal sad začetega dela. Merku je podčrtal velik napor, ki sta ga morala opraviti avtorja glede na to, da sta razpolagala z izredno fragmentarno raziskovalno bazo, pa jima je vendar uspelo tudi z izvirnimi metodološkimi oprijemi zaključiti temeljit krajevni pregled tržaške pokrajine, kateremu naj bi v doglednem času, vsaj tako je upati, sledili še goriška in videmska pokrajina. Avtorja Kalc in Bufon sta podrobno razložila koncept publikacije, ki je nastajal in se tudi sproti izpopolnjeval ob nabiranju izvirnih izkušenj. Razpoložljivost slovenskih virov je bila objektivno omejena in razstresena, italijanski viri pa so zaradi negativnega predznaka do Slovencev v mnogočem problematični.^ Ravnatelj NŠK Milan Pahor je leksikon označil kot pomemben projekt vseslovenskega pomena, ki je tri zamejske inštitucije postavil pred težak izpit. Urednika sta znala najti pot do desetin sodelavcev, tako da je leksikon nastajal v plodnem stiku z ljudmi, kar njegovo izvirnost še povečuje. Na sliki (foto Križmančič) sinočnji predstavitelji leksikona. Natečaji za vstop v stalez: datumi pisnih preizkušenj Sindikat slovenske šole obvešča profesorje, ki se udeležujejo rednega natečaja po izpitih in naslovih za vstop v stalež na slovenskih in nižjih in višjih srednjih šolah, da so datumi pisnih preizkušenj naslednji: XV - kemija pisna preizkušnja 3. 5. 1991. XX - tehnologija gradenj in tehnično risanje pisno-grafična p. 21. 5. XXIII - trgovinske vede pisna p. 3. 5. XXV - pravne in ekonomske vede prva pisna p. 22. 5., druga pisna p. 23. 5. XXXII - risanje in zgodovina umetnosti prva pisno-grafična p. 14. 5., druga pisno-grafična p. 15. 5. XL - elektronika pisna ali pisno-grafična p. 7. 5. Lil - električne inštalacije pisna ali pisno-grafična p. 16. 5. LIH - informatika pisna p. 8. 5. LVIII - italijanščina na slovenskih višjih srednjih šolah pisna p. 29, 4. LXIII - matematika pisna p. 29. 4. LXV - matematika in fizika prva pisna p. 14. 5., druga pisna p. 15. 5. LXVII - slovenščina pisna p. 30. 4. XLIV - fizika pisna p. 9. 5. LXX - slovenščina in latinščina na licejih in učiteljiščih prva pisno p. 3., druga p. p. 4. 6. LXXXVI - naravoslovje, kemija in zemljepis pisna p. 10. 5. CII - mehanska tehnologija prva pisna p. 23. 5., druga pisno-grafična p. 24. 5. Datumi pisnih nalog za ostale natečajne razrede bodo javljeni v Uradnem listu dne 28. junija 1991. t Nepričakovano nas je zapustil Evgen Cergol Pogreb bo jutri, v četrtek, 28. marca, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče na Katinari. Žalostno vest sporočajo žena Dorina, sin Sandro, tašča Maria, svak Da-rio, svakinja Fiorella, nečaki in drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 27. marca 1991 Na Opčinah prijetno srečanje s pesnikom Markom Kravosom Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši na Opčinah je bila organizator uspelega večera v dvorani Prosvetnega doma, namenjenega pesniku Marku Kravosu, katerega ustvarjalnost je predstavila prof. Marija Pirjevec, njegove pesmi pa je doživeto, v duhu ustvarjalčeve zamisli in hotenja, podala njegova sestra Bogomila Kravos. Prof. Pirjevčeva je v svojem govoru spregovorila o vsebini Kravosovih desetih knjig, ki pričajo, je med drugim dejala, o njegovi želji po komunikaciji in združevanju ljudi proti svetu, ki postaja vse manj sprejemljiv in vse bolj nečloveški za nas vse. Tak je tudi pesnikov namen, je poudarila, saj je njegova želja dajati besedo človeku, ki skozi poezijo govori o stiskah in problemih, s katerimi se vsi dnevno srečujemo. Škoda, da tako lep in bogat večer ni imel večje odmevnosti v naši javnosti, (ni) Na sliki (foto Magajna) protagonisti večera v Knjižnici Pinko Tomažič in tovariši. Štipendije SDD za dijake Na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu so pred kratkim s kratko, a prisrčno slovesnostjo podelili štipendije iz sklada Mihaela Flajbana za slovenske dijake. Za letošnje šolsko leto so prejeli štipendije po en milijon lir in deset zlatnikov Martin Pertot, Damijan Hlede in Marko Budac, podpore pa so prejeli še Mara Petaros, Barbara Zlobec, Ivana Brecelj, Erika Vižintin, Pavel Di Marcantonio, Marko Ozbič in Niko Tul. Številna publika je pridne dijake nagradila z močnim aplavzom. Tekst in foto Mario Magajna Tržaški oktet na obisku pri zgoniških upraviteljih Tržaški oktet praznuje letos 20-let-nico svojega delovanja. Za to priložnost že dalj časa pod vodstvom svojega novega umetniškega vodje prof. Aleksandre Pertot pripravlja nov koncertni program, s katerim se bo predstavil na jubilejnem koncertu junija letos. V okviru tega svojega pomembnega jubileja ima oktet v programu obiske pri vseh občinskih upravah na Tržaškem. Dva, in sicer na tržaški občini in na občini v Dolini, je opravil že pred časom, pred kratkim pa mu je pripravila sprejem uprava občine Zgonik v dvorani občinskega sveta. Poleg župana Miloša Budina so se sprejema udeležili tudi nekateri občinski odborniki in svetovalci. V kratkem priložnostnem nagovoru je župan Budin izrekel priznanje Tržaškemu oktetu za opravljanje plemenitega pevskega poslanstva in za širjenje slovenske pevske kulture ne le po Italiji in Sloveniji oz. Jugoslaviji, marveč tudi po širšem svetu od Grčije do ZDA in Kanade. Čestital mu je k doseženim uspehom in izrazil prepričanje, da bo oktet še naprej z uspehom nastopal doma in po svetu. Nekaj o oktetovih dosedanjih gostovanjih je povedal njegov častni član in spremljevalec Jože Koren, oktet pa je zapel dve pesmi, Triglav moj dom in Luštno je vigred. Župan Budin je predsedniku okteta prof. Borisu Pangercu v spomin na srečanje poklonil plaketo za sedaj sicer še neuradnega občinskega grba, ki ponazoruje občinski spomenik padlim v NOB, za kar se mu je prof. Pangerc toplo zahvalil. Srečanje se je potem nadaljevalo v prijetnem pomenku, (jk) Na sliki: srečanje okteta z zgoniš-ko občinsko upravo. UL. SV. FRANČIŠKA 20 vabi jutri, 28. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave članov družine ZELENKO Slikarstvo, grafika, keramika. Na otvoritvi bo nastopil kitarist IGOR STARC. Izšla je nova kaseta skupine HAPPVDAV Dobite jo v: - Tržaški knjigarni, - Katoliški knjigarni v Gorici, . - pri vseh članih ansambla. razstave V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je do 5. aprila na ogled razstava PAOLA PATELLIJA. V galeriji Cartesius je še danes na ogled razstava slikarja MARIA CHIANE-SEJA. V galeriji JULIET'S ROOM - Ul. della Guardia 16 - je do 30. t. m. na ogled razstava slikarja GODOTA. V galeriji Rettori Tribbio 2, Ul. delle Beccherie 7/1 bo do 5. aprila odprta razstava kiparja DARKA. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13. Ob ponedeljkih zaprto. __________gledališča_______________ GLEDALIŠČE VERDI Operna sezona 1990/91 Od 5. do 16. aprila bo gostovalo gledališče La Penice iz Benetk z Donizettijevo opero DON PASOUALE. GLEDALIŠČE ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo Fran-ceschijevo delo SCACCO PAZZO. V abonmaju odrezek št. 9 red prost. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 2. do 4. aprila bo na sporedu opereta LA PRINCIPESSA DELLA CZAR-DAS in od 5. do 7. LA DANZA DELLE LIBELLULE s Sandram MASSIMINI-JEM. Predprodaja vstonic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 11. do 14. aprila bo v gledališču Rossetti gostoval Gino Bramieri s predstavo GLI ATTORI LO FANNO SEM-PRE. Režija Pietro Garinei. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Danes ob 10. uri bo na sporedu pravljica IL LUPO, CAPUCETTO ROSSO E L' ANGELO (Volk, Rdeča kapica in angel) za osnovnošolske otroke. V soboto, 6. aprila, ob 20.30 premierska predstava Mina Belleia LA VITA NON E' UN FILM Dl DORIS DAV. Režija Mino Bellei, scenografija Gianfranco Padovani. V glavnih vlogah nastopajo Mino Bellei, Marisa Mantovani in Gian-na Piaz. Gledališče Ul. Ananian V petek, 5. aprila, ob 20.30 bo na sporedu S.P.O.R. Cappellettija in Paghija v izvedbi skupine Ex Allievi del Toti. Ponovitvi 6. in 7. aprila. Gledališče Miela Reina Jutri ob 20.30 bosta v gledališču nastopila pianist Roger WOODWARD in čelist Jacopo Scalfi s skladbami W.A. Mozarta. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila TRIO Dl MILANO in Marie L. NEUNECKER. izleti Borci, aktivisti in deportiranci iz Bazovice organizirajo prevoz z avtobusi na veliko proslavo osvobodilne fronte in 50. obletnico ustaje slovenskega naroda dne 27. aprila na Trgu Republike v Ljubljani. Odhod iz Bazovice ob 8. uri. Vpisovanje pri Stanku Vodopivcu tel. št. 226133 ali v prostorih TPPZ od 10. do 12. ure vsak torek in petek. Zveza upokojencev CGIL iz Nabrežine organizira v nedeljo, 14. aprila enodnevni izlet v Pazin (Poreč). Informacije telefon 200036 ob uradnih urah. razne prireditve Klub prijateljstva vabi ria ogled filmov S POTOVANJ PO SVETU inž. Marjana Jevnikarja danes, 27. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Sledi družabnost. čestitke Včeraj je praznovala rojstni dan Justina Macarol. Še na mnoga leta ji iz srca kličejo vsi, ki jo imajo radi. Dobra nona Justina. Vse naj, najboljše ti voščijo Eliza, Sonja in Erika. kino ARISTON - 15.45, 22.00 Risvegli, r. Pen-ny Marshall, i. Robert De Niro, Robin Williams. EKCELSIOR - 16.00, 22.15 II silenzio de-gli innocenti, i Jodie Poster. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Volere volare, r.-i. Maurizio Nichetti. NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r. Kevin Costner. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 La setta, r. Dario Argento, i. Kelly Curtis, □ NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Love pe-netration, porn., □ □ NAZIONALE IV - 15.45, 22.15 La časa Russia, i. Sean Connery, K. M. Branda-uer. GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Misery non deve morire, r. Bob Reiner, i. James Caan. MIGNON - 16.30, 22.15 A letto con il nemico, i. Julia Roberts. EDEN - 15.30, 22.00 Biggi perversioni al sexy party, pora, CAPITOL - 16.00, 22.10 Air America, i. Mel Gibson. LUMIERE - 17.00, 22.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. J. Malcovich, D. Winger,_ □ ALCIONE - 16.30, 22.00 II mistero Von Bullow, i. Glenn Glose, Jeremy Irons. Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□ Andreju, Rosani in Lari se je pridružila novorojenka MATEJA Srečni družini čestita, mali Mateji pa želi vse najboljše MPZ V. Mirk Rosani, Andreju in Lari se je pridružila MATEJA Čestitajo starši in sorodniki, mali Mateji pa želijo vse najboljše. včeraj - danes Danes, SREDA, 27. marca 1991 RUPERT Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.25 - Dolžina dneva 12.30 - Luna vzide ob 15.30 in zatone ob 4.21. Jutri, ČETRTEK, 28. marca 1991 BOJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,6 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, tempertura morja 10,9 stopinje. PLIMOVANJE DANES: ob 1.56 najnižja -29 cm, ob 7.38 najvišja 32 cm, ob 13.48 najnižja -49 cm, ob 20.16 najvišja 50 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Parovel, Alessan-dro Orza, Martina Gatto. UMRLI SO: 80-letni Ermanno Spetti, 76-letni Almerigo Baldas, 75-letna Pru-denza Allegretta, 59-letni Antonio Mil-lotti, 87-letna Giuseppa Narcisco, 71-let-ni Giuseppe Dugon, 81-letni Marco Mo-russi, 68-letna Silvana Trost, 71-letni Romano Vitri, 89-letna Bernardina Iscra, 23-letni Luca Malalan, 67-letni Sergio Prizzon, 101-leto stara Gisella Grando, 79-letni Bruno Bernetti, 82-letni Giuseppe Cernecca, 80-letni Giuseppe Amato. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26., do sobote, 30. marca 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 -13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18, Ul. Soncini 179 (Skedenj). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte do 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Trg Liberta 6. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6. INFORMACIJE SIP 192. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila V prostorih SKD Vigred se vsak torek od 19. do 21. ure vrši ŠIVILJSKI TEČAJ vseh stopenj. Za informacije in vpisovanje javiti se direktno ob torkih v društvenih prostorih ali tel. na št. 225322. __________mali oglasi NA TRŽAŠKI CESTI v Doberdobu je odprl Tonkič osmico. Gostom streže domač prigrizek in pijačo. OSMICO sta v Borštu odprla Anton in Zmaga Petaros. OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini na št. 147. OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. HLAVATVEVE AKVARELE prodam po ugodni ceni. Tel. 413142 po 14. uri. PRODAM fiat 500 modre barve v dobrem stanju. Tel. 225817. PRODAM domače vino - Boljunec, tel. - št. 228422 ob večernih urah. PRODAM yamaho tenere 600, letnik '85, prevoženih 29.000 km v odličnem stanju. Tel. 229237. PRODAM čistokrvne mladiče nemškega ovčarja. Za informacije tel. od 18. do 20. ure na št. 228315. PRODAM stanovanjsko hišo 368 kv. m, 921 kv. m zemljišča, s savno, opremljena za turistično dejavnost, v Mojstrani. Tel. (0481) 31266 v večernih urah. ZAPOSLITEV, tudi part-time, na reklamnem področju, z možnostjo dobrega zaslužka, nudimo osebam z lastnim avtomobilom. Najnižja starost 25 let. Interesenti naj se javijo v Ronkah v hotelu Furlan v torek, 26. t. m., ob 17. uri. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine dijakom nižjih srednjih šol. Tel. 412680 ob večernih urah. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz ekonomije, trgovinstva, knjigovodstva, prava, matematike, angleščine in slovenščine. Tel. 232101 v večernih urah. DAJEMO v najem prostore za urade v središču Opčin, Narodna ul. 47. Tel. 212246 od 13. do 16. ure ali zvečer. 20-LETNA tehnično/administrativna uradnica s štiriletno delovno prakso pri komercialistu išče službo. Tel. 816420. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine. Tel. 728601 ob uri obedov. PROFESOR inštruira matematiko in liziko na vseh stopnjah. Tel. 368737. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. AVTOMOBIL alfa romeo 33S 1350 cc avgust 87 v dobrem stanju prodam. Telefonirati 208270. VSAKO SOBOTO vam opravim vsa gospodinjska. dela. Informacije po telefonu (003867) 82025 vsak dan med 19. in 21. uro. OSMICO je odprl Lovrenc Žerujl v Lo-njerju. Toči belo in črno vino. PRODAMO po ugodni ceni stenski pult dolg 2.90 m za delikatese in pult dolg 3 m za mlečne izdelke, kompletna z motorjem. Telefon (0432) 996001. ___________prispevki_________________ V spomin na drago Meri daruje družina 100.000 lir za MPZ Rdeča zvezda. V spomin na Meri darujeta Darja in Igor 50.000 lir za MPZ Rdeča zvezda. V spomin na drago Meri daruje tašča Milka 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob plačanju članarine daruje Marija Sonce 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Albino Antonič (Vižovlje) daruje 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob pok. Fani Ca-harija darujeta družini Peric in Mislej 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob gospe Fani Visentin Zaccaria daruje Vera Pertot 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na očeta Guerrinota Husu daruje sin Sergij 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku. Magda Strain (Dolina 225) daruje 50.000 lir za zdravljenja Andreja, učenca II. razreda osnovne šole Karel Širok. V spomin na Antona Miliča daruje Karlo Pirjevec 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Za KD Ivan Grbec darujejo Anica Micah 5.000 lir, Marta Godina 10.000 lir, Milica Sancin 10.000 lir in Josip Zafred 10.000 lir. Družina Gospodič daruje 30.000 lir za nabrežinsko godbo na pihala in 30.000 lir za KD Igo Gruden. V spomin na mamo Francko in očeta Janeza daruje družina Antonič 300.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na mamo Francko in očeta Janeza daruje Božič Antonič 200.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Janeza Antoniča daruje Martin Brecelj 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Janeza Antoniča darujeta Tatjana in Antek Terčon 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. menjalnica 26. 3. 1991 TUJE VALUTE FIXING • MII AM BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1256,15 1215.— Japonski jen 9,038 8,30 Nemška marka . 742,50 735,— Švicarski frank 872,08 857.-" Francoski frank .. 218,72 216. Avstrijski šiling 105,61 104.— Holandski florint ... 658,72 655.- Norveška krona 190,7 186.— Belgijski frank .... 36,085 35,- Švedska krona 205,25 197.— Funt šterling .. 2192,80 2150.— Portugalski eskudo . 8,474 7,50 Irski šterling .. 1980,80 1950,— Španska peseta 11,388 11.— Danska krona . 193,74 189.— Avstralski dolar 967,50 890.— Grška drahma . 6,883 6,30 Jugoslov. dinar — 60.— Kanadski dolar 1081. 1000. ECU 1526,60 FrajSU Na včerajšnjem podeljevanju najbolj prestižnih filmskih nagrad brez večjih presenečenj LOS ANGELES — Velika slovesnost podeljevanja Oskarjev se je pravzaprav zaključila po predvidevanjih: film Dances With the Wolves (Ples z volkovi) je bil veliki slavljenec večera, saj je osvojil kar sedem Oskarjev, veliko osebno priznanje pa je dobil tudi njegov režiser eklektični Kevin Cos-tner, kateremu je ameriška akademija za filmsko umetnost podelila prestižni kipec kot najboljšemu režiserju. Za najboljša igralca protagonista sta bila proglašena Jeremy Irons oz. Kathy Ba-tes, priznanje za najboljši tuji film pa je prejel švicarski Journey of Hope (Potovanje upanja). Italijanski filmski svet je bil upravičeno razočaran, saj je računal na oskarja s filmom Porte aperte, vendar pa se je potolažil z sicer edinim priznanjem kostumistke France Sguarciapino za film Cyrano de Bergerac, predvsem pa se je potolažil z Oskarjem za življenjsko delo velike umetnice Sophie Loren. Kdo pleše z volkovi? Tako so upravičeno zaničujoče imenovali Indijanci bele ljudi, ki so jim vedno dajali velike obljube, uresničili pa so le eno: njihovo popolno uničenje. In prav o tem govori film, ki potrjuje pravilo zadnjih let, da so najbolj množično nagrajeni tisti filmi, ki se resno lotevajo žgoče življenjske ali socialne tematike. Zmagoviti film je že res skoraj klasični vestern, ki nas lahko spominja na prave epopeje Johna Forda, vendar pa je nad njim moreče prisotno skorajšnje izginotje rdečepoltega prebivalstva, ki je prikazano kot zgodovinska nuja izkrivljene psihologije in mišljenja mladega naroda na pohodu, ki je že takrat v svoji puhli samozavesti vedel, da bo nekoč vladal svetu. Kako se mu je lahko zoperstavljal mirni narod, ki je živel na svojih prostranih prerijah? Menimo, da je film svojih sedem Oskarjev (kot najboljši film v angleškem jeziku, za najboljšo režijo, montažo, zvok, neizvirni scenarij, fotografijo in glasbeno kuliso) tudi zaslužil, saj prikazuje neo- tiplivo tesnobo umirajočega naroda. Film je bil boljši od spet socialnega Awakenings (Prebujanja), ki prikazuje problematiko prizadetih, Ghost (Strah), že klasičnega Botra III in Go-odfellas (Ti pridni fantje). Mladi režiser (in obenem tudi igralec) Kevin Costner pa je v svoji »bitki« za oskarja prehitel Coppolovo režijo Botra, Scorseseja, Stephena Frearsa in Schroederja. Njegova režija predstavlja pravo osvežitev vesternskega prijema in posodobitev slavnega žanra prostranih pokrajin in modrega neba. Za najboljšega igralca protagonista je bil še precej presenetljivo proglašen britanski igralec Jeremy Irons za svojo interpretacijo danskega aristokrata Clausa Von Bulowa v filmu Re-versal of Fortune. Prehitel je pravzaprav favorizirane Kevina Costnerja, Roberta De Nira in predvsem Gerarda Depardieua. Najboljša igralka prota-gjonistka pa je bila, in to je predstavljalo skoraj popolno presenečenje, Kathy Bates za svojo brezhibno interpretacijo psihopatinje v filmu Misery, ki hoče ubiti svojega najljubšega pisatelja. Pravzaprav preseneča poraz Ju-lie Roberts in velike Meryl Streep. Nagrade za stranske vloge so bile po mnenju filmskih izvedencev še kar objektivne: Joe Pešci si jo je prislužil s svojo že tradicionalno vlogo ironičnega mafijaša v filmu Goodfellas, temnopolta Whoopi Goldberg pa si je prislužila pravo ovacijo za vlogo čudnega mediuma v filmu Ghost. Nagrada najboljšega tujega filma je šla, kot že rečeno, švicarskemu socialno obarvanemu Journey of Hope, ki prikazuje odisejado turške družine, ki hoče doseči bogato, a kruto Švico. Film je še kar presenetljivo prehitel francoskega Cyrano de Bergerac, kitajskega Ju Dou, ki je dvignil še precej prahu, nemškega Nespodobno dekle in večkrat nagrajenega italijanke-ga Porte aperte (Odprta vrata), od katerih si je italijanska kinematografija :v * Veliki zmagovalec Kevin Costner Sophia Loren: življenje za umetnost in njegov režiser Gianni Amelio pričakovala marsikaj, pa očitno ni prepričal žirije. Od »stranskih« Oskarjev bi na prvem mestu omenili že priznano italijansko kostumistko Sguarciapinovo (Cyrano de Bergerac), ki je očitno prejela nagrado kot priznanje bogate italijanske tradicije ustvarjanja kostumov, saj je tokrat »premagala« kar tri Italijane: Elso Zamparellijevo, Mileno Cannone-rovo in Maurizia Millenottija! Eden najslovensnejših trenutkov »noči filmskih zvezd« je bila podelitev oskarja za življenjsko delo italijanski igralki Sophii Loren. Nagrada je vsekakor zaslužena, saj je rimska igralka ustvarila vrsto že klasičnih filmskih likov, ki so dobili svojo svetlo mesto v svetovni kinematografiji, ne smemo pa pozabiti, da je Sophia Loren že prejela oskarja kot najboljša igralka filma Vit-toria De Sice La ciociara daljnega leta 1961. No, po 30 leti spet popolna, zaslužena apoteoza za igralko, ki je vse svoje življenje posvetila filmski umetnosti, kateri je dosti dala,_ a od katere je tudi dosti prejela, Življenje za umetnost, umetnost za življenje in umentnost življenja... (dj) današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1______________ 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Pet Beethovnih koncertov za klavir in orkester 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Risanka: Hello Kitty 11.40 Variete: Occhio al bi-glietto 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik 14.00 Kvarkov svet 14.30 Dokumentarca: Odprta šola, 15.00 Nepoznana Korzika 15.30 Otroški variete: L albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in Barbere 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nadaljevanka: Inguietu- dine (5. del) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Medicinska rubrika: Check-up - Presaditve 23.00 Dnevnik 23.10 Športna sreda: košarka -Clear-Real Madrid 0.30 Dnevnik in vreme 0.50 Danes v parlamentu 0.55 Rubrika: Mezzanotte e dintorni ^ RAI 2 7.00 Risanke, nan. Lassie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Mr. Belve-dere 9.00 Aktualno: Radio anch'io 10.20 Monografija o obrtnikih 10.50 Nadaljevanka: Destini 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: Beautiful, 14.15 Quando si ama 15.10 Aktualno: Detto tra noi 16.25 Rubrika: La TV degli animali 17.00 Vesti in Odprti prostor 17.30 Videocomic 17.45 Nanizanka: Alf 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Športne vesti 18.30 Novosti: Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Innamorato pazzo (kom., It. 1981, r. Castel-lano-Pipolo, i. Adriano Celentano) 22.15 Aktualno: Mixercultura 23.15 Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop 0.10 Film: Domenica e sem-pre domenica (kom., It. 1958, r. C. Mastrocin-que.) | ^ RAI 3________________ 12.00 Vsakodnevne kulturne . vesti: Krožek ob 12. 14.00 Deželne vesti 14.30 Krožek ob 12. (2. del) 15.30 It. prvenstvo v hokeju na kotalkah 16.00 DP v namiznem tenisu 16.30 Boks 17.15 Nanizanki: I mostri -Una gita nelle fogne. 17.40 Vita da strega 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Gianclaudio Lopez) 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Aspettando un terno al lotto 19.55 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Nogomet: Nemčija-SZ (prijateljska tekma), vmes variete Una carto-lina spedita da Andrea Barbato 22.05 Večerni dnevnik 22.10 Drobci 22.30 Aktualno: Cartolina il-lustrata 23.20 Nočni dnevnik 23.50 Izza kulis: Lucrezia Borgia Gaetana Donizettija [jjjf' TV Slovenija 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Živ žav 9.50 TV priredba: Figarova svatba 12.10 Nadaljevanka: Včerajšnje sanje (5. del) 13.00 Video strani 14.50 Video strani 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Dokumentarna oddaja: Slovenija - Poletje 17.35 Spored za otroke in mlade: risanke, 17.50 kontaktna oddaja Klub klobuk 19.00 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Obramba oblasti (krim., VB 1985, r. David Drury, i. Gabriel Byrne) 21.40 Mali koncert: Gloria v kamnu 21.45 Dnevnik in vreme 22.10 Videogodba 22.55 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Kriminalna zgodba ter dokumentarec V znamenju zvezd 0.40 Video strani PIP) TV Koper 16.00 Športni pregled 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Matt e Jenny in risanka 20.10 Nanizanka: Buck Ro-gers 21.00 Dokumentarec: II ri-chiamo degli abissi 21.30 Nanizanka: Dottori con le ali 22.20 TVD Novice 22.30 Rubrika o športu | TV Slovenija 2 16.00 Poskusni satelitski prenosi 16.40 Alpe Jadran 17.20 Nogomet: kvalifikacije za EP, Jugoslavija-Se-verna Irska 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, TV ruleta 19.30 Dnevnik 20.30 Dokumentarna oddaja: M. delavsko gibanje Med. delavsko gibanje 21.45 Svet poroča 22.30 Poskusni prenosi CANALE 5 8.00 Nan.: La famiglia Brady 8.30 Film: Torna piccola She-ba! (dram., ŽDA 1952, r. Daniel Mann, i. Burt Lancaster, Shirley Bo-oth) 10.25 Rubrika: Gente comune 11.45 Kviza: II pranzo e servito, 12.35 Tris 12.55 Canale 5 News 13.20 Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco del-le coppie 15.05 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.35 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.15 Nanizanka: I Robinson 18.45 Kviza: II gioco dei nove, Tra moglie e marito 20.15 Varieteja: Radio Lgndra, 20.25 Striscia la notizia 20.40 Nadaljevanka: I segreti di Twin Peaks (r. David Lynch, i. Kyle MacLac-lan, Piper Laune, 3 del) 22.50 Nanizanka: Baby. Boom 23.20 Variete: Maunzio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Canale 5 News 1.25 Striscia la notizia 1.40 Nan.: Marcus Welby, 2.40 Operazione ladro RETE 4 HZl 8.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Gosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa, 11.00 Senora, 11.50 Topa-zio 12.45 Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 12.50 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d’amore 18.30 Kviz: Čari genitori 19.10 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: La tunica (zgod., ZDA 1953, r. Henry Kos-ter, i. Richard Burton, Jeain Simmons) 23.15 Dokumentarec: National Geographic 0.20 Film: Gente comune (dram., ZDA 1980, r. Robert Redford, i. Timothy Hutton, Mary Tyle Moore) ITALIA 1_____________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della Cali-fornia 11.45 Odprti studio 12.00 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka! 15.30 Variete: II paese delle meraviglie 16.00 Nanizanka 16.60 Nanizanka: Simon & Simon 17.30 Odprti studio 18.05 Nanizanki: Mai dire si, 19.00 MacGyver 20.00 Risanke: Scuola di poli-zia 20.30 Film: La collina degli sti-vali (vestern, It. 1969, r. Giuseppe Colizzi, i. Te-rence Hill, Bud Spencer) 22.35 Glasba: TopVenti 23.25 Reportaža: Jonathan 0.10 Nanizanka: Cin-Cin 0.35 Odprti studio 1.05 Nanizanki: Kung Fu, 2.05 Samurai OPEON________________ 13.00 Risanke 14.00 Nad.: Signore e padrone, 15.00 Pasiones 16.00 Variete: Sportacus 17.00 Film: LJntraprendente signor Dick (kom., 1947, r. Irving Reis, i. Cary Grant, Shirley Temple) 19.30 Risanke 20.30 Film: Un tipo con la fac-cia strana di cerca per ucciderti (dram., 1974, r. Tullio De Micheli, i. Barbara Bouchet, Christop-her Mitchum) 22.00 Kabaret: Fiori di zucca 22.30 Film: Cover girl - Ragaz-ze di tutti (kom., 1964, r. Jose Benazeraf, i. Maria Grazia Buccella, Giorgia Moll) 24.00 Kabaret: Fiori di zucca TMC___________________ 8.30 Nanizanki: Le spie, 9.301 giorni di Brian 10.30 Nadaljevanki: La spiag-gia dei giorni felici, 11.20 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Lieto fine (dram., 1983, r. Jerry Thorpe, i. Lee Montgomery, Šarah Navin) 17.50 Rubrika: Ženska TV 18.10 Aktualno: Ora locale 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nogomet: tekma za EP VB-Irska 22.50Variete: Festa di comple-anno 23.50 Nočne vesti 0.10 Film: Shaft e i mercanti di schiavi (krim., 1973, r. John Guillermin, i. Richard Roundtree, Vonetta McGee) _____TELEFRIULJ___________ 10.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 11.00 Nanizanki: Barney Miller, 11.30 Un ragazzo contro tutti 12.30 Dnevnik 13.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nan.: Monkees 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Nanizanka: Questa si che e vita 20.30 Film: Le bugie nel mio letto (kom., r. Michel De-ville, i. Marina Vlady, Macha Meril) 22.00 Nanizanka: Un ragazzo contro tutti 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Nanizanka: A sud dei tropici 0.30 Nočne vesti TELE 4_______________. (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9:15 Variete: Ona + jaz = oba (pon.); 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Podobe iz sanj: Velika maša (bere Mira Sardoč); 11.45 Veliki uspehi Beatlesov; 12.00 Govorica telesa; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.38 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besede Ivana Cankarja; 20.25 Z našimi interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki iz oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasba; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Slavne arije; 20.00 Nočni program, RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?; 18.10 Oddaja med zdravjem in lepoto; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst. Gostilna GRUDEN Tipična kraška kuhinja Šempolaj 49 - Tel. (040) 200151 Zaprto ob ponedeljkih Švara S. & Masten S. n Trgovina jestvin GRUDEN Šempolaj 49 - Tel. (040) 200151 w n ihpjr ji PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LEGISA ŽELEZNINA IN DROGERIJA Terčon Nabrežina Kamnolomi 69 Tel. 200654, 299768 T.\ .\T^ .\-T .T1 .T ,T T> ,^s\ T T\ TECNOMARMl SNC OBDELAVA MARMORJA IN GRANITA Nabrežina Cesta za telovadnico 11/B Tel. (040) 200130 I ŽELEZNINA Rožica Terčon-Pertot NABREŽINA 124 Tel. 200122 vm MANUFAKTURNA TRGOVINA Pertot Ivana I# I# NABREŽINA 106/4 Tel. (040) 200055 GRILANC Pekarna-slaščičarna P PUPIS in POHIŠTVO ARCOBALENO SESLJAN DEVIN Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva CONSOLARI LAURA SESLJAN 31 SILVESTER NABREŽINA 97 (p y y ^ ZIDARIČ S. n .c. Zidarič G. in B. Colgate Palmolive MOFESSMHALE SCOTT DIVISIONE COMUNITA NABREŽINA 120 Tei. (040)200232 Fax (040) 201183 PAPIRNATI IZDELKI ZA EMBALAŽO M SLAŠČIČARNA - SLADOLEDARNA VNBKM RESTAVRACIJA Costa dei Barbari HOTEL Baia degti ^^ocanSa ^Iartow Uscocchi ( 1 VRT ijbr-vž CV*JoP BAR - SOBE IdA /Sesiri PARKIRIŠČE M n Zaprto ob torkih o Draga - S. Elia - Tel. 228173 1 Trst - Sesljan 34/f Ribiško naselje 162 Telefon 299963 Lovske specialitete, žabe TRST —Tel. (040) 208516 Bratina TRŽIČ Corso del Popolo 28 Tei. 72674 GOTOUIR „i 34170 GORICA - ITALIJA - UL. N. SAUR0 12' TEL. (0481)531213 - TELEX 461039 G0T0UR it ft ft ii t> » n n^jTlb tffii§ffiitfiff§f§i p TRGOVINA JESTVIN Briško GORICA Trg Medaglie d’Oro 12 Tel. 531550 GORICA 1 LEKARNA PRI JEZERU DOBERDOB - Tel. (0481) 78300 »KOSlC BENEDIKT« I KGUVINI uijca Rašte| 7 - Telefon 535162 OBOTVE ».KOSIC K2« Ulica Oberdan 7 - Telefon 535520 VSE ZA ŠPORT vi Pahor Maria in Semou št; TRGOVINA VINA - LIKERJEV - KAVE GORICA-Ul. Vittorio Veneto 144/A-Tel. 533497 TRGOVINA JESTVIN •v' Pavšič Emil GORICA Ul. Trieste 261 Tel. (0481)21193 | iX| JSstOKI Ulica Raštel 21 Telefon 531884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO J X ./L FOTOGRAFSKI LABORATORIJ Studio d’Arte fotografica Giuseppe Assirelli GORICA - Ul. Ascoli 2 Tel. 531929 KOLESA IN NADOMESTNI DELI v IE A. L etuilihfhi E. Cuk Lastnika: Cefarin in Saksida GORICA Trg Cavour 9 Tel. 535019 I i NOVI RAZSTAVNI PROSTORI V PRVEM NADSTROPJU Ul. Raštel 17 - Tel. 33465 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL A A A A A Šš šš A m » .A A A A A A A A A 1F Po začasnem ukrepu ministra Rina Formice Nadaljuje se bela stavka uslužbencev Izjemno stanje na meji se izboljšuje Zaskrbljujoč položaj na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu, kjer uslužbenci italijanske carinske še nadaljujejo belo stavko, je od včeraj nekoliko manj dramatičen. V korist avtoprevoznikov je namreč v ponedeljek posegel minister za finance Rino Formica, ki je z odlokom določil, naj nadurno popoldansko delo carinskih uradov opravljajo finančni stražniki. Ta ukrep, ki je le začasen in prav gotovo nezadosten, je seveda spravil v slabo voljo sindikalne predstavnike carinskih uslužbencev, ki se že celih deset let borijo za preureditev carinskega ustroja. Ministrski ukrep pa je z zadovoljstvom ocenil pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini. Včeraj dopoldne je bila na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu tiskovna konferenca sindikalnih predstavnikov carinikov, ki so na ta način želeli seznaniti javnost z razlogi, ki so pripeljali do takšnega stanja. Srečanja z novinarji so se poleg ravnatelja goriške carinske uprave Giusep-pa Atfana, udeležili še Andrea Ločane (CGIL), Franco Bellini (CISL), Pier En-rico Del Torre (CISL), Rocco Lombardo (SALFI) in Luigi Nottola (UIL). Sindikalni predstavniki so ugotavljali, da sta vzroka za že 11-dnevno belo stavko v glavnem dva: najprej gre za neu-resničevanje že več let napovedane reforme carinske službe, drugi razlog pa je še zmeraj neurejen status carinskih uslužbencev. Nottola je s tem v zvezi poudaril, da sindikati ne zahtevajo nič drugega kot le to, da bi država že enkrat vzela v poštev zakone, ki se nanašajo na carinsko delo in ki so že bili izglasovani, vendar niso še stopili v veljavo zaradi kompromisnih ministrskih sklepov. Kar zadeva reformo carinske službe, so sidikalisti obrazložili, da je ta načrt star že deset let, ki pa se izvaja z velikansko zamudo. Tako je bil prvi delegiran zakon izglasovan aprila lanskega leta. Ta je predvideval, da bi se carinska kontrola znatno poenostavila in da bi se čas za carinske operacije skrčil kar za dve tretjini. To seveda v luči priprav na leto 1993, ko bo postalo prehajanje meja znotraj držav članic Evropske skupnosti veliko hitrejše in bolj enostavno. Kot primer naj navedemo, da že sedaj v Franciji cariniki dajejo le en pečat na overovljene prehodne listine, tu pri nas pa se še zmeraj zahteva dokaj dolgotrajen postopek overovljanja. V goriški carinski upravi je zaposlenih 64 oseb, vendar sta le dva funkcionarja pristojna za overovljanje listin. Uslužbenci carine so že več časa opravljali tudi delo, za katero niso bili pristojni. In za te storitve niso bili plačani. Sindikalni predstavniki so zato menili, da je napočil skrajni čas, da se omenjeni vozel razreši. Sklenili so, da bodo še nadaljevali z belo stavko. Medtem je že v ponedeljek popoldan ravnatelj goriške carinske uprave Giuseppe Altano uvedel posebno poenostavljeno proceduro carinskih "pregledov, ki je omogočila delno rešitev sedanjega perečega problema. Tako so že v naslednjih urah pustili čez mejo okrog 500 tovornjakov. Na ta način in z istočasnim popoldanskim angažiranjem finančnih stražnikov se bodo prepolna parkirišča tovornjakov počasi spraznila. Družba SDAG je včeraj ponovno nudila topel opoldanski obrok kakim 600 šoferjem - gre v veliki večini za tujce in poskrbela tudi za ureditev tušev in drugih higienskih naprav. Če bo potrebno pa bo že danes začela delovati tudi prenosna vojaška kuhinja. Napetost, kot se zdi, vidno popušča. KD in PSI v Gradežu Napeti odnosi med krščanskimi demokrati in socialisti v Gradežu se v zadnjem času umirjajo. Po skoraj dveh letih povsem prekinjenih odnosov, je te dni prišlo do prvega uradnega sestanka med predstavniki obeh strank na krajevni ravni in pokrajinskima tajnikoma Grionom in Pinijem. Govor je bil, kakor izhaja iz skupnega tiskovnega poročila, predvsem o reševanju konkretnih vprašanj v gospodarstvu, prometu in komunalnih dejavnostih. Gradež sodi v tisto skupino občin na Goriškem, kjer se je oblikovala atipična upravna koalicija. V Gradežu so namreč krščanski demokrati skupaj s komunisti oblikovali atipično koalicijo. Nedavno srečanje je razumeti tudi kot poskus, da se tako v Gradežu, kakor tudi v drugih občinah spet vzpostavijo prejšnja ravnovesja. Do obnovitve odnosov naj bi prišlo tudi v Gradišču in seveda Tržiču. Obe delegaciji sta se dogovorili da bosta po ponovni vzpostavitvi odnosov, imeli stalna srečanja. Izreden koncert mladih pianistov V Kulturnem domu gojenci Moskovskega konservatorija Skupina mladih in odličnih glasbenih poustvarjalcev, študentov na moskovskem konservatoriju P.I. Čajkovskega, bo drevi ob 20.30 nastopilo na izrednem koncertu v Kulturnem domu. Gre za pianiste iz razreda znanega glasbenega pedagoga Sijavusa Gadzijeva. Skupina zaključuje koncertno turnejo po Italiji, ki so jo pripravili v počastitev 125-letnice delovanja znane glasbene šole v Moskvi. V ponedeljek so priredili nastop v Trstu, od koder je tudi gornji posnetek (foto Magajna), drevi pa bodo v Gorici gostovali v organizaciji društva Lipizer, Kulturnega doma in Goriške občine. Predstavili bodo zelo zahteven program skladb Rahmaninova, Debus-syja, Prokofjeva, Brahmsa, Liszta in Schumanna. Enkratna priložnost, ki je ne kaže zamuditi. Na razpolago so vstopnice s popustom. izleti Društvo upokojencev sporoča urnik odhoda avtobusov za Brdo pri Kranju, 1. aprila. Prvi avtobus (ob 8. uri): Gorica (Travnik), Sovodnje. Drugi avtobus (ob 8. uri): Štandrež, Podgora, Steverjan, Oslav-je, Pevma, gostilna Primožič. ■ V oddaji Na goriškem valu Radia Trsta A boste ob 13.30 lahko prisluhnili intervjuju z Nadjo Rebec, poročilu o obisku Lojzeta Peterleta, prispevku o predavanju Draga Čeparja, predstavitvi kasete zbora "Consort" in prispevku mladih o športu. Oh praznovanju 25. aprila na pobudo ANED Pripravili bodo razstavo o deportacijah v Nemčijo Dan vstaje italijanskega naroda, 25. april, bodo na Goriškem poleg tradicionalnih slovesnosti, obeležili tudi z dokumentarno fotografsko razstavo o deportacijah v Nemčijo. Razstavo bo priredilo združenje ANED in jo bodo postavili od 15. do 28. aprila v Kulturnem domu. Združenje bo poskrbelo tudi za vodstvo in razlago po omenjeni razstavi, zlasti ob obisku dijakov. V okvir letošnjih prireditev ob 25. aprilu sodi tudi predstavitev dveh knjig o Rižarni. Pri pobudah bo sodelovala tudi pokrajinska uprava, Furlanski institut za zgodovino odporniškega gibanja, Deželni institut za zgodovino odporništva, šolski okraj in Šolsko skrbništvo. Tako so se dogovorili na nedavnem srečanju, na Pokrajini, za katerega so dali pobudo predstavniki združenj ANED, ANPI, AVL in ki so se ga, poleg pokrajinskega odbornika dr. Mirka Spazzapana udeležili tudi predstavniki združenja ANNPIA in zgoraj omenjenih ustanov. Vsi udeleženci so soglašali z ugotovitvijo, da praznovanje 25. aprila ne sme biti samo sebi namen, ampak da je to priložnost, za pravilno vrednotenje in oceno zgodovine, zlasti pa za soočenje z mladimi, ki so žal prepo- gosto izpostavljeni nevarnostim izkrivljene ali enostranske interpretacije zgodovine polpreteklega obdobja. kino Gorica KULTURNI DOM Jutri ob 20.45 v okviru ciklusa Gorica Kinema '91 film »Ha-nussen«. Režija I. Szabo. CORSO 17.30-22.00 »La setta«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 20.30 »Stadelmann«. Gledališka predstava. VITTORIA 17.30-22.00 »La sposa super-sexy«. Prepovedan mladini pod 18. letom. rwi v« v Irzic EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 18.00- 22.00 »Cicciolina e Moana mondiali«. Prepovedan mladini pod 18. letom. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Kletka«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Rocky V«. DESKLE Ni predstave. BILANCA 1990 V ponedeljek popoldne v Malnih pri Kobaridu Eksplozija letalske bombe ubila 38-letnega delavca Od konca prve svetovne vojne je minilo že več kakor sedemdeset let, vendar granate in drug eksplozivni material še zmeraj povzročajo žrtve. V ponedeljek je v Malnih pri Kobaridu za posledicami eksplozije, po vsej verjetnosti letalske bombe iz prve svetovne vojne, umrl 38-letni Alojz Fon, delavec kobariške tovarne Planika. Bil je na mestu mrtev. Eksplozija pa je povzročila tudi za okrog 100 tisoč dinarjev gmotne škode na stanovanjskem objektu, v kletnih prostorih pa je nastal požar, ki so ga kmalu pogasili gasilci iz prostovoljne enote v Kobaridu. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi Ponesrečeni Fon v kletnih prostorih hiše skušal odpreti eksplozivno telo in naj bi pri tem uporabljal kotno brusilno. Nesreča se je pripetila okrog 18. Ure. Silovita eksplozija je v betonski kleli poškodovala vsa okna in vrata, v Pornjih prostorih so se razletele šipe. Kose železnega oklepa eksplozivnega naboja so našli celo na zunanji strani stavbe, nekaj metrov stran kjer naj bi Prišlo do eksplozije. Ob nesreči je bila v stanovanjskem delu hiše pokojnikova žena, ki pa ob eksploziji ni bila ranjena, pač pa je, razumljivo, doživela izredno hud šok. Alojz Fon je bil znan v vrstah plemičev in se je menda pripravljal na Zahtevnejšo ekspedicijo v tuja gorstva. razna obvestila Občina Sovodnje obvešča, da v soboto, 30. marca, ne bo običajne mesečne akcije pobiranja odpadnega papirja in železa. Akcija bo ponovno zadnjo soboto aprila. Slovensko planinsko društvo priredi na velikonočni ponedeljek, izlet na Kr-minsko goro. Odhod z lastnimi sredstvi, ob 9.30 s Travnika v Krmin. Kosilo z nahrbtnika. Vzpon na Krminsko goro, spust po krožni poti do Krmina. Kosilo iz nahrbtnika. Hoje bo za približno dve uri. Po povratku v Krmin, še izlet v neznano. Vsakdo naj prinese s seboj prepustnico, gubance in dobro voljo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna št. 2 - Ul. Grazarolli 154 - tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 - Ul. Terenziana 26 - tel. 482787. __________pogrebi_____________ Danes v Gorici ob 10.10 Edoardo Sole-ri iz bolnišnice sv. Justa v Tržič, ob 12. uri Antonia Milotti iz Trsta na glavno pokopališče, ob 12.45 Giuseppe Visintin iz bolnišnice Janeza od Boga v Martin-ščino. Upravni svet KMEČKE BANKE je odobril bilanco za poslovno dobo, ki se je zaključila dne 31. 12. 1990. Uspešno poslovanje banke v preteklem letu je razvidno iz sledečih podatkov: (v milijonih lir) (primerjava 1989) ZAUPANA SREDSTVA 225.768 ( + 16,1%) NALOŽBE 101.691 ( + 31,3%) PREMOŽENJE IN SKLADI 16.719 ( + 26,9%) ČISTI DOBIČEK 1.495 ( + 43,7%) )) Banca Agricola Gorizia 9 Kmečka banka Gorica OPČINE Ul. S. Pellegrino 27 - Tel. 213969 m ihTM m.-v.M. .m. ^ x y ^ BUFFET - PIZZERIA »DA RINO« KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDAE l\ ZVEČER OPČINE — Narodna ul. 65 - Tel. 213821 M, M m PRAZNJENJE GREZNIC in Čistilnih naprav CiSCenje odtočnih kanalov Z VODNIM PRITISKOM VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA Čistilnih naprav Sfegel in Soave OPČINE Ul. dei Salici 1 Tel. 225173 konfekcije il ELEKTROINSTALACIJE Antoni Sergio OPČINE - UL Biancospino 24 - Tel. 212954 NAČRTOVANJE IN NAMESTITEV ELEKTRIČNIH NAPRAV l/ CIVILNE IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE 'WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW mm MARKET PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ s. d. r. OPČINE — Narodna ulica 28 — Tel. 213574 (pri openskem tramvaju) WWVWVWWWWWWli'WWIFWVWWWWWl OPČINE - TRST Ul. del-Gardi 3/1 Tel. (040)211336 - 213592 Fax (040)214802 i. ,ir ;itrgT »47 HO GOSPODINJSKI STROJI - RADIO TV - ELEKTRIČNI MATERIAL MALALAN LAURA OPČINE Narodna ul. 128/1 - Tel. 211189 OPČINE - Narodna ulica 71 Tel. (040) 214269 TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR Marta & Alenka OPČINE — Narodna 42 Tel. 211026 Ij AVTOMOBILSKA OPREMA SIMIČ OPČINE Narodna ul. 48 — Tel. 211322 AVTORADIO - RADIO - TV VIDEOKASETE - GOSPODINJSKI STROJI Bresciani OPČINE • Narodna ul. 39 • Tel. 211711 PODJETJE Alojz Daneu Prodaja GRADBENEGA MA TERIALA-LESA IZOLACIJSKEGA MA TERIALA-ŽELEZNINE IN DRUGEGA!! OPČINE - Proseška ulica 13 .p y p p Tel. 211044 " ^ »MJCoTk ; ”Ga§tronomia Opicina“ piščanci, pizze, tople jedi OPČINE Narodna ulica 48 w w w yw tt USNJENA GALANTERIJA PI/./.IHlA A\TO AL rAMLVOV na OPČINAH Proseška ul. 44 - tel. 212067 sT# TORBICE ROKAVICE OPČINE Proseška ul. 18 Tel. 212720 Včlanjena v »Skupaj na Opčinah« ŽENSKA IN MOŠKA OBUTEV Pekarna (Foto Mario Magajna) DROGERIJA PARFUMERIJA v > Čok - Križnič S IVAN ŠKABAR m m m m m m m mw mmmmmmmmT 'LM ITnussi PORCELAN KRISTAL DARILA ŽELEZNINA OPČINE Proseška ul. 13 - Tel. 213596 ftf jfff FRIZERSKI SALON MAJDA OPČINE Proseška ul. 20 Tel. 211359 ©ptta malalan Opčine — Narodna ul. 57 nudi dnevno sveže domače pecivo in vse vrste kruha VELIKA IZBIRA — lakov in barv za pleskanje — kozmetičnih in higienskih preparatov — čistilnih sredstev — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 (pri cerkvi) Tel. (040)211552 KOZMETIKA 90 OPČINE - Narodna ul. 118 Tel. 212061 Vošči vsem strankam vesele praznike BARVE - LAKI - LINOLEUM MOOUETTE - OKVIRI - KARNISE Trgovina FURLAN in MILIC OPČINE - Narodna ul. 160 Tel. 212168 34016 Opčine (ts) - tel. (040) 213957 proseška ulica 6 TRGOVINA JESTVIN DESPAR ANITA in SILVERIJ SLAVEC OPČINE Narodna 63/1 Tel. 212197 % Zadružna kraška mlekarna \ £ zadruga z o. z. i COL -REPENTABOR Tel. (040) 327427 JESTIVNE - DESPAR A. VIDALI Bani 72 - Tel. 211387 ORODJE - ŽELEZNINA - VIJAKI TECNOUTENSILI OPČINE Proseška ul. 7 Tel. (040) 212397 HOTEL - RESTAVRACIJA 3urlcm Lastnik KARLO GUŠTIN REPENTABOR Tel. 327125 Novo razstavo bodo odprli jutri v Ljubljani Tržaški slikar Klavdij Palčič v galeriji Ljubljanske banke V galeriji Avla, v poslovni stavbi Ljubljanske banke d.d. v Ljubljani, Trg revolucije 2, bodo v četrtek, 28. marca, odprli razstavo slik znanega tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Avtor je slovenskemu in ljubljanskemu likovnemu občinstvu dobro znan, saj je v šestdesetih in sedemdesetih letih večkrat samostojno razstavljal v Ljubljani, bil pa je tudi udeleženec Mednarodnega graličnega bienala. Klavdij Palčič je celovita likovna osebnost, saj se poleg slikarstva in grafike ukvarja s scenografijo in kostumografijo, znan pa je tudi kot ilustrator. Likovno-razstavna dejavnost Ljubljanske banke traja nepretrgano že dvajset let. Razstavni program v Ljubljanski banki ureja poseben likovni svet, ki ga organizacijsko vodi Ida Rebolj. Po začetnih razstavah v avli na Trgu revolucije, kjer so predstavili dela Silvestra Komela, Lojzeta Spacala, Franceta Slane, Hermana Gvardijančiča in drugih pomembnih slovenskih likovnikov, je prišlo do zamisli, da bi pripravljene razstave krožile še po drugih galerijskih prostorih. Zaradi precejšnje zasedenosti avle, kjer je likovni svet pričel prirejati razstave, so se odločili razstavljati tudi v tujini. Tako so v Frankfurtu, Zurichu, v italijanski Gorici in v Trstu predstavili vrsto slikarjev in kiparjev, med katerimi so Zvest Apol-lonio, France Rotar, Franc Novinc, Andrej Jemec, Janez Pirnat, Negovan Nemec, France Vozla, Momo Vukovič in drugi. Razstave del slovenskih likovnikov so pri nas doma in v tujini zbudile precejšnjo pozornost medijev, z veseljem so jih sprejeli poslovni partnerji, obisk na njih je bil vselej velik. Razstavo Klavdija Palčiča bo otvoril generalni direktor Ljubljanske banke d-.d. Anton Slapernik. Umetniška dela slikarja pa bo predstavila umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec. V Ljubljani je izšla nova številka arheološke revije Arhea Objavljena pomembna študija o etnogenezi slovanskih narodov Izšla je nova številka Arhea glasila slovenskega arheološkega društva, tokrat v celoti posvečena etnogenezi Slovanov, ki jo lahko razumemo kot svojevrsten odgovor "ve-netologom Etnogeneza Slovanov je obris trenutnega stanja arheoloških raziskav na področju etnogeneze, ki je izšel izpod peresa slovenskega zgodovinarja in arheologa Andreja Pleterskega, ki je zaposlen na Arheološkem inštitutu v Ljubljani kot strokovnjak za staroslovansko arheologijo. Delo je v skladu, kot sam avtor piše v uvodu, z ugotovitvami namišljene ankete o trenutni nemoči in moči arheologije pri raziskovanju etnogeneze Slovanov. Besedilo je razdeljeno na posamezne vsebinske sklope, ki se medsebojno prepletajo in začenja s pojasnitvijo pojmov kot sta etnos in arheološka kulturna skupina. Izraz "kultura" so raziskovalci začeli uporabljati že sredi 19. stoletja za teritorialne domnevne etnične skupnosti, toda, ali je kulturna prvina pokazatelj za etnos? Včasih etnične lastnosti (recimo jezik) se v resnici lahko ujemajo z okrasom na lončenini, zgradbo bivališč in načinom pokopa, vendar to skladanje ni podrejeno trdnim pravilom, za vsak primer treba etnične pokazatelje posebej okdriti s pomočjo primerjave pisanih virov, če obstajajo, jezikoslovnih podatkov, arheoloških, antropoloških in drugih dokazov. Tekst obravnava nato arheološke metode proučevanja etnogeneze Slovanov, med katerimi naj omenimo retrospektivno metodo, ki izhaja iz poznavanja "nedvomno" slovanskih najdb iz obdobja 7. do 8. stoletja in nato išče njihove starejše korenine, nato še diskontinuitetno metodo, ki ugotavlja čas propada predslovanske poselitve na posameznih ozemljih, ki so bila nato postopoma podvržena sla-vizaciji, dobimo tako izhodišče za ugotavljanje terminusa post guem začetka prihoda Slovanov na nova ozemlja, ni pa seveda nujno, da bi prenehanje germanske poselitve že avtomatično pomenilo takojšnjo slovansko naselitev. Za uspešno raziskavo je nujno potrebna povezava z drugimi vedami kot na primer zgodovino oziroma pisanimi viri, ki imajo za etnično opredeljevanje večjo vrednost kot pa same arheološke najdbe. Pri tem pa lahko naletimo na številne pasti: isti etnos je lahko označen z različnimi imeni, ista imena pa lahko pomenijo različne etnose, ime ima lahko etnični, politični ali zemljepisni pomen in včasih se skorajda ne da določiti ene od teh vrst njegove vsebine. Važna je povezava arheoloških ugotovitev z jezikoslovjem, čeprav ostaja sporna predpostavka, o upravičenosti enačenja kulture etnosa in jezika. Kot važen dokaz nastopa večkrat t. i. zoobotanična teorija, ki izhaja iz analize skupno ohranjenih imen rastlin in živali v slovanskih jezikih. Glede na to, da imajo v vseh slovanskih jezikih dob, breza, lipa, jesen in vrba iste nazive, predpostavljajo, da so rasli v pradomovini, kot je pokazal že češki znanstvenik Lubor Niederle, ki s knjigo Slovanske starožitnosti (1902-1925) predstavlja pravi prelom v raziskavah slovanstva, v prvi veliki sintezi je ovrednotil nepregledno množico teorij, ki so nastale v 19. stoletju o slovanski etnogenezi. Iskanje Slovanov v času pred našim štetjem je precej jalovo početje, med arheološkimi kulturami, ki so se takrat razvijale na področju najstarejše slovanske poselitve in ki bi lahko bile soudeležene pri etnogenezi Slovanov, čeprav to ostaja še odprto vrpašanje, avtor obravnava naslednje: lužiško, černjahovsko, li-picko, kijevsko, zarubinecko, prze-vvorsko kulturo, skupino Tornow, Sukow-Dziedzice in kulturo karpatskih gomil. Večina raziskav je usmerjena tja, kjer je problem etnogeneze najbolj oprijemljiv, to je v času, ko se začenjajo pojavljati v pisanih virih in ko obstaja možnost, da bi določili slovansko kulturo, preko njenih korenin skušajo iskati slovanske. Kartiranje najbolj zgodnjih, zanesljivo slovanskih najdišč, ki so datirana v 5. do 6. stoletje, morda tudi v konec 4. do 6. stoletja, je pokazalo, da je bilo ozemlje nastajanja zgodnjesrednjeveške slovanske kulture obsežno in da je obsegalo različne pokrajinske predele: od zgornjega Podnjeprovja, porečja Desne in izvirov južnega Buga na vzhodu do izvirov Pruta na jugu in izvirov Visle in reke Hoten na zahodu. Na področju od vzhodnih Karpatov do levega brega srednjega in zgornjega Dnjepra so se v 5. stoletju oblikovale arheološke kulture, ki so bile med seboj tesno povezane. Tedaj je prišlo do razdelitve slovanskega področja, ki jo odražajo arheološki viri, na tri dele. Ti so dediči kijevske tradicije, ki jih predstavljajo: praška kultura v porečju Priprja-ta, srednjega Dnjestra in Pruta, pen-kovska kultura od srednjega Dnjestra do levega brega srednjega Dnjepra ter koločinska kultura v zgornjem in deloma srednjem porečju Dnjepra. V skladu s pričevanji pisanih virov iz prve polovice 6. stoletja istovetimo praško različico s sledovi Sklavinov, Penkovko pa An-tov. Obedve ljudstvi sta sestavljali veliko etnično skupnost Venetov-Slovanov. Sledi poglavje o razselje-vanju Slovanov iz ožje domovine: na poljsko področje, polabje, srednje Podonavje. Delo se med drugim ukvarja tudi z demogralsko raziskavo, s katero lahko dobimo količinska merila za razpravo o gospodar-sko-družbenih ali tudi etnogenet-skih vprašanjih, nadalje se ukvarja s problemom asimilacije in vprašanjem slavizacije ter o razvoju Baltov. Zadnje poglavje je posvečeno podrobnejši razlagi nekaterih pojmov v zvezi z vprašanjem etnogeneze Slovanov. KATJA KJUDER Znana pianistka Virsaladze je navdušila ljudi Na zadnjem abonmajskem koncertu Tržaškega koncertnega združenja pred velikonočnimi prazniki je v gledališču Rossetti v Trstu koncertirala pianistka svetovne slave Elisso Virsaladze iz Sovjetske zveze. Virsaladze je svojo klavirsko tehniko izpopolnila skoraj do popolnosti. Zveneč ton, jasno in z lahkoto izpeljane naj hitrejše pasaže, dinamika vsakega udarca, metronomska ritmična natančnost, dvigajo Virsaladze-jevo v sam svetovni vrh tehnične dovršenosti klavirske igre. Prevelika pozornost samo na to - na tehnično dovršenost izvajanja - pa včasih pripelje interpreta do tega, da zanemari glasbeno vsebino. Zato je tudi prva točka klavirskega recitala Sonata v a-molu K-310 Wolfganga Amadeusa Mozarta izzvenela v stilu "suhega akademizma", ne osebno, v neki nestrpnosti do glasbe. Nekoliko večjo naklonjenost glasbeni vsebini je pianistka pokazala v Štirih klavirskih skladbah op. 119 Johanna Brahmsa, čeprav je tudi v njih dala prednost klasični obliki nad romantičnim slogom in vsebino. Ob poslušanju igranja Virsaladzejeve bi bil Brahms verjetno tako razočaran, kot je bil nad Claro, kateri je posvetil intermezzo v h-molu, ...»ker ni dojela težko razumljivih in rahločutnih glasbenih namigov«. Idmetniški vrh klavirskega recitala Virsaladzejeve smo doživeli v drugem delu koncerta ob poslušanju Poloneze v As-duru op. 61 in sonate v h-molu op. 58 Frederica Chopina. Pianistka je izrabila vse možnosti klavirja, njegove bogate in raznovrstne govorice, njegove Prožne dinamične in barvne zvočne odtenke. Z izvedbo Chopino-vih del je navdušila in prevzela Poslušalce. Mirko Slosar 0’Neillovo potovanje v človeško psiho Pred kratkim izšel v Ljubljani Učiteljski list LJUBLJANA - V Ljubljani je pred kratkim izšla publikacija Učiteljski list 1920-1926. Publikacija je zgodovin-sko-bibliografskega značaja, poleg podrobne bibliogralske obdelave najdemo v njej kronološki pregled Učiteljskega lista in predstavitev strokovne organizacije, ki je list izdajala, tj. Zveze slovanskih učiteljev v Trstu. Uvodni, se pravi, zgodovinski del, je napisala Mariza Škerk - Kosmina, pro-lesorica iz Sesljana, ki se je s sistematičnim proučevanjem Učiteljskega lista ukvarjala konec sedemdesetih let, med pisanjem diplomske naloge. Diplomsko nalogo je Kosminova kasneje priredila v slovenščino, s pomočjo Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani pa je sedaj nastala knjižna izdaja. Mariza Škerk - Kosmina razčlenjuje v njej okoliščine, v katerih je izhajal Učiteljski list, uredniški koncept in vlogo lista med slovenskim in hrvaškim učiteljskim kadrom. Velik poudarek je posvečen bibliografskim podatkom. Najprej najdemo pregled letnikov, nato bibliografsko kazalo po strokah, na koncu pa abecedno avtorsko kazalo. Bibliografsko obdelavo je uredila Tatjana Hojan. Učiteljski list je izhajal od marca 1920 do nasilne razpustitve strokovne učiteljske zveze avgusta 1926. Do četrtega letnika je izhajal trikrat, nato pa samo dvakrat mesečno. V njem najdemo številne novice o slovenskem in hrvaškem učiteljstvu v krajih, ki so bili pod Italijo, o organizaciji šolstva, o polemikah, ki so nastajale v Zvezi. Veliko je bilo tudi razprav, člankov," kritik in najrazličnejših ocen. Učiteljski list lahko označimo kot neke vrste barometer stanja ne samo slovensko in hrvaško šolstvo, marveč tudi celotnega utripa obeh manjšin, zaradi kritične osti do takratnih oblasti je bil večkrat zaplenjen. Kot je zapisano v uvodnem delu publikacije, je v njem odseval odpor proti nasilnemu raznarodovanju, poleg tega pa prizadevanje učiteljstva za razširitev kulturnega ob-zroja obeh manjšin. I. Vogrič Razstava »Kelti, prva Evropa« na ogled v beneški palači Grassi V petek bo v tržaškem Kulturnem domu v Trstu na sporedu premiera drame ameriškega avtorja Eugena 0'Neilla "Dolgega dneva potovanje v noč". Dramo režira znani slovenski režiser in dramatik Dušan Jovanovič. Igra je najznamenitejše 0'Ne-illovo delo, ki je bilo že večkrat uprizorjeno v pomembnih svetovnih gledališčih. Zgodba pripoveduje o tragediji družine v vrtincu mamil in alkohola. O'-Neill je prav gotovo eden izmed najpomembnejših ameriških predstavnikov psihoanalitične drame, ki je imela tolikšen pomen v ameriški literaturi. V luči dramatičnih situacij je razkril najintimnejše kotičke človekove duševnosti. V igri nastopajo Anton Petje, Bogdana Bratuž, Vladimir Jurc, Alojz Sveti in Lučka Počkaj. Na sliki (foto Magajna) posnetek z vaje na odro tržaškega Kulturnega doma. Razstava »Kelti, prva Evropa« potrjuje kulturne cilje, ki si jih je beneška Grassijeva palača zadala že v prejšnjih letih in ki jih lahko strnemo tako: prepletanje tematik, ki gredo od moderne in sodobne umetnosti do antične, od zgodovinskih do arheoloških pregledov. V slednjega, ki se je začel leta 1988 z veliko razstavo o Feničanih, se Grassijeva palača ponovno vključuje in skuša zaobjeti tematiko mednarodne odmevnosti, ki zadeva široke geografske dimenzije. Ob Feničanih je šlo za obravnavo sredozemske družbe, za antitetičen dialektičen »spor« s klasičnim svetom, s Kelti (razstavo uradno odpirajo 24. t. m., novinarji pa so si jo lahko ogledali v četrtek in petek) pa skuša Grassijeva palača raziskati kulturo in civilizacijo kon- tinentalnih ljudstev. Od civilizacije Morja in Sonca torej, do kulture, ki se je razvila pod vplivom zemeljskih aspektov Narave, pragozdov in gozdov. Kelti, katerih sled je oblikovala velik del antične Evrope, so zapustili dediščino, ki je še danes zaznavna. Izbira poglobiti znanje o Keltih pomeni danes, zaradi njihove geografske razseljenosti, še dodatno vrednost, saj je v kratkem predvidena večja evropska integracija in zbliževanje med Zahodom in Vzhodom. Pod imenom Kelti se »skrivata« ljudstvo in kultura, ki sta se uveljavila v Srednji Evropi med šestim in prvim stoletjem pred našim štetjem ter se potem razbohotila od atlantskih otokov do Karpatov in od Sre- dozemlja do velikih severnih nižin. Razstava je oblikovana kot freska, ki se začenja z najdbami grobov keltskih princev in končuje tik pred nastopom srednjega veka. Tak pregled, ki ga je pripravil Gae Aulenti, predstavlja zgodovinski izsek, v katerem so fokalizirane temeljne tematike: mesta, pokopališča, orožje, oblikovanje kovin, kmetijstvo, književnost, vera in odnos z drugimi ljudstvi. Nad vsem prevladujeta umetnost in obrtništvo, kjer sta najbolje zaznavna specifika in originalnost Keltov. Skratka, gre za najbolj popolno, znanstveno in uravnoteženo razstavo v svetovnem merilu o tem ljudstvu: razstavljenih je nad 2 tisoč del, ki so v Benetke prišla iz 200 muzejev štiriindvajsetih držav. MARIJ ČUK Kvalifikacije za nogometno EP Modri s S. Irsko Danes povratni finale za Koračev pokal Clear favorit BEOGRAD — Jugoslovanska nogometna reprezentanca se bo v kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu danes v Beogradu (pričetek ob 17.15) pomerila s Severno Irsko. Na vrstnem redu četrte skupine modri premočno vodijo s tremi zmagami v treh tekmah, irci pa so v prav tolikih nastopih zbrali le dve točki. Kljub temu se selektor Jugoslovanov Ivica Osim pred današnjo tekmo izogiba vsakemu pretiranemu optimizmu. »Irci so izkušena ekipa, ki zasluži naše spoštovanje. Kondicijsko je odlično pripravljena, igralce pa označuje trdna volja.« Osim se boji, da bi njegovi igralci podcenjevali Irce in sodeč po optimističnih napovedih reprezentantov mu tega ne gre zameriti, kajti na dlani je, da si modri drevi pravzaprav lahko privoščijo tudi delitev točk in le poraz bi lahko (delno) izničil učinke dosedanjih uspehov, res pa je tudi, da bi »z Mladinske igre Trije prvaki Dijaki slovenskih nižji srednjih šol so v teh dneh osvojili kar tri naslove pokrajinskega prvaka v okviru ekipnih tekmovanj za Mladinske igre. Uspeh so dosegli dijaki openskega "Kosovela" (v odbojki in rokometu) ter dijakinje šentjakobskega "Cankarja" (odbojka). Odbojkarske finalne tekme so bile v ponedeljek v šoli Addobbati na Greti. Najprej so moči merila dekleta. V malem finalu je Kosovel premagal Stupa-rich, Cankar pa je v finalu za 1. mesto gladko odpravil šolo Brunner - Addobbati. Odbojkarice šentjakobske šole letos v pokrajini res niso imele enakovrednega tekmeca. Že sam podatek, da so v štirih tekmah prepustile nasprotnicam le 27 točk, najbolje priča o njihovi premoči. Naj povemo, da Trst v tem tekmovanju brani nič manj kot naslov državnega prvaka, ki so ga lani osvojile dijakinje rojanske šole Erjavec. V moški konkurenci pa je ravno tako brez težav naslov pripadel dijakom Kosovela, ki so v finalu po hitrem postopku odpravili vrstnike šole Čampi Elisi. Turnirja se je udeležil tudi "Cankar", ki pa je izpadel že v kvalifikacijah. ODBOJKA Fantje Finale za 1. mesto: Kosovel - Čampi Elisi 2:0 (15:1, 15:5). KOSOVEL: Kralj, Grgič, Volčič, Mi-calessi, Marc, Glavina, Plesničar, Germani, Del Coco. Dekleta Finale za 3. mesto: Kosovel - Stupa-rich 2:0 (15:2, 15:10), finale za 1. mesto: Cankar - Brunner Addobbati 2:0 (15:7, 15:4). CANKAR: Flego, Crapesi, Perosa, Sancin, De Paolis, Gruden, Pitacco, Germani, Turco, Vidali, Pernarčič, Mi-lone., KOSOVEL: Zadnik, Kalc, Race, Ku-fersin, Feri, Živec, Tensi, Čebron, Škerlavaj. ROKOMET Rokometnega turnirja so se udeležile samo tri ekipe. Kosovel je zmagal na obeh tekmah. Šolo Caprin je odpravil z 12:8, šolo Nazario Sauro pa kar s 32:14. zmago rešili vse probleme«, kot je izjavil mladi Robert Prosinečki. Osim ni še sporočil postave. Za mesto v obrambi se potegujeta Spasič in Najdovski, v napadu pa mora izbrati med Bobanom in Biničem. Verjetno je, da bosta na posled igrala Spasič in BI-nič, zato naj bi bila postava sledeča: Ivkovič, Hadžibegič, Vulič, Spasič (Najdovski), Jarni, Prosinečki, Bazda-revič, Jozič, Savičevih, Pančev, Binič (Boban). Jugoslavija in'Severna Irska sta se doslej med sabo pomerili šestkrat, modri pa so štirikrat zmagali, enkart pa igrali neodločeno. Drevišnjo tekmo na stadionu Crve-ne zvezde bo sodil Turek Jusufu Na-moglu. V okviru kvalifikacij za EP bodo danes še štiri tekme (v oklepaju število točk); Skupina 2: Škotska (5) - Bolgarija (3) in San Marino (0) - Romunija (2). Skupina 5: Belgija (2) - Wales (2). Skupina 7: Anglija (3) - Irska (3). Člani lokostrelskega odseka društva Naš Prapor iz Pevme nizajo uspeh za uspehom. Na dvodnevnem jugoslovanskem dvoranskem prvenstvu, ki je bilo v Kranjski gori, se je naša najvidnejša predstavnica Zdenka Ferlat lepo odrezala. V ženski članski konkurenci je namreč bila četrta in je za drugouvrščeno zaostala le za borih devet točk, dosegla pa jih je tisoč. Tekmovanje je bilo razdeljeno na ciljanje s 25 oziroma 18 metrov. Predstavnica Našega prapora se je po negotovem nastopu z razdalje 25 metrov znatno izboljšala na krajši razdalji in si na ta način zagotovila 4. mesto. V Kranjski gori sta v mladinski konkurenci nastopila še dva goriška pred- IL OUADRIFOGLIO - KRAS 38:10 KRAS: Citter 2, Colja 1, Simeone 1, Natural, Teresa Marzetti 4, Ukmar, Fer-luga 2, Caterina Marzetti, Calzi. Rasove rokometašice so v Thieneju pri Vicenzi odigrale drugo tekmo končnice in doživele visok poraz. Za prvo mesto se bo torej čez dva tedna borila ekipa II Ouadrifoglio in sicer z zmagovalko drugega polfinalnega srečanja med Musile-jem in ekipo Pallamano Caldogna, kra-sovke pa se bodo potegovale za 3. mesto s poraženo ekipo, ki naj bi po predvidevanjih bila Musile. Sobotno srečanje je še enkrat potrdilo premoč domačih igralk. Najprej moramo povedati, da so naše odpotovale na gostovanje v okrnjeni postavi in sicer le z dvema rezervnima igralkama. Poleg tega se je v prvih minutah igre huje poškodovala Simeonejeva, ki odtlej ni mogla več stopiti na igrišče. Varovanke trenerja Božjeglava so se torej takoj znašle v težkem položaju. Nasprotnice so zelo izkušena ekipa, v Kresovih vrstah pa je manjkalo precej ključnih igralk. Kljub vsemu naše niso niti za trenutek popustile in so se vse do 15. min. enakovredno borile z nasprotnicami. Še posebno se je CANTU — Po osmih letih ima košarkarski klub iz Cantuja spet enkratno priložnost, da osvoji mednarodni pokal -dvanajstega po vrsti. V drevišnji povratni finalni tekmi Koračevega pokala z Realom brani namreč Clear prednost dveh točk s prve tekme v Madridu, ki se je končala s 73:71 v korist italijanske peterke. Clear je drevi nesporni favorit, vsaj sodeč po statistikah. Letos je namreč v Ko-račevem pokalu zmagal kar na 14 od 15 odigranih tekmah, v Cantuju pa sta ga doslej v pokalnih tekmah premagala le Rim in Varese. Tujcem v vseh teh letih ni to še nikoli uspelo. Zanimivo je, da je Cantu svojo prvo mednarodno afirmacijo dosegel prav v Koračevem pokalu in sicer leta 1973. Paok odpravil Zaragozo ŽENEVA — V finalu košarkarskega pokala pokalnih zmagovalcev je sinoči grški Paok iz Soluna s 76:72 (31:36) premagal špansko ekipo Zaragoza. stavnika. Franko Baradel je bil s 924 točkami deveti, vendar se ni posebej izkazal. Na 10. mesto pa se je uvrstil perspektivni Marko Devetak, ki je dosegel le tri točke manj od klubskega tovariša. To je bil prvi Devetakov nastop na pomembnem mednarodnem tekmovanju. Sedaj čaka lokostrelce niz tekmovanj. Aprila se bo namreč začela tekmovalna sezona na odprtem. Zdenka Ferlat se bo do 14. v Bellunu udeležile tekmovalnja z olimpijsko formulo. Mednarodna lokostrelska zveza je namreč poverila italijanski federaciji naj priredi novo tekmovanje, v katerem se bodo tekmovalci med seboj pomerili po teniškem izločilnem sistemu. med krasovkami odlikovala Teresa Marzetti, ki je s položaja pivota dosegla nekaj lepih zadetkov. Po odmoru so se pri naših dekletih začeli kazati prvi znaki utrujenosti. Vse preveč so grešile in tako omogočile nasprotnicam številne protinapade. (Tanja) Kras Trimac zopet uspešen KRAS TRIMAC - NARDI VITTORIO VENETO 26:20 (13:8) KRAS: Klinc, Rossi, Brissi 4, Oberdan 1, Raseni 4, Kozlovič 2, Rocca 11, Muran, Zatti 2, Kralj, Škerk, Milič 2. Krasovi rokometaši so brez večjih težav odpravili tudi Nardija iz Vittoria Veneta. Po izenačenem začetku tekme so krasovci vsilili nasprotnikom svoj ritem igre in nato postopoma večali prednost. V drugem polčasu so gostje igrali bolj agresivno v upanju, da jim bo uspelo izenačiti, krasovci pa so z zelo dobro ob- Danes o ukrepih zoper Milan ZURICH — Danes se bo sestala disciplinska komisija UEFA, ki bo med drugim obravnavala tudi afero v zvezi s pokalno tekmo 01ympigue Marseille - Milan. Če bo obveljala trda pest, tvega Milan tudi enoletno diskvalifikacijo. Italijani upajo, da bo kazen milejša in v obliki denarne globe (vsekakor v višini nekaj sto milijonov lir). Kazen grozi tudi odborniku Gallianiju, ki je predčasno odpoklical svoje igralce z igrišča, spremljevalcu Taveggi in kapetanu Baresiju. Razsodba bo mogoče znana šele v četrtek, Milan pa se bo lahko pitožil. CSKA - Gabeca za superpokal BRESCIA — Drevi ob 20.30 bo v Brescii tekma za evropski odbojkarski superpokal. Pomerila se bosta evropski prvak CSKA iz Moskve in zmagovalec pokala CEV Gabeca iz Montichiarija. Sovjeti, dvakratni zmagovalci tega pokala, so nesporni favoriti. V teniški C ligi ATO premočen za gajevke V nedeljo so Gajine teniške igralke na domačih igriščih odigrale 2. kolo prvenstva C lige proti ekipi ATO z Opčin. Po zmagi v prvem kolu so morale tokrat gajevke priznati popolno premoč nasprotne ekipe, ki je sestavljena iz samih C-kategornic, od katerih je nedvomno najboljša C-l Paola Koszler. V posameznih srečanjih so naše dosegle sledeče rezultate: Devetti - Koszler 1:6, 2:6, Bruno -Dellanora 4:6, 2:6; Grgič, Bruno - Del-lanora, Ragusin 3:6, 7:5, 1:6. Lestvica: ATO 4, TC Tržič in Gaja 2, TC Milje in Tc Gorica 0. Za velikonočne praznike se prvenstvo prekine, gajevke pa bodo naslednje kolo odigrale v nedeljo 7. aprila v gosteh pri TC Milje. tretje mesto rambo uspešno ohranili prednost. To je že tretja zaporedna zmaga Krasove ekipe, ki je sedaj bistveno izboljšala položaj na lestvici. Krasova ekipa bo sedaj nastopila na mednarodnem turnirju v nemškem mestu Braunschweig, kjer bo odigrala tudi nekaj zahtevnih prijateljskih tekem. (Pjotr) OSTALI IZIDI: Cividin - Jolly 24:21, Oriago - Mestrino 21:25, S. Dona - Fides 27:21, Q. dAltino - Tassina 22:12. LESTVICA Cividin 28'14 14 0 0 368:280 CUS Udine 23 13 11 1 1 301:206 Jolly Campof. 19 13 9 1 3 260:234 Kras Trimac 16 14 7 2 5 320:295 Ouarto dAltino 15 14 6 3 5 278:264 San Dona 14 13 7 0 6 272:269 Fides S. Vito 10 14 4 2 8 325:331 Mestrino 10 14 2 6 6 273:293 Tassina RO 8 14 3 2 9 237:288 Nardi 7 13 3 1 9 ■256:315 Oriago 0 14 0 0 14 259:357 PRIHODNJE KOLO (6. 4.): Jolly - Kras Trimac, Fides - CUS Udine, Nardi - Q. dAltino, Tassina - Oriago, Mestrino - S. Dona, Cividin prost. Sporno poročanje o balinanju Spoštovani gl. urednik Primorskega dnevnika Duško Udovič Predstavniki Zarje, Gaje, Poleta, Kraškega doma, Krasa, Sokola, Primorja, Nabrežine, Danice (Vrh) in Maka (Štandrež), zbrani na izredni seji balinarske komisije pri ZSŠDI ostro obsojamo nesprejemljiv nastop odgovornega urednika v vaši športni redakciji g. Danila Bizjaka, ki se je pred kratkim brez pravega razloga znesel nad našim dolgoletnim dopisnikom Zdravkom Skupkom in mu celo s svojeglavo odločitvijo prepovedal vsako nadaljnjo poročanje. Naš predsednik si že več let z objektivnim pisanjem posebno prizadeva, da bi se zamejsko balinanje čimbolj razvilo, kar potrjujejo tudi zadnji uspehi naših predstavnikov. Prizadeti osebi izražamo vso našo solidarnost in vsestransko podporo ter zahtevamo, da se v čimkrajšem času stvari uredijo. V pričakovanju vašega odgovora, vas vse skupaj lepo pozdravljamo. Z odličnim spoštovanjem (Sledi 20 podpisov) * * * Res škoda, da je toliko uglednih predstavnikov naših balinarskih društev nasedlo našemu bivšemu dopisniku Zdravku Skupku. Pravico imajo, da se postavijo v bran kogarkoli, prav pa bi bilo, če bi prej slišati obe strani. Prenagljenost je slaba svetovalka. Kakšno hudo krivico, ki terja takojšnje kesanje, smo torej naredili Skupku? Zadeva bi lahko bila tudi zabavna, če bi Skupek dopisoval za kak humoristični časopis. Tako pa je precej plitka, povsem vsakdanja in prav nič zabavna. Skupek je zadnje čase izgubljal smisel za pravo mero. Vsa čast našim balinarjem, vendar se razni krajevni turnirji ne morejo primerjati na primer z olimpijskimi igrami, a za Skupka ni bilo nobene razlike, vse je bilo nekam izjemno, veliko, »super«, tako da so uspehi naših ostalih športnikov celo na vsedržavni in mednarodni ravni kar bledeli (o njegovi samohvali in podvigih ne bi zgubljali veliko besed, v ilustracijo le stavek: »Čeprav je Skupek zašel v krizo, je bil še vedno za razred boljši od Guština«, in v tem tonu in stilu naprej. Si lahko gospod Guštin sploh predstavlja, kaj bi ga šele doletelo, če ne bi bil Skupek zašel v krizo?). Skromnost potemtakem ni Skupko-va vrlina, je pa eden osnovnih pogojev za objektivnost. Članki so zato terjali temeljite posege in okrajšave. Ker se na večkratna in potrpežljiva opozorila ni zmenil (njegovo že arogantno ugovarjanje raje pustimo ob strani), nam ni preostalo drugega, kot da se njegovemu sodelovanju odrečemo. Rade volje pa podpisnikom verjamemo, da so bili zadovoljni s »Skup-kovim« pisanjem, saj to vendar v bistvu niso več bili njegovi članki! Za morebitna druga pojasnila (papir marsikaj prenese, a vsega se le ne da napisati) smo v uredništvu vedno na razpolago, (db) PK BOR sklicuje v soboto, 6. 4., ob 17. uri v Borovem športnem centru (VrdelsK® cesta 7), 4. redni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev in umestitev delovnega predsedstva; 2. predsedniško poročilo, 3. pozdravi in diskusija; ’• razrešnica nadozornega odbora; •’4 volitve novega odbora; 6. razno. Jugoslovansko lokostrelsko prvenstvo Ferlatova četrta Po drugem porazu v končiči rokometnega prvenstva ženske C lige Krasovke sedaj v boju za 1. MOŠKA DIVIZIJA SLOGA - ALTURA 3:0 (15:7, 16:14, 15:1) SLOGA: Betocchi, Božič, Kerpan, David in Marko Kralj, Pahor, Riolino, Rupel, Sgubin, Strajn. Slogaši so do novih točk prišli po samih petdesetih minutah igranja. Razburljiv je bil edino drugi set, ko so po visokem vodstvu slogašev gostje odloično reagirali in povedli celo s 14:10. To pa je bilo tudi vse, saj so se naši fantje takoj zbrali in nadoknadili zaostanek ter po hitrem postopku nato osvojili še tretji set in vknjižili novi točki. Gladka zmaga pa je bila tudi edini cilj, ki so si ga postavili pred odločilnimi spopadi za napredovanje. Prvi bo na sporedu že v prihodnjem kolu, ko se bo Sloga skušala oddolžiti ekipi S. Andrea za edini poraz, ki ga je doslej utrpela. (Inka) OSTALA IZIDA 8. KOLA: Le Volpi -Volley Club 3:0; Pallavolo Ts - SantAn-drea 0:3, Bor - La Marmotta bo drevi ob 21. uri na 1. maju. LESTVICA: SantAndrea 14, La Marmotta in Sloga 12, Le Volpi 10, Bor 6, Volley Club 4, Pallavolo Ts in Altura 2. (Bor in La Marmotta imata tekmo manj) 1. ŽENSKA DIVIZIJA VIRTUS - BOR FRIULEKPORT 0:3 (8:15, 1:15, 14:16) BOR FRIULEXPORT: Gregori, Ažman, Legovich, Vitez, Neubauer, Vodopivec, Čok, Flego. To je bila že peta zaporedna zmaga borovk s 3:0, kar je omogočilo plavim, da so pred težjimi tekmami utrdile svoj po-ložaj na vrhu lestvice. Medtem ko se je prva tekma z Virtusom končala šele po tie breaku, so v nedeljo borovke tega nasprotnika povsem nadigrale, zlasti v prvih dvhe nizih, medtem ko so bile v tretjem prisiljene nadoknaditi zaostanek s 13:10. Trenerka Nacinovijeva je na igrišče uvrstila vseh svojih osem igralk, ki so dobro opravile svojo nalogo. MARMOTTA - SLOGA SAGOR 0:3 (8:15, 12:15, 10:15) SLOGA SAGOR: Spacal, Milič, Cioc-chi, Starc, Ferluga, Maja in Martina Kos-mina, Čebulec, Fonda, Gruden. V prvem povratnem kolu je Sloga Sa-gor gostovala pri skromni Marmotti, ki je na predzadnjem mestu na lestvici. Slo-gašice so zmagale brez težav, čeprav niso igrale najbolje. Kljub temu da je Marmotta dosegla razmeroma dosti točk, ni bila zmaga naše šesterke nikoli v dvomu. Sloga Sagor je zaradi šibkosti nasprotnika zaigrala precej nemotivirano, pozitivno pa je vsekakor to, da so svoj doprinos k zmagi dale vse razpoložljive igralke. (Inka) KILLJOV - BREG 1:3 (15:12, 6:15, 8:15, 7:15) BREG: Canziani, Gaburro, Kocjančič, Komar, Sancin, Slavec, Taučer, Zeriali, Žerjal, Pecchiar, Malmenval.. Brežanke so se v prvem nizu pustile presenetiti, a nato so se zbrale in gladko premagale šibkejšega nasprotnika. Z novim uspehom ohranjajo vse možnosti, da se v povratnem delu z boljšimi nastopi dokopljejo do povratka v D ligo. LESTVICA: Bor Friulexport in Altura 18, Breg 16, Sloga Sagor 14, Killjoy 10, CUS 8, Club Altura 6, Virtus 4, La Marmotta 2, OMA 0. (CUS ima dve tekmi manj, Bor Friulexport, La Marmotta, Club Altura in OMA imajo tekm manj) 2. ŽENSKA DIVIZIJA Končal se je kvalifikacijsi del tega prvenstva. V play off za napredovanje so se uvrstile ekipe Sant Andrea, Prevenire, CUS in OMA. Uvrstitve slovenskih še-sterk so bile skromne, takšne pa so bile sicer tudi njihove ambicije. V A skupini je Breg po našem mnenju sicer zamudil priložnost, da bi se uvrstil v končnico prvenstva, če pomislimo, da je prav v zadnjem kolu s 3:1 premagal SantAndreo. V isti skupini so sokolovke pristale na 4. mestu s štirimi zmagami v desetih kolih (nazadnje so s 3:2 odpravile zadnjeu-vrščeno ekipo Le Volpi). Glede na starost igralk, je rezultat Nabrežink zadovoljiv. V skupini B so borovke zasedle zadnje mesto brez zmage, čeprav so skoraj v vsaki tekmi igrale po svojih močeh in so bile nekajkrat na pragu uspeha. NARAŠČAJNIKI SLOGA - PALLAVOLO TS 2:0 (15:8, 15:2) SLOGA: Kralj, Marc, Germani, Vidali, A. in B. Plesničar. Slogini najmlajši so tokrat nastopili v dokaj neobičajnem sestavu, a so kljub temu brez vsakršne težave tretjič letos premagali tržaške vrstnike in še enkrat potrdili, da so v tej ligi resnično brez konkurence. (Inka) LESTVICA: Sloga 10, Bor in Pallavolo TS 2. (Bor in Pallavolo TS imata tekmo manj) NARAŠČAJNICE V tem prvenstvu so v enem tednu odigrali kar tri kola. O 9. smo že poročali, 10. je minil konec prejšnjega tedna, tekme 11. kola pa se odigravajo v teh dneh. 10. kolo: CUS TS - SLOGA 2:0 (15:8, 15:3) SLOGA: Feri, Kufersin, Race, Štrekelj, Natalicchio, Limoncin, škerlavaj, Tensi. Slogine nasprotnice iz tega kola so sicer boljše od naše ekipe in tudi ha lestvici zasedajo precej višje mesto, zato na zmago Sloga ni mogla računati. Ce k temu dodamo še, da so naše igralke ISTALI IZIDI: Bor Friulexport - Sokol (15:8, 15:7), OMA - Melara 2:0, Club 0:2. 11. kolo: VIRTUS - BOR FRIULEXPORT 0:2 (1:12, 12:15) BOR FRIULEXPORT: Pitacco, Gruden, Vidali, Pernarčič, Zadnik, Tence, Perosa, Dolhar, Jogan, Bezenšek. Zaradi prelahke zmage v prvem nizU so še nepremagane borovke imele z tusom v drugem nizu kar precej težav' da so strle odpor žilavih gostiteljic- B° rovke so takorekoč "zaspale" in Virtus je nepričakovano povedel. K sreči pa 50 se Kalčeva dekleta pravočasno prebudila in tedaj brez večjih težav preprečila igranj® tretjega niza. V dosedanjih desetih na stopih so borovke izgubile le en set Ricreatorijem. - RICREATORI - SLOGA (15:5, 15:7) SLOGA: Cecco, Feri, Kalc, Limoncih' Natalicchio, Stocco, Tenis, Race. Ricreatori je potrdil, da je ena boljši ^ ekip v ligi. V tej luči ni bil včerajšnl1 nastop slogašic negativen. Boljše P pravljenemu nasprotniku so se zagriz®11^ upirale in igrale neprimerno boljše kot prejšnjem kolu. (Inka) NEPOPOLNA LESTVICA PO 1 ' KOLU: Bor Friulexport 22, OMA in R1^' reatori 20, CUS 14, Sokol 10, Melara _ Sloga in Virtus 6, Cobolli 4, Club Altur 0. (Melara ima dve tekmi manj, Bor Friu lexport, OMA, Sokol, Club Altura, C°' bolli in CUS imajo tekmo manj). Na nedeljskem smučarskem prvenstvu v Sappadi Zamejci na smučeh Po zmagi v predzadnjem prvenstvenem kolu Mladinci Jadrana Farco še upajo v napredovanje V Sappadi je bilo v nedeljo letošnje 11. zamejsko smučarsko prvenstvo, ki ga je tokrat priredila kriška Mladina Resco. Na prvenstvu se je preizkusilo skupno 185 članov, ki so tekmovali za šest zamejskih smučarskih klubov (Devin, Brdina, Mladina, Breg, SPD Gorica in SPD Trst). Kot smo že včeraj poročali je naslov zamejskega prvaka osvojil Robert Renčel, prvakinje pa Valentina Suber. Danes objavljamo lestvice v vseh kategorijah in skupni društveni lestvici. Baby Ženske: 1. Kristina Skerk (Devin) 1'05 '36, 2. Ingrid Bianchi (Brdina) 106"16, 3. Nika Furlani (Devin) T08"60, 4. Martina Bo-gatez (Mladina) 1T3"70, 5. Eva Sancin (Brdina) 1T8’74, 6. Alenka Adamič (Devin) 3’07"55. Baby moški: 1. Giorgio Pitacco (Mladina) 56"86, 2. Dejan Furlan 1’02"65, 3. Borut Boga-tez (Mladina) 1'05"14, 4. Devan Cecchi (Brdina) 1' 08 '76, 5. Dejan Klanjšček (Gorica) 1T4"60, 6. Andrej Adamič (Devin) r24"42, 7. Erik Piccini (Brdina) 1'33"45, 8. Jaro Furlan (Devin) 1'38"05. Miške 1. Fjona Mezgec (Mladina) 1T9"63, 2. Karin Mezgec (Mladina) 1'20'’52, 3. Nastja Milič (Mladina) 1'25"48, 4. Tjaša Trampuž (Devin) T40"79, 5. Anja Stre-kelj (Brdina) 1'46"31. Miški 1. Dario Cossutta (Brdina) 1'32"25, 2. Andrea Tuli (Breg) 1'34"18, 3. Pierluca Pozzetto (Breg) T34"56, 4. Tomaž Metlika (Devin) 1’45"81, 5. Tomaž Sirca (Devin) 1'47'T7, 6. Dean Rebecchi (Brdina) 1'47' 39, 7. Glavina Peter (Breg) 2’22"97. Deklice 1. Jasmina Štrekelj (Brdina) r22"69, 2. Martina Kufersin (Brdina) 1'25"52, 3. Katja Culot (SDPG) 1'28"01. Dečki 1. Marko Muzič (SPDG) 1T3"32, 2. Fabio Germani (Brdina) 177"31, 3. Gabriel Talotti (Brdina) 178"78, 4. Danijel Tence (Breg) T22"29, 5. Aljoša Paulina (Devin) 1'23"02, 6. Peter Furlan (Mladina) 1'25"09, 7. Maksi Babich (SPDT) 1'26"06, 8. Dimitrij Prasel (Breg) r27"02, 9. Danjel Lovrečič (Devin) 1'28"44,10. David Vesnaver (Breg) 1'39"88, 11. Iztok Furlanič (SPDT) 1'43"79, 12. Igor Orna (Breg) 1'54’Tl. Naraščajnice 1. Valentina Suber (Brdina) 1T2"84, 2. Tania Pitacco (Mladina) 174"95, 3. Heidi Sigoni (Mladina) 1’26 T9, 4. Ro- berta Greco (Devin) 1'32"37, 5. Tatjana Tensi (Brdina) T51"10. Naraščajniki 1. Alex Praselj (Mladina) 1'19"94, 2. Matej Makuc (SPDG) 1'23"06, 3. Mirko Ferlan (Devin) 1'37 '32, 4. Marko Metlika (Devin) r39"67, 5. Darko Andolšek (Brdina) 2T5"59. Mladinke 1. Sarah Sosič (Devin) 1T6"53, 2. Tanja Purič (Devin) 1T6"83, 3. Jagoda Škerk (Devin) 177"55, 4. Jasmin Rudež (SPDT) 1'23"24, 5. Nataša Lovrečič (Devin) T23"36, 6. Sanja Ferlan (Devin) 1'24"37, 7. Lara Prašelj (Mladina) 1'25"45, 8. Valentina Fachin (SPDT) 1'28"27, 9. Emi Bavcon (SPDG) 1'33"62, 10. Katja Švagelj (Brdina) r36"00, 11. Elizabeta Popovič (Brdina) r47"45. Mladinci 1. Andrej Kosmač (Breg) 1'07"29, 2. Robert Renčel (Breg) 1'07"66, 3. Erik Vodopivec (Breg) r08''38, 4. Marko Suber (Brdina) 1'08"65, 5. Christian Volpi (Brdina) T09"08, 6. Aleksander Žezlina (Breg) 170"09, 7. Gregor Preskar (Devin) 1T3"10, 8. Peter Ferluga (Brdina) ri7"49, 9. Viktor Tomšič (Mladina) 1’21"92, 10. Martin Andolšek (Brdina) 1'27"98, 11. Borut Colja (Devin) 1'29"52, 12. Daniele Lovriha (Breg) 1’35"21. Članice 1. Katja Škerk (Devin) 177"50, 2. Wilma Purič (Devin) 1T7"98, 3. Lia Le-giša (Devin) 1'29"43, 4. Roberta Plet (SPDG) 1'31 "17, 5. Majda Janežič (Brdina) 1'25"64, 6. Elena Zobec (Breg) T37"27, 7. Kristina Guštin (Brdina) 1'49"54, 8. Viviana Jercog (SPDT) 2'48"51, 9. Elisabetta Mrak (Mladina) 378"37. Dame 1. Sonja Pitacco (Mladina) 1’29"47, 2. Nataša Volpi (Brdina) 1'29"79, 3. Elči Abram (SPDT) 1'33"83, 4. Majda Fachin (SPDT) 1'46"91, 5. Zora Mezgec (Mladina) T48T8, 6. Suzana Sancin (Brdina) 1'51 "18, 7. Alida Furlan (Mladina) 1 52"81, 8. Alda Suber (Brdina) T55"15, 9. Morana Ferluga (Brdina) 1'57"61, 10. Miranda Bensi (Devin) T59"80, 11. Sonja Prašelj (Mladina) 2T7 79, 12. Darinka Bogatez (Mladina) 2'23"31, 13. Meri Popovič (Brdina) 2'43"99, 14. Anica Kufersin (Brdina) 2’58"92. Člani 1. I^or Vodopivec (Breg) 1'08"H, 1. Aleš Stefančič (Breg) 1'09"92, 3. Andrej Žvab (Mladina) 172"10, 4. Pierpaolo Basso (Devin) 1T4"70, 5. Kristjan Zidarič (Devin) 174"87, 6. David Sosič (De- vin) ri6T7, 7. David Zidarič (Devin) ri7"08, 8. Sandi škerk (Devin) 1T7"23, 9. Franko Taučar (Brdina) 1'18"84, 10. Igor Devetak (SPDT) 179"55, 11. Danijel Gomizelj (Devin) 1'20'70, 12. Maxi-milian Kralj (SPDT) 1'22"28, 13. Renzo Zupancich (Breg) 1'23"35, 14. Maurizio Coretti (Breg) T24"03, 15. Igor Pertot (Breg) 1'24"87, 16. Marko Kandut (SPDT) 1'24 '94, 17. Marko Piccini (Brdina) 1'26"57, 18. Edvino Guštinčič (Mladina) r26"62, 19. Alessandro Te-desco (Breg) r27"76, 20. Mario Adamič (Devin) 1'27"80, 21. Miran Zobec (Breg) 1'28"37, 22. Darko Pacor (Mladina) 1'28"74, 23. Pavel Kalc (SPDT) 1'42"98, 24. Edvin Zerial (Breg) r45"70, 25. Dario Leghissa (Brdina) T48"06. Amaterji 1. Stojan Sosič (Devin) 177"38, 2. Lino Culot (SPDG) 1'21"41, 3. Valter Ota (Breg) 1'23’79, 4. Bojan Makuc (SPDG) 1'24"09, 5. Rado Suber (Brdina) 1'24"81, 6. Mario Boneta (Breg) 1'27"01, 7. Ennio Bogatez (Mladina) 1'27"21, 8. Sergio Ferluga (Brdina) 1'29"04, 9. Loj-sko Popovič (Brdina) 1'35"78, 10. Mario Furlani (Devin) 1'35"92, 11. Janko Furlan (Mladina) 1'39"29, 12. Giorgio Vesnaver (Breg) T41"44, 13. Paolo Ghezzi (Mladina) 1'44"69, 14. Livio Tence (Breg) 1'46"50, 15. Oskar Grgič (Brdina) 1'50"60, 16. Eligio Tuli (Breg) 1'54"00. Veterani 1. Pietro Fachin (SPDT) 1'21"63, 2. Ivo Berdon (SPDG) 1'24"21, 3. Jordan Purič (Devin) T28"14, 4. Renato Rebula (Devin) 1'28"29, 5. Aldo Bavcon (SPDG) 1'29"83, 6. Ruggero Pieri (Devin) 1'30"84, 7. Stojan Prašelj (Breg) 1'31"81, 8. Karlo Pangos (Devin) 1'32"98, 9. Darjo Bensi (Devin) 1'33"34, 10. Jože Sigoni (Mladini) 1’39"06, 11. Milan Škabar (Brdina) 1'40"96, 12. Lojze Abram (SPDT) 142"28, 13. Bruno Škerk (Devin) T48"96, 14. Boris Škerk (Devin) 1’58"67, 15. Edi Bratos (Brdina) 2T9"74, 16. Mario Rapotec (Breg) 2'36"19. Društvena lestvica mladinskega sektorja 1. Devin 648 točk 2. Brdina 633 3. Mladina 563 4. Breg 408 5. SPDG 176 6. SPDT 106 DRUŠTVENA LESTVICA 1. Devin 1.439 točk 2. Brdina 1.028 3. Mladina 923 4. Breg 842 5. SPDG 421 6. SPDT 399 DRŽAVNI MLADINCI Skupina A JADRAN FARCO - PROMETHEUS S. DONA' 96:61 (44:27) JADRAN FARCO: Oberdan 8, Cris-ma 14 (3:6), Škerk 13, Pertot 14 (2:5), Lesizza 9 (0:1), Sosič 7 (1:1), Paulina 13 (1:3) Stanissa 18 (4:4), Smotlak. 3 TOČKE: Crisma, Lesizza in Škerk po 1. V predzadnjem prvenstvenem kolu so jadranovi mladinci doma brez težav odpravili goste iz San Donaja in so tako še vedno v boju za tretje mesto, ki bi jim omogočilo uvrstitev v nadaljnji del vsedržavnega tekmovanja. MLADINCI SOKOL - RICREATORI 78:74 (31:38) SOKOL: M. Pertot, M. Gruden 26 (6:10), Škrk 16 (0:1), S. Pertot 2, A. Gruden 17 (1:5), Brumat, Stanissa 17 (1:4), Kosma. SON: Sokol 13, Ricreatori 19; PM: Sokol 8:20, Ricreatori 4:13; 3 TOČKE: M. Gruden 2. Sokolovci so'kljub temu da so nastopili v okrnjeni postavi, prišli do tretje zaporedne zmage. Po zmagah nad moštvoma CGI in Kontovela so v zaostalem srečanju premagali še moštvo Ricreatorija. . Za sokolovce se tekma ni začela najbolje, saj so že izgubljali z rezultatom 2:18. V nadaljevanju prvega polčasa sta si bili moštvi enakovredni, v drugem pa so gostitelji zaigrali odlično in najprej povedli z rezultatom 69:68 in nato vendarle obdržali prednost štirih točk. V sokolovih vrstah za-sluši pohvalo Matej Gruden, ki je odlično vodil ekipo k novi zmagi. (Andrej Pertot) DEČKI LATTE CARSO - BOR INDULES 56:95 (34:41) BOR INDULES: Jagodic 1 (1:2), Colja 4 (0:1), Kovač 5 (3:4), Jogan 32 (4:5), Sancin 9 (5:8), Uršič 16 (0:2), Požar 10, Buda 6 (0:2), Lapelj 12 (4:5). 3 TOČKE: Jogan 2. PON: Colja v 40. min. Borovi dečki so stopili na igrišče popolnoma skoncentrirani. Podcenjevali so nasprotnika in to se jim je tudi maščevalo, saj so v prvem polčasu vodili le za 7 točk, kar je seveda premalo proti tako slabi ekipi, kot je Latte Car-so. V odmoru pa je trener Kovač motiviral svoje igralce in tako so plavi v nadaljevanju zaigrali res kot znajo. Po tej zmagi so se naši spet povzpeli na 3. mesto lestvice, saj so v prejšnjih dveh kolih izgubili proti Stefanelu in Don Boscu. (Matija Jogan) PROPAGANDA BARCOLANA - BOR 76:68 (35:42) BOR: Jagodic 26 (4:7), Velinski 4, Štokelj 10 (2:9), Grgič 2, Kafol 5 (1:6), Perkovič 19 (1:4), Bertocchi 2 (0:1). Odsotnost Omarija in Turka je bila tokrat res občutna, saj so »modri« končali tekmo v gosteh s samo tremi igralci na terenu. Vsi ostali so predčasno zapustili igrišče zaradi petih osebnih napak. Ta poraz je treba predvsem pripisati dolgemu nizu zgrešenih polaganj pod košem, k temu pa je treba še dodati zelo slabo realizacijo prostih metov, le 8:27. Vse to so izkoristili domačini, ki so se na začetku drugega polčasa nevarno približali borovcem, v zadnji četrtini pa so v številčni prednosti najprej izenačili rezultat (63:63), nato pa še dali borovcem končni udarec. (U. A.) Ruzzier zmagal na Balearskih otokih Konec prejšnjega tedna je bila v kraju Pollenca Mallorca na Balearskih otokih 18. mednarodno tekmovanje v hitri hoji »Intercity«, na katerem je nastopilo 6 ekip iz Nemčije, Španije, Švice in Italije. Slednjo je zastopala ekipa Marcia Club Centro Lazio, za katero nastopa tudi naš atlet Fabio Ruzzier. Na štartu 20 km dolge proge je bilo 24 atletov, med katerimi je bilo kar 6 državnih reprezentantov, od katerih bodo 4 nastopili tudi na junijskem SP v Kaliforniji. Po zelo taktičnem začetku se je pri 13 km znašla v vodstvu skupinica 4 atletov. Poleg Nemca Schwarza ter domačih velikih favoritov Fontaneta inGonzalesa je bil tu tudi naš Ruzzier, ki se je prav takrat odločil za napad. Po kilometru izredno ostrega tempa sta najprej popustila domačina, Nemec pa je zaradi izredno nekorektne hoje bil na robu diskvalifikacije, tako da je bil primoran popustiti. Ruzzier se je tako znašel sam in zmagal je z poldrugo minuto naskoka nad večkratnim španskim reprezentantom Gonzalesom ter Nemcem Schwarzom. Z zmago je odločilno pripomogel tudi h ekipnemu uspehu lastnega društva, tako da je bilo slavje res popolno. naše mladinske enajsterice v pokrajinskih prvenstvih na tržaškem in goriškem NA TRŽAŠKEM UNDER 18 CAMPANELLE - BREG 0:7 (0:3) STRELCI: Buzzi (2), Mauri, Švab, Sancin, Majovsky in Štefančič (oba iz 11-metrovke). BREG: Giglifano, Laurica, Štefančič, Rocchetti, Švab, Reja, M. Bandi, Sancin, Mauri, Švara (Majovsky), Buzzi. Sam rezultat poda jasno sliko o razmerju sil na igrišču. Brežani so imeli nekaj težav v napadu le v prvih tridesetih minutah, ko so z Buzzijem in Švaro zgrešili vrsto lepih priložnosti. V 31. min. pa so modri prešli v vodstvo po zaslugi Buz-zija. Do konca polčasa sta še realizirala Majovsky iz 11-metrovke, ki si jo je sam Prislužil, in Mauri. V drugem polčasu se je ritem tekme upočasnil, modri pa so vseeno dosegli še štiri zadetke, medtem ko so domačini celo zgrešili 11-metrovko. Naj omenimo, da so Sancin, Štefančič in Majovski dosegli svoj prvi letošnji zadetek. (E. B.) MONTEBELLO - PRIMORJE 0:1 OSTALI IZIDI: Fortitudo - Costalunga 1:4, Chiarbola - Edile Adriatical:!, Az-zurra - Domio 0:4, Olimpia - S. Andrea 1:2, S. Nazario - Mugesana 0:0. Opicina je bila prosta. LESTVICA: Costalunga 29 točk, Chi-urbola, Montebello, Mugesana in S. Andrea 28, S. Nazario 26, Edile Adriatica 25, HGER in Domio 23, Fortitudo 22, PRIMORJE 21, Opicina 15, Campanelle 11, Olimpia 7, Azzura 6. PRIHODNJE KOLO: Opicina - S. Na-Zario, Muggesana - Campanelle, BREG -Olimpia, S. Andrea - Azzurra, Domio -Ohiarbola, Edile Adriatica - Montebello, PRIMORJE - Fortitudo. Costalunga je Prosta. NARAŠČAJNIKI primorje - fortitudo 5:i (2:i) STRELCI: Ostrouška 2, Paselli, Širca in Sardoč 1 PRIMORJE: Emili, Rebula, Pahor (Luk-^a), Nadlišek (Ostrouška), Guštin, Sardoč, Paselli (Velikonja), Širca, Zangheri, Kuk, Plusu. Prosečani so proti zadnjeuvrščenemu Portitudu brez težav slavili gladko zma-9°- V prvem polčasu so domačini zapravil celo vrsto izrednih priložnosti in do- segli le dva zadetka: prvega po zaslugi Pasellija, ki je po protinapadu Husuja in točni podaji Širce preusmeril žogo iz kazenskega prostora v mrežo. Drugi gol je dosegel Širca po osebni akciji, zatem pa je Miljčanom uspelo celo zmanjšati razliko. V drugem delu so rdeče-rumeni zaigrali bolje in bili predvsem točnejši v napadu. Že v prvih minutah je Ostrouška z močnim strelom potisnil žogo v mrežo, potem ko se je — po strelu Širce — odbila od vratarjevih rok. Četrti zadetek je dosegel spet razigrani Ostrouška z lepim diagonalnim strelom, zadnji zadetek pa je zabil spretni Sardoč s strelom med gnečo igralcev pred vratmi gostov. (Š. M.) ZARJA ADRIAIMPEK - OPICINA 1:0 (0:0) ZARJA: Plehan, Castellano, Doz, Sav-ron, Martingano, Ingio, Kozina, Passanisi, Moreu, Vremec, Dilica, Karis, Sain. Tekma je bila zanimiva, saj sta se obe ekipi borili za vsako žogo in imeli tudi več priložnosti za zadetek. V drugem polčasu so zarjani odločneje pritisnili in tudi zasluženo povedli v 35. minuti. Avtor lepega strela zunaj kazenskega prostora je bil Gianfranco Ingio. BREG - S. ANDREA 0:0 OSTALI IZIDI: CGS - S. Luigi 0:1, Olimpia - Portuale 0:0, Campanelle - Domio 1:1, Chiarbola - Don Bosco 3:1, Zaule - Costalunga 0:5. LESTVICA: Olimpia in S. Luigi 39 točk, CGS 33, Chiarbola 29, Costalunga 28, PRIMORJE 26, Zaule in S. Andrea 25, Portuale 21, BREG in ZARJA 19, Don Bosco 17, Opicina 15, Fortitudo 13, Campanelle 10, Domio 8. NAJMLAJŠI Skupina A PRIMORJE - FORTITUDO 5:1 ZARJA ADRIAIMPEK - S. NAZARIO 1:2 (1:1) STRELEC za ZARJO: Jurinčič ZARJA ADRIAIMPEK: Bellafontana, Ražem, Ražman, Cocevari, Tence, Grgič, Kocman, Gregori, Jurinčič, Posega, Bal-bi, Antonini. V tem delu prvenstva zarjanom prav ne gre od... nog. Klonili so nasprotniku, ki ni pokazal nič več od igre domačinov. Če k temu dodamo, da so zgrešili 11-metrovko, je jasno, da tudi športna sreča v tej tekmi ni bila naklonjena Zarji. Spodbudno pa je, da so zarjani igrali vse bolj zbrano in da so s prikazano igro delno zbrisali prejšnje blede predstave. (P. B.) OSTALI IZIDI: S. Luigi - Costalunga odi., Opicina - CGS 0:3, Olimpia - S. Gio-vanni 3:0. Fani je bil prost. LESTVICA: Olimpia in CGS 12 točk, S. Nazario 11, Opicina 9, Costalunga 8, S. Luigi in S. Giovanni 7, PRIMORJE 6, ZARJA 4, Fani 2, Fortitudo 0. ZAČETNIKI Skupina A ALTURA - ZARJA ADRIAIMPEK 0:0 ZARJA ADRIAIMPEK: Gregori, lozza, Martini, Racman, Tence, Ban, Rismondo, Lorenzi, I. in D. Šik. Zarjani so zamudili ugodno priložnost, da bi odnesli iz nezahtevnega gostovanja obe točki. Čeprev so stopili na igrišče v nepopolni postavi, so bili skozi celotno tekmo bolj učinkoviti od domačinov in so se predvsem v protinapadu večkrat približali zadetku. V tej igri je bil naj-spretnejši Lorenzi, ki je stalno preigraval nasprotno obrambo in za las zgrešil izredne priložnosti za zadetek, ki bi gotovo doprinesle tudi zmago. (P. B.) PRIMORJE - S. SERGIO 0:0 OSTALI IZIDI: Opicina B - Soncini A 0:7, Ponziana A - Fani odi., Domio - Es-peria 1:1, Chiarbola - Fortitudo 0:1, Muggesana - S. Andrea 0:2. Portuale je bil prost. LESTVICA: Soncini A 39 točk, Portuale 35, Fortitudo A 34, Ponziana A 31, S. Andrea 25, PRIMORJE 24, Chiarbola in Domio 20, S. Sergio 18, Opicina B in Al-tura 12, ZARJA 11, Esperia 9, Fani 7, Muggesana 3. CICIBANI Skupina B BOR - PRIMORJE odi. OSTALI IZIDI: S. Luigi - Don Bosco 15:0, Esperia - S. Vito 2:2, Portuale - S. Andrea 1:3, Roianese - Fani A 3:1. LESTVICA: S. Luigi 30 točk, Roianese 25, BOR 22, Portuale 19, S. Andrea 18, PRIMORJE 14, Olimpia 13, S. Vito 6, Don Bosco 4, Esperia 3. MLAJŠI CICIBANI Skupina A BOR - COSTALUNGA odi. OSTALI IZIDI: Ponziana - zaule 10:1, Esperia - Fortitudo 11:1, Opicina B - S. Giovanni odi., Altura - S. Luigi odi. LESTVICA: Esperia 32 točk, Ponziana 27, S. Giovanni 23, BOR 16, Altura in Fortitudo 14, S. Luigi 8, Costalunga 7, Zaule 6, Opicina B 1. NA GORIŠKEM NAJMLAJŠI JUVENTINA - SANROCCHESE 2:0 (1:0) STRELEC: Peter Gergolet in avtogol. JUVENTINA: Pavio, Scimone, Mažgon (Lorenzut), Ambrosi, Zanier, Trampuš, Gallo, P. Gergolet, A. Gergolet, Černigoj, Paoletti (Pisk). Juventina se je v zadnjih kolih odločno izboljšala, saj se je lepo odrezala tudi proti najboljšim ekipam prvenstva. Po prvem golu, ki ga je dosegel Peter Gergolet so igralci Sanroccheseja postali agresivnejši, vendar so se prevečkrat hudovali nad sodnikom. Najnevarnejši igralec gostov je moral že v prvem polčasu zapustiti igrišče zaradi poškodbe, zato je Juventina lahko zadihala in tako zaigrala veliko bolj sproščeno. Naši so vseskozi napadali in imeli terensko premoč. Sredi drugega polčasa je branilec Sanroccheseja ukanil lastnega vratarja in srečanja je bilo konec. (P. G.) IZIDI 14. KOLA: Mossa - Natisone 0:1, Pro Farra - Lucinico 1:0, Itala S. Marco -Pro Romans 0:3, Juventina - Sanrocchese 2:0, Isontina - Azzurra 2:2. Počival je Cor-no. LESTVICA: Juventina 27, Pro Romans 21, Azzurra 20, Sanrocchese in Isontina 14, Natisone 12, Lucinico 11, Pro Farra 10, Corno in Itala S. Marco 7, Mossa 5. NARAŠČAJNIKI JUVENTINA - SAN MICHELE 5:2 (0:2) STRELCI ZA JUVENTINO: M. Devetak (2), Dario, Marino Peteani in D. Gergolet. JUVENTINA: Peric, Peršolja, Bais (Scimone), Marko Peteani (Todde), Marino Peteani, Dario, Marvin, Kobal, Devetak, D. Gergolet, Ferfolja (P. Gergolet), Mažgon. Igralci Juventine so prvič v tem prvenstvu stopili na igrišče v popolni postavi. To je bilo še kako opaziti, saj so s prepričljivo zmago prekinili serijo negativnih rezultatov, že v začetku tekme so naši stalno napadali, vendar gostje so izkoristili dve napaki domače obrambe in dosegli dvojno vodstvo. V drugem polčasu so gostje mislili, da imajo zmago že v žepu, ko je našim uspelo najprej remizirati in proti koncu srečanja še povečati rezultat v lastno korist. Tokrat si posebno pohvalo zaslužijo Devetak, Peteani in David Gergolet. (A. F.) IZIDI 20. KOLA: Cormonese - Azzurra 1:0, San Nazario - Staranzano 1:1, Pro Gorizia - Corno 3:0, Gradese - Muggesana 3:0, Natisone - San Sergio 0:7, Juventina - San Michele 5:2. Počivala sta Lucinico in Aris San Polo. LESTVICA: Pro Gorizia 33, San Nazario 30, Muggesana 27, Cormonese 26, San Sergio in Gradese 24, Staranzano 20, Aris San Polo 17, Juventina 15, San Michele 14, Lucinico in Corno 11, Azzurra 10, Natisone 6. ZAČETNIKI CORNO - SOVODNJE 1:3 (0:2) STRELEC ZA SOVODNJE: Florenin (3). SOVODNJE: Pellegrin, Pahor, E. in V. Petejan, Gorjan, D. in M. Devetak, B. in I. Prinčič, Florenin, Peric, Fajt, Marušič, Ožbot, Mažgon. Na gostovanju v Cornu di Rosazzo so mladi Sovodenjci dosegli pomembno zmago, ki je po dveh zaporednih porazih prišla kot za nalašč. Naše moštvo je bilo vseskozi boljši tekmec na igrišču in je popolnoma zasluženo odneslo obe točki. Mislimo tudir da je bila ta daleč najboljša tekma, ki jo je Sovodnje odigralo v tem prvenstvu. (1. P.) IZIDI 17. KOLA: Itala San Marco A -Cormonese B 4:2, Sovodnje - Azzurra 0:1, Sarocchese - Corno 2:1, Sagrado - Isontina 0:3, Medea - Natisone 0:4, Lucinico -.Pro Romans 2:1, Mossa - Itala San Marco B 6:0. LESTVICA: Cormonese A 30, Itala San Marco A in Sanrocchese 27, Isontina 25, Azzurra 20, Lucinico 18, Natisone 17, Sovodnje 13, Cormonese B, Pro Romans in Corno 12, Medea in Mossa 10, Itala San Marco B 3, Sagrado 0. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči r$čun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik sreda, 27. marca 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Po manifestacijah, ki so terjale pretekli teden 200 mrtvih in 1000 ranjenih Vojaška hunta strmoglavila diktatoija v nadvse revni zahodnoafriški državi Mali BAMAKO — Po skoraj enem tednu neredov je oblast v Maliju, eni najrevnejših držav na svetu, prevzela vojaška hunta, ki je strmoglavila dosedanjega diktatorja Mousso Traoreja (na sliki). Govori se, da je bilo med demonstracijami v preteklem tednu do 200 mrtvih in preko 1000 ranjenih, med njimi večina zelo mladih ljudi in žensk. Meje so. sedaj zaprte in vsi stiki z državo prekinjeni. Vesti o državnem udaru je posredoval malijski radio, ki je sporočil, da je generala Traoreja, ki je trenutno v zaporu, aretirala v ponedeljek skupina padalcev v predsedniški palači. Po samo nekajurnem premoru so spet uvedli policijsko uro, ki jo je zaradi neredov odredil Traore prejšnji teden. Država je torej ta trenutek v rokah vojaške hunte, ki si je nadela ime Svet narodne sprave in ki jo vodi podpolkovnik Amadou Tou-mani Toure. Svet je ukinil ustavo, razpustil vlado in edino stranko Ljudsko demokratičiji zvezo. Hunta je vsekakor zagotovila, da bo spoštovala dogovore z nomadskimi plemeni tuaregov. Država Mali meri 1.240.000 kvadratnih kilometrov, večji del je puščavski, ima 8,1 milijona prebivalcev skoraj v celoti muslimanske vere, glavno mesto je Bamako z 800.000 prebivalci, uradni jezik je francoščina. Država Mali je bila v preteklosti francoska kolonija z imenom francoski Sudan. Leta 1959 se je priključila Senegalu. Tako je nastala Federacija Mali, ki se je razfor- mirala že leto kasneje, ko je Mali postala republika. Predsednika Modiba Keito je strmoglavil državni udar, ki ga je leta 1968 vodil Moussa Traore. Leta 1979 se je država vrnila civilni upravi. Kot omenjeno je bila v državi samo ena stranka Ljudska demokratična zveza, zakonodajno oblast pa je imela Narodna skupščina. Letni dohodek na osebo znaša povprečno 230 dolarjev, osnovo gospodarstva predstavljajo bombaž, žita in zlato. Mali je že nekaj časa pretresala želja po demokratičnosti. Manifestacije v zadnjih tednih so zahtevale demokratične volitve in uvedbo večstrankarskega sistema. 64-letni general Moussa Traore, ki je stopil na oblast leta 1968, se je zadnja leta odločno boril, da bi ohranil oblast v svojih rokah. Upiral se je »zgodovinskemu vetru«, ki je zavel v mnogih afriških državah. Doslej mu je uspelo zadušiti vse poskuse opozicije, z aretacijami in celo smrtnimi obsodbami se je rešil najodločnejših nasprotnikov. Za nekaj časa si je uspel pridobiti naklonjenost ljudstva po spopadu s sosednjo državo Burkina Faso leta 1985, ko mu je tudi uspelo, da so ga še enkrat izvolili. Odtlej je v državi uvedel zelo strog režim, s katerim je skušal predvsem omejiti državne dolgove v tujini. Mnogi se sedaj sprašujejo, če bo hunta predala oblast ljudstvu ali če bo scenarij isti kot leta 1968, ko je Traore vzel oblast Modibu Keiti. Zaradi dosedanjega zatiranja je tudi opozicija nekoliko nepripravljena. Cruisi zapustili Itatijo PALERMO — Včeraj so v ameriškem letalskem oporišču Sigo-nella na Siciliji vkrcali na letala še zadnje manevrske rakete crui-se, ki so bile v Comisu. Odpeljali jih bodo v Arizono, kjer jih bodo uničili v skladu s sovjetsko-ame-riškim sporazumom INF 'o vmesni jedrski oborožitvi iz leta 1987. Sporazum, ki sta ga podpisala Mi-hail Gorbačov za SZ in Ronald Reagan za ZDA, je predvideval umik iz Evrope in uničenje ameriških cruisov in pershingov ter sovjetskih SS-20, SS-4 in SS-5. Zadnjem dejanju te dolge povesti je prisostvovalo kakih sto novinarjev, fotografov in in TV snemalcev, ki so ovekovečili prenos zadnjih 8 cruisov iz Comisa, kjer je bilo uskladiščeno včasih kar 108 tovrstnih raket z jedrskimi konicami. Če so Američani umaknili crui-se iz Comisa, pa je nadaljnja usoda tega oporišča še neznana. Za sedaj bo v oporišču ostalo samo 200 ameriških vojakov, ki bo skrbelo za vzdrževanje naprav, dokler ne bodo izročili oporišča Italiji, najbrž konec septembra. Letošnja velika noč bo Italijane stala dobrih tisoč milijard lir RIM — Italijani so veliki tradicionalisti; tako je ugotavljal državni zavod za statistiko prejšnjo zimo, ko je opravil anketo o lestvici vrednot, tako ugotavljamo pred vsakimi pomemb--nejšimi prazniki, kot sta na primer božič in velika noč. Kajti tudi letos bodo za velikončno pojedino Italijani potrošili reci in piši 1.050 milijard lir. Največ bodo odšteli za tradicionalno j agnjevo pečenko, na drugem mestu so izdatki za slaščice, na tretjem pa za čokoladna jajca. Statistični podatki so že pokazali, da je v primerjavi z lanskim letom povpraševanje po sicer tipično italijanskih golobicah (nekakšna velikonočna varianta panettonov), znatno upadlo, pač pa je nakup čokoladnega jajca, ne glede na ceno, že kar obvezen. Računajo, da bodo letos prodali 260 tisoč stotov velikonočnih sla- dic in osemnajst tisoč stotov čokoladnih pirhov. Izkazalo se je tudi, da imajo ljudje najrajši navadne, preproste slaščice, prav tako posegajo po čokoladnih izdelkih domačih industrij. V dneh, ki nas ločijo od osrednjega praznika pa bodo širom po škornju prodali vsaj sto milijonov kokošjih jajčk. Letos se na račun porabe jagnjetine niso še oglasili naravovarstveniki in vegetarijanci, pač pa so sprožili protest farmarji. Domače farme namreč krijejo le 20 odstotkov povpraševanja po jagnjetini, ostalo meso pride iz uvoza, to pa bistveno vpliva tudi na ceno. Domača jagnjetina »doc« je namreč znatno dražja od uvožene, kakovost pa je, tako zagotavljajo zainteresirani, odločna boljša. Velika noč pa je kot nalašč tudi za daljša ali krajša potovanja in za turis- tične delavce je nekakšen pokazatelj uspešnosti poletne sezone. Največje italijanske agencije so letos dobro prodajale turistične pakete za Francijo, Portuglasko, Španijo in Skandinavijo, precej povpraševanja je bilo za Maroko, Brazilijo, Mehiko in Daljni vzhod. Pestro pa bo tudi ob jezerih in na jadranski ter ligurski riveri, saj se bo le malokdo odrekel tradicionalnemu enodnevnemu izletu, seveda če bo vreme naklonjeno. Jugoslavije v prednostni lestvici ni, čeprav tamkajšnji turistični delavci upajo, da jim bo prav italijanski turist rešil vsaj avgustovsko sezono. In še promet. Prometna policija predvideva, da bo v nedeljo in ponedeljek na italijanskih cestah najmanj osemnajst milijonov domačih in tujih vozil. Član iraške ambasade žrtev atentata islamske svete vojne Žrtev včerajšenjega atentata islamskega džihada v Ankari je član iraške ambasade Ali Feisal Husein, ki mu je eksplozija avta poškodovala noge. To je peti diplomat, ki so si ga v zadnjih letin vzeli na piko teroristi v Turčiji Ostra zima bo preprečila prekomerno cvetenje morja RIM — »Zdravstveno stanje« Jadranskega morja je dobro. To izhaja iz zadnjih ugotovitev znanstvenikov, ki bedijo ob tem kroničnem bolniku. Temu pozitivnemu razpletu je botrovala ostra zima, z izredno nizkimi temperaturami, ki je ob močni burji in vetrovih južnega kvadranta povzročila take termično-dinamične spremembe, da je verjetnost ponovnega prekomernega bohotenja alg minimalna. Temperatura morja je prvič po dolgih letih zdrsnila pod 5 stopinj Celzija, zaradi močnih vetrov je obenem prišlo do temeljitega vertikalnega pre-mešanja morske vode. Romano Pagnotta iz CNR (Vsedržavni raziskovalni center), ki proučuje vprašanje cvetenja morja, vseeno opozarja na previdnost, ker bo po njegovem vse odvisno od vremena v prihodnjih dveh, treh mesecih. Corrado Piccinetti z univerze v Fanu pa navaja, da prekomernega cvetenja morja ne moremo preprečiti, kot ne moremo preprečiti, da bi jeseni listje padalo z dreves. Vsakoletno cvetenje je nedvomno povsem normalen biološki pojav, ko pa ta pojav prizadene širša območja in ko se prekomerno poveča koncen- tracija sluzaste biološke mase, smo priča porušenemu biološkemu ravnotežju. Dokler je bilo tako prekomerno cvetenje ciklično, si nihče ni pretirano belil glave. Po letu 1988 pa se je začel pravi preplah, ker so bile razsežnosti tega pojava dramatične in se je v naslednjih letih ponavljal. Za preprečitev in proučitev tega pojava so nakazali težke milijarde. Po mnenju večine izvedencev se bo položaj ob neugodnih vremenskih razmerah normaliziral šele, ko bodo uspeli sanirati porečje Pada. Spodbudne izjave znanstvenikov potrjujejo tudi globinski posnetki italijanskih televizijskih snemalcev, ki niso opazili nobenega znamenja bohotenja diatomej. Tudi ribiči so prepričani, da bo letošnje cvetenje morja v mejah normale. Zadnja tri leta so namreč že februarja z globinskimi mrežami in vršami z dna pobirali tudi prozorno sluz, ki je neke vrste predznak za prekomerno cvetenje morja. Letos te sluzi skoraj ni, da so vsaj ribiči prepričani, da tudi ob prihodnjih neugodnih vremenskih razmerah letos ne bo prekomernega cvetenja morja. Stromboli od jutri odrezan od sveta Otočani zahtevajo novo pristanišče LIPARI — Vseh štirideset prebivalcev vasice Ginostra na otoku Stromboli se bo jutri namerno odrezalo od ostalega sveta v znak protesta proti odločitvi ministra za okolje Ruffola, da ustavi gradnjo novega pristanišča. Proti gradnji so se izrekle tudi naravovarstvene organizacije, ki menijo, da bi posodobitev pristanišča pokvarila še zadnji »zemeljski raj« v Italiji. Iz Ginostre torej od jutri dalje ne bo mogoče odpluti, prav tako ne bo nihče priplul v mali portič, zaprti pa bosta tudi občinska izpostava in šola, ki jo obiskujeta le dva šolarja. Otočani so se tudi prostovoljno odrekli zaslužku, ki bi jim ga prinesla stotina velikonočnih počitnikarjev, kajti novo pristaniško strukturo krvavo potrebujejo. Izraelska policija naj bi se z večjo odločnostjo poslužila orožja Novi ukrepi proti terorizmu v Cestni blok v Jeruzalemu TEL AVIV — Na predvečer pomembne seje izraelske vlade, na kateri bi morali določiti vrsto novih ukrepov proti valu napadov z noži v okviru intifade, je policijski minister Roni Milo v svojem včerajšnjem govoru pred skupino pob' cijskih častnikov dejal, da se morajo varnostniki poslužRi strelnega orožja, ko opazijo oboroženega terorista (pa bo oborožen z nožem ali s samokresom), ki je na tem, d zabode ali strelja na kako osebo. S tem je Milo še zaostrn svoja navodila policijskim agentom v skladu z izjavami notranjega ministra Arensa, ki pa je bil mnenja, da bi v boju proti terorističnim napadom z noži moralo sodelovati celo ' no izraelsko prebivalstvo, saj imajo mnogi dovoljenje, o nosijo strelno orožje. , v To je sicer samo ena plat medalje trenutnega položaja Izraelu. V ponedeljek je trojica mladih Izraelcev napad1 arabskega inštalaterja, potem ko je zahtevala, naj jim Poka" že osebno izkaznico, iz katere je bilo jasno razvidno, da J arabske narodnosti. Do gnusnega dogodka je prišlo v ^eT'iv zalemu, Arabec pa bo na srečo, kljub resnosti ran, okreva! nekaj tednih. V Gazi se je ta čas pred prizivno vojaško komisijo __ 1 1 1 X r 11 t-» v-\r-i r*\ tn , 1,—. - , Al TT o f 74 1 ačej postopek v zvezi z izgonom štirih pripadnikov Al Fataha, k^ so jih izraelske vojaške oblasti izgnale pod obtožbo, da 1 Al Fatah teroristična organizacija, sami pa da so zakri''1^ celo vrsto nasilnih dejanj proti izraelskim silam ter da 5 ščuvali prebivalstvo k uporu. V Gazi so Izraelci tudi are rali štiri zakrinkane mladeniče, ki so pisali po zidovih nac ' onalistična gesla. . ^ Zadnje Arafatove mirovne predloge pa je izraelski ti označil kot neresne. Naj omenimo, kateri so bili: ustanov tev začasno demilitarizirane palestinske države v Cisjor ^ niji in v Gazi, teritorialni koridor med Cisjordanijo in Gaz j oblikovanje palestinske vlade, palestinska suverenost n vzhodnim delom Jeruzalema, odškodnina za palestins ^ posesti v Izraelu, referendum v Jordaniji in v Palestini ustanovitvi konfederacije med obema državama, izselitev (Telefoto AP) židovskih priseljencev in nove palestinske države. j. Arafatovi predlogi dokazujejo, da so Palestinci zamu štirideset. let, saj bi sedaj v bistvu pristali na ustanovi države, ki jo je predlagala OZN leta 1948, istočasno z novitvijo Izraela. Palestinci so takrat, pod pritiskom b'u9 ^ arabskih držav predlog zavrnili, sedaj pa ga ne morejo sprejeti Izraelci, še zlasti ne tisti del, ki govori o palestins suverenosti nad vzhodnim Jeruzalemom.