številka 22 • leto XXXVII • cena 12 din Celie, 2, Junija 1983 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJF. iJ\SKO. MOZIRJE, SlUkcN^^Kl: KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Dobrodošli bratje iz Srbije! Vse kar je vezano na Vlak bratstva in enotno- sti, nas kljub časovni od- maknjenosti hote ali ne- hote spominja na prve dni okupacije, ko so nem- ški fašisti po v naprej pri- pravljenih programih pri- čeli izvajati obsežne akci- je preseljevanja napre- dnih, zavednih in progre- sivno usmerjenih Sloven- cev. Zato je moralo v ti- stih dneh na tisoče naših ljudi v nekaj urah zapu- stiti svoje domove. S po- sebnimi transporti so bili izgnani v razne kraje se- verne Bosne, Slavonije, Moslavine ter Šumadije in zapadne Srbije. Kljub težkim razme- ram, v katerih so živeli, so prebivalci teh krajev pol- ni razumevanja sprejeli naše izgnance v svoje do- move kot svoje brate in sestre. Ne samo zaradi hvalež- nosti, temveč predvsem iz želje in potrebe, da se tako skovano bratstvo, solidarnost, tovarištvo in medsebojna razumevanja kot sestavni del pridobi- tev narodnoosvobodilne- ga boja prenaša tudi na ostale delovne ljudi in ob- čane, še posebno pa na mlajšo generacijo, je vzni- knila ideja o Vlaku BIE. Od leta 1961 vozijo vla- ki vsako drugo leto iz Sr- bije v Slovenijo oziroma iz Slovenije v Srbijo. Ta tradicionalna največja manifestacija bratstva in enotnosti je do danes po- vezala med sabo ne le že tretjo generacijo naših izgnancev, temveč so bile ob njej stkane mnoge bratske vezi med OZD, KS, društvi iz 35 sloven- skih in iz 34 srbskih ob- čin. V dneh od 3. pa do 6. junija bomo v SR Slove- niji gostili 1450 gostov iz SR Srbije, udeležencev Vlaka bratstva in enotno- sti 1983. Za vse je priprav- ljen prisrčen sprejem in v 35 občinah sirom Slove- nije se jim bodo odprla bratska vrata gostiteljev. V dneh, ko nam bratstvo in enotnost ne sme biti le parola, bomo na najbolj konkreten način ponov- no poglobili in marsikje tudi na novo vzpostavili najtesnejše bratske vezi. Vsem udeležencem Vlaka BIE 83, tako nek- danjim gostiteljem in nji- hovim ožjim družinskim članom kot vsem delega- cijam in ostalim gostom želim v imenu Koordina- cijskega odbora Vlaka BIE za SR Slovenijo naj- toplejšo dobrodošlico. JOŽE VEBER Družbeno varstvo za Gorenje Na pobudo kolektiva Go- renja je izvršni svet občine Titovo Velenje sklenil pred- lagati delegatom občinske skupščine, ki bo predvido- ma še v tem tednu, da uve- dejo ukrepe družbenega varstva v nekaterih delih sistema Gorenja. Vzrok za te ukrepe je že tri leta ponavljajoča se izguba v TGO Gorenje, v DO Gorenje Promet-servis in težave, ki se vrstijo in zaradi katerih je Gorenje tudi letos v hudih težavah. Ker v Gorenju niso bili kos tudi položaju v Kor- tingu, sami ne vidijo druge rešitve, kot uvedbo ukrepov družbenega varstva za dobo enega leta. Ukrepe naj bi uvedli v SOZDU Gorenje, v TGO Gorenje, v DO Promet- servis ter v Interni banki. Za sejo skupščine priprav- ljajo zdaj temeljito analizo in obrazložite, ki nai-ekujeta uvedbo teh ukrepov, hkrati pa nameravajo oceniti tudi odgovornost dosedanjih po- slovodnih organov. Začasni organi naj bi pre- verili zlasti ustreznost ka- drovske zasedbe na vseh ključnih funkcijah v Gore- nju, zagotovili naj bi usklaje- ne razvojne sanacijske pro- grame in njihovo uresniči- tev, predvsem pa še vse po- goje za nemoteno tekočo proizvodnjo in za izpolnjeva- nje vseh obveznosti Gorenja. Nov poslovodni organ z 12 člani naj bi vodil Herman Ri- gelnik, zamenjati pa namera- vajo najodgovornejše delav- ce tudi v TGO. DO Promet- servis in v Interni banki. I. B. Cementa iz Zidanega mosta ne bo več Zbor delavcev temeljne or- ganizacije Cementarna Zida- ni most, je v torek sprejel sa- nacijski program, ki predvi- deva takojšnjo ukinitev pro- izvodnje cementa zaradi pre- velike izgube, ki bo znašala kljub 30 odstotni podražitvi, ob koncu leta že okoli 30 mi- lijonov. V celoti naj bi prešli na proiz\'odnjo apnenčeve moke, ki je bila doslej le stranska dejavnost. Delegacija hrvaških sindikatov v Konusu Konjiško delovno organiza- cijo Konus je pretekli teden obiskala delegacija republi- škega odbora sindikata delav- cev tekstilne in usnjarske pre- delovalne industrije Hrvatske, ki je bila na dvodnevnem obi- sku v Sloveniji. V Konusu so se med drugim pogovarjali o dohodkovnih povezovanjih, razvojnem programu Konusa in o nagrajevanju po delu ter si ogledali proizvodnjo. MBp Stane kliče: »Veterani, zbor!« Kadar Stane Berglez, ko- mandant dveh izmen celj- skih mladinskih delovnih brigad na progi Brčko-Ba- noviči skliče zbor, se vedno zbere nekaj desetin najbolj zvestih brigadirjev-vetera- nov. Ker je pač tak in skupina okoli njega prav tako. so ga za komandanta veteranov- brigadirjev celjskega ob- močja proglasili tudi briga- dirji drugih brigad iz tistega časa. Dandanes so v briga- dah samoupravni odnosi in način vodenja, veterani osta- jajo pri nekdanjem polvoja- škem načinu in komandant je zanje pač komandant. Tako Stane tokrat spet sklicuje zbor in sicer za slo- vensko srečanje brigadirjev- veteranov, ki bo v soboto 11. junija v rekreacijskem cen- tm Jezica pri Ljubljani. Nek- danji brigadirji prvih povoj- nih delovnih akcij naj se pi- smeno (z dopisnico) ali tele- fonsko javijo občinski kon- ferenci ZSMS v Celju (z do- pisom: Brigada veteranov), da bo mogoče pravočasno organizirati prevoz, vendar je to treba storiti takoj. Zbor bo v Jezici pri Ljub- ljani ob devetih dopoldne in stara brigadirska čast vele- va: hooruk partija mora biti polnoštevilna. JK Naj zaori pesem miadili src in grl Mladinski pevski festival v Celju je kot mednarodno sreča- nje mladih pevcev uspel stkati ne samo glasbene temveč tudi prijateljske ve/i med mnogimi udeleženci iz vse Evrope. Tudi letošnji, 15. festival, naj izpolni to nalogo. Zato kličemo vsem članom mladinskih pev- skih zborov in njihovim zboro- vodjem iz naših bratskih repu- blik in pokrajin ter mladim pev- cem in gostom iz držav, udele- ženk letošnjega festivala - Av- strije. Bolgarije, CSSR, Italije, Madžarske, ZR Nemčije. Poljske in Sovjetske zveze - dobrodošli na jubilejnem 15. mladinskem pevskem festivalu v Celju. Pevski prapor pozdravlja Cflje je že v znamenju Mladinskega pevskega festivala. Stran 5. Življenja v Vitanju nI mogoče zajeti v en dan Ijeteče uredništvo tednika in radia je prevetrilo prijazen kraj pod Pohorjem. Stran 12. Obtožnica se glasi - umor Zagovor Martina Pavlica se razlikuje od ugotovljenih dej-, stev. Stran 17. i 2. STRAN - NOVI TEDNIK 2. JUNIJ 1983 Delovna mesta še monoDol zaposlenih Posledice slabe kadrovske politike čutijo tudi ¥ občini Laško Zapiranj*' delovnih orsa- ni/.acij pred novimi kadri, monopol /aposicnih, nc- nstr«"/na /.ascdrnost (Jel in liaio^, nestrokovno delo ka- drovskih sliižh, to so osnov- ne /naeilnosti stanja v ka- drovski politiki v laski ob- čini, s katero niso in ne mo- rejo t)iti zadovoljni. O U"h vpičišanjili so v /.ad- iilfin rasu la/.piavljali na ob- činskfrn kornilfju /ve/c ko- munistov v Laškem, pred- sedstvo obrinske konferen- ce socialistične zve/.e in dele- gati !ia zadnji skupšeini ob- činske skupščine. Zaostiene razmeie v go- spodarstvu so za sabo poteg- nile tudi brezposelnost, ki si- cer v občini še ni izrazit pro- blem, lahko pa postane vsak čas. Število brezposlenih se že nekaj časa vili okoli šte- vilke sto, čeprav so pričako- vali, da se bo v pi-vih mese- cih zaposlilo več oseb; med nezaposlenimi pa narašča število mladih, ki čakajo na pi-vo zaposlitev. Da je bilo kadrovsko načrtovanje sti- hijsko, kaže tudi deficit ka- drov za tista področja, ki so za laško gospodarstvo strate- škega pomena. Rešitev je seveda v bolj- šem načrtovanju. Toda tudi v delovnih organizacijah sa- mih bo potrebno začeti ra- zmišljati o tem, da se zaostri odgovornost že zaposlenih. V razmerah zaostrenih pogo- jev gospodarjenja in večanja brezposelnosti ter zavedajoč se stabilizacijskih ciljev, je potrebno stopiti na prste tu- di tistim, ki ne delajo ali pa slabo delajo. Na njihova me- sta bi lahko prišli mladi, strokovno usposobljeni de- lavci. V organizacijah združene- ga dela še vedno ne najdejo svojega mesta v reformi šol- stva. Premalo se zavedajo svoje odgovornosti pri načr- tovanju kadrov. Pri generaciji, ki prihaja, je značilen pojav, da se izogiba- jo dela v materialni pro- izvodnji. To gre na rovaš de- lovni vzgoji, ki smo jo zagre- šili kot starši, vzgojitelji in nenazadnje kot .sami delavci. Tudi kadrovanje funkcio- narji;v in vodilnih delavcev v organizacijah združen(>ga dela, v samoupravnih in družbenopcilitičnih organih na vseh ravneh ima veliko pomankljivo.sti o katerih so [)()drobneje razpravljali na zadnji seji občinskega komi- teja ZK. Že vrsto let .se na političnem vrhu v občini po- javljajo iste osebe, nikoli pa ni bila opravljena analiza o uspešno.sti njihovega dela. P^unkcionarji se po izteku mandata ne vračajo v svoje delovno (jkolje, čeprav se to od njih pričakuje. Se vedno volimo 'izkušene- kadre in .se bojimo mladih idejno trdnih in naprednih kadrov. Skratka kadrovsko politi- ko bo potrebno v občini dati pod drobnr)gled. VIOLETA V. EINSPIELER Pohvale tekmovalcem in pokroviteljem LAO Končalo se je špoilno pi-venstvo LAO, ki so ga letos organizirali v Slovenskih Konjicah in Sloveriski Bistrici. Na sobotni zaključni slovesnosti je načelnik štaba poveljstva LAO generalmajor Svetozar Višnjič, pohvalil vojake in starešine za prizadevnost in odlične rezultate v težkih pogojih, ko je tekmovanja vseskozi motil dež. Pohvalil pa je tudi prizadevnost pokroviteljev iz konjiške in bistriške občine, ki so poskrbeli, da so se tekmo- vanja nemoteno odvijala in da so se vojaki dobro počutili v obeh krajih. V skupnem .seštevku je letos zmagala ekipa Kranja, prvenstva pa se je udeležila tudi .sedemčlanska ekipa iz celjske vojašnice. Takole so se predstavili tekmovalci v patruljnem teku na 20 km Konjičanom. Letos so na tekmovanju prvič sodelovale tudi ekipe,zveze rezervnih vojaških starešin. V žalski občini zadovoljiva delitev čistega dohodka Ko v žalski občini v teh dneh ocenjujejo rezultate gospodarjenja v letošnjih prvih treh mesecih, nikakor ne morejo mimo ugotovi- tve, da visok indeksni po- rast nekaterih osnovnih ka- tegorij ni rezultat povečane produktivnosti, oziroma in- tenzivnejšega izkoriščanja proizvodnih faktorjev, pač pa je to bolj posledica rasti cen in slabših rezultatov v lanskih prvih treh mesecih. Porabljena sredstva so na- raščala hitreje kot celotni prihodek, ki je bil v primer- javi z lanskim prvim trome- sečjem res 7ja 36 odstotkov večji, zato pa so porabljena sredstva za štiri odstotke prehitela rast celotnega pri- hodka. Ob tem je dohodek gospodarstva naraščal za pet indeksnih točk počasneje od rasti celotnega prihodka. Rast dohodka v industriji, ki v strukturi celotnega dohod- ka gospodarstva predstavlja 82 odstotkov, je bila pov- prečna. V kmetijstvu, ribiš- tvu, prometu in zvezah, trgo- vini, obrti in osebnih stori- tvah ter stanovanjsko komu- nalni dejavnosti nadpov- prečna, pod povprečjem pa v gozdarstvu, gradbeništvu ter gostinstvu in turizmu, kjer dohodek ni bil niti takšen kot v lanskih prvih treh me- secih. Ugodnejša razmerja so bi- la pri delitvi čistega dohod- ka. Sredstva za osebne do- hodke so porastla za 22 od- stotkov, kai" pomeni, da je bi- la njihova rast počasnejša od rasti čistega dohodka. Manj- ša so bila tudi sredstva za razširitev in izboljšanje ma- terialne osnove dela, med- tem ko se je del čistega do- hodka, namenjenega za sta- novanjsko graditev povečal za 29 odstotkov. Za 42 od- stotkov so se povečala tudi sredstva za reprodukcijo. Kljub temu, da je akumu- lacija porastla za trideset od- stotkov, se je donosnost zmanjšala. Za odstotek se je znižala tudi ekonomičnost. JANEZ VEDENIK Več pozornosti za zadružno gradnjo v Sloveniji je registrira- nih 68 stanovanjskih za- drug v 31 občinah. V žalski sta dve zadrugi in to v Žal- cu in v okviru tekstilne to- varne Prebold, sicer pa so v občini predvidena tri ob- močja, v katerih naj bi izva- jali zadružno gradnjo. To so Škafarjev hrib, Grič-Griže in Prebold. V vseh teh primerih pa gre za komunalno neurejene so- seske, kar pomeni, da mora- jo zadruge najprej pridobiti gi-adbeno zemljišče in v celo- ti financirati in izvajati ko- munalno ureditev. Pri tem gre za tipične obli- ke zadružne gradnje, ko za- družniki sodelujejo v vseh fazah pridobitve stavbnega zemljišča, do komunalne ureditve in izgradnje stano- vanjske hiše. Zadružniki morajo tako združevati sred- stva že v fazi pridobivanja in urejevanja zemljišč za bodo- čo gradnjo. Zadruge se naj seveda povezujejo tudi s sa- moupravnimi interesnimi skupnostmi m še posebej s stanovanjsko skupnostjo. V žalski občini sodelovanje s stanovanjsko skupnostjo ni dobro, ker le-ta ne kaže inte- resa, da bi z nekaterimi ukre- pi pospeševala razvoj za- družništva. To je po svoje ču- dno, saj v obdobju ekonom- ske stabilizacije, ki ima za posledico tudi zmanjševanje sredstev za stanovanjsko gradnjo, ni treba posebej go- voriti o angažiranju znatnega dela lastnih sredstev delov- nih ljudi in občanov ter o po- membnosti tega. Zadmžna gradnja bi morala postati eden izmed temeljev današ- nje stanovanjske graditve. JANEZ VEDENIK Na široko o vzgoji in izobraževanju i), junija bo občinska konferenca SZDL o vzgoji'in izobraževanju v celjski občini. Razprava naj bi poka- zala, kje smo na tem področju in kaj bo treba storiti, da bi morebitne težave in ovire čimprej odstranili in omo- gočili pozitivnim težnjam v tem sistemu do hitrejših učinkov. O teh vprašanjih so že razpravljali na pred- sedstvu OK SZDI.,, pa v svetu za vzgojo in izobraževa- nje pri istem predsedstvu, konferenca pa naj bi izobli- kovala enotna stališča in jih posredovala delegatom na občin.^^ki skupščini, kjer naj bi vse ugotovitve dobile svoj strokovni in politični epilog. Prizidek k brigadirskemu domu Ob brigadirskem domu Jožeta Perčiča v Šentvidu pri Planini raste prizidek, ki je bil nujno potreben in bo letos še bolj, saj bo zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko 83 potekala v celoti iz tega naselja. S prizid- kom naj bi zagotovili minimalne pogoje za bi\'anje brigadirjev, vendar bo. če bo. do pričetka akcije dogra- jena le prva faza prizidka. Sanitarni prostori in skladi- šče za orodje. Ob tem pa bo potrebno zagotoviti še 50 novih ležišč, ki pa jih bodo morali zaenkrat urediti v barakah in šotorih. Brigadirsko naselje mora biti pripravljeno do 1. ju- nija. MATEJA PODJED Odprt je nov center za obrambno usposabljanje Ob Prvomajski ulici v krajevni skupnosti Ostrožno je predsednik celjske občinske skupščine Edi Stepišnik v četrtek popoldan slovesno odprl nov učni center za obrambno in samozaščitno usposabljanje. V njem se bodo urile oziroma usposabljale enote terito- rialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite, izvenšolska mladina, predavatelji SIX) in drugi. Center so v zelo kratkem času dveh mesecev uredili na prostoru, kjer je bilo prej opuščeno vojaško skladišče. Letos je dograjena samo prva faza v okviru katere so uredili sanitarije, prostore za poveljstvo in šotorišče. Nekako v naslednjih dveh, treh letih pa naj bi zgradili še strelišče za zračno puško, igrišče, poligone, in prostore za knjižnico, učni kabinet in filmoteko. Tako bi postopoma celotno obrambno in samozaščitno usposabljanje prenesli v center na Ostrožnem. V novem centru bodo precej boljši pogoji za usposabljanje, tako da se bo povečala kvaliteta dela, zmanjšali pa se bodo stroški. V njem pa se trenutno že usposabljajo mladinci in mladinke, ki so se letos prostovoljno vključili v enote teritorialne obrambe. S.SROT O kršilcih tudi v Mozirju Na zadnji seji izvršne- ga sveta skupščipe obči- ne Mozirje so namenili največ pozornosti obrav- navi informacije o pre- koračiteljih družbenega dogovora o razporeditvi dohodka in sredstev v le- tu 1982. Večina organiza- cij je kršila dogovor iz opravičljivih razlogov, medtem ko so v tozdu Splošno zdravstvo Mo- zirje po mnenju članov izvršnega sveta dogovor kršili neupravičeno. Med prekoračitelji, ki so na zahtevo izvršnega sveta posredovali ustrez- ne obrazložitve, so še De- lavska univerza Mozirje, osnovna šola Fran Koc- bek iz Gornjega Grada, osnovna šola Mozirje, ter Cinkarna tozd Kemija Ljubija. Vzroki prekora- čitev v prvih treh organi- zacijah so v zaposlovanju novih delavcev, medtem ko je v Cinkarni gibanje sredstev za osebne do- hodke primerljivo le na ravni delovne organizaci- je, na kar so vplivale reor- ganizacije, ki so potekale v tej delovni organizaciji od leta 1980 dalje. RADO PANTELIC Laška klavnica priposlovala izgubo Odkupna cena prašičev za 70% nad dogovorjeno ceno Klavnica kmetijske zadru- ge Laško je v prvih treh me- secih priposlovala izgubo v višini 700.000 dinarjev. Ta izvira iz neskladja med od- kupnimi cenami svinj in pro- dajnimi cenami svinjskega mesa ter mesnih izdelkov. Klavnica kupuje prašiče v Vojvodini po 145 dinarjev za kilogram žive teže, medtem ko je dogovorjena cena 88 di- narjev. Toda, če hočejo imeti svinjsko meso se morajo sprijazniti s to, skoraj za 70 odstotkov, višjo ceno. Več kot polovico mesnih in suho- mesnatih izdelkov, ki jih iz- deluje laška klavnica, proda- jo po ceni, ki je nižja od od- kupne cene prašičev. Klavnica sicer kupuje in kolje tudi govedo in jagnjeta, kjer občutnega razkoraka med cenami ni. Ker pa pre- delava in prodaja svinjskega mesa obsega polovico proi- zvodnje, cenovni razkorak močno vpliva na dohodek in s tem tudi na izgubo. Z večjim zakolom prašičev bi si priposlovali le še večjo izgubo. Zato v klavnici resno razmišljajo o načinih, s kate- rimi bi vsaj delno lahko po- krili ta primanjkljaj. Delo v predelavi mesa so že maksi- malno racionalizirali in tu re- zerv ni več. Možnosti pa se kažejo pri razvijanju usluž- nostnega klanja živine. Zgra- dili so tudi obrat za klanje kuncev iz domače reje, za le- tos predvidevajo za zakol tu- di nekaj jagnjeti in starih ovac, ki jih redijo njihovi kooperanti. S tem bodo res le delno pokrili izpad dohod- ka. 2e sedaj se bojijo nasled- njega leta, ker se podobna situacija lahko ponovi pri nakupu mladih juncev. Že sedaj ponekod stane rejce ki- logram žive teže pitancev do 360 dinarjev. VVE 2. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Mladi so predolgo generacija bodočnosti Najboljši sta KS Prebold In Skale pri Velenju Hkrati s svečano akade- mijo v počastitev meseca mladosti, ki je bila v nede- ljo dopoldne v Preboldu, so odprli tudi nova igrišča za atletiko, odbojkarsko igri- šče, balinišče, preurejeno trim stezo in smučišče ter igrišče za badminton. Vre- dnost vseh teh objektov znaša preko tri milijone di- narjev, v veliki meri pa so novi objekti rezultat pro- stovoljnega dela učencev in učiteljev, mladincev, upo- kojencev in drugih kraja- nov. V Preboldu pa so pro- slavili tudi rezultate repu- bliške akcije Iščemo naj- boljšo krajevno skupnost s področja športne rekrea- cije. Med mestnimi ki-ajevnimi skupnostmi je tudi letos na- slov najboljše osvojila KS Prebold, med vaškimi pa Skale pri Velenju. Odlično se je odrezala tudi KS Vin- ska gora, ki je osvojila četrto mesto v Sloveniji med vaški- mi krajevnimi skupnostmi. Osrednji govornik na pri- reditvi v Preboldu je bil Andrej Bervar predsednik republiške kon- ference ZSMS Andrej Ber- var. V svojem govom je med drugim dejal: »Smo v zao- strenem družbenoekonom- skem položaju. Naša per- spektiva je le v nadaljnem razvoju socialističnega sa- moupravljanja. Ekonomske stabilizacije ne pojmujemo le kot prinašanje ukrepov, ki bodo vrnili porušene gospo- darske tokove v stabilen po- ložaj, ali le kot odpravljanje napak, ki so pripomogle k sedanji krizni situaciji, tem- več je to vzpostavljanje in graditev skladnih odnosov na vseh področjih dmžbene- ga življenja. V zadnjih letih je socialistično samouprav- ljanje tarča tistih, ki se zo- perstavljajo našemu revolu- cionarnemu razvoju. Močni ostanki birokratskih in te- hnokj"atskih sil, grupnolast- ninski in privatni interesi so osnova za prebujanje nam tujih odnosov. Skupaj s pro- tislovji in problemi naše družbe je vse to povzročilo zastoj v razvoju socialistič- nega samoupravljanja na ne- katerih pomembnih točkah družbene reprodukcije. V izhodu iz nastale krize hoče- mo mladi ustvarjalneje in aktivneje sodelovati, kot pa smo do sedaj. Politika opira- nja na lastne sile pomeni bolj zaupati lastnim, tudi mlaj- šim kadrom. Praksa pa kaže, da so mladi prevečkrat na obrobju družbenih dogajanj, zato ostajajo predolgo gene- racija bodočnosti, manj pa aktivni ustvarjalci sedanjo- sti.- Bogat in prisrčen program v Preboldu so pripravili učenci osnovne šole, naj- mlajši iz vrtca, mladinci ter godba na pihala in ansambel Radius. Odkrili pa so tudi statuo, posvečeno 25 letnici šolskega športnega društva. Spomenik je delo Ernesta Selerja iz Prebolda. JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVCAR Umrla sta Peter Hlastec in Drago Pere Dvoje velikih izgub se je za- rezalo v naše območje. Občina Šentjur je izgubila dolgoletne- ga družbenopolitičnega delav- ca Petra Hlasteca, ki je bil tudi prvi predsednik občine, obči- na Slovenske Konjice pa čast- nega občana in direktorja de- lovne organizacije Konus v po- koju Draga Perca. Njuno delo je zapustilo neizbrisen pečat. Nezadovoljni Laščani Ocena trimesečnih gospo- darskih rezultatov v laški občini kažejo, da je nomi- nalna stopnja rasti celotne- ga prihodka (36%), dohodka (31%) in čistega dohodka (23%) ugodna. Ob upošteva- nju rasti cen pa se ta bistve- no zmanjša. Na področju ekonomskih odnosov s tujino so gibanja boljša kot v enakem obdobju lani. Izvoz se je povečal za 49 odstotkov, uvoz pa za 39 od- stotkov. Tudi pokritost uvo- za z izvozom (59%) je za tri indeksne točke ugodnejša kot lani v enakem obdobju. Povečal se je izvoz na kon- vertibilno tržišče in je bil ta v prvemi tromesečju v celoti realiziran. Med izvozniki so se pojavile tudi delovne or- ganizacije, ki v preteklosti še niso razvijale ekonomskih odnosov s tujino. Največja izvoznika sta Papirnica Ra- deče in TIM Laško, ki sta hkrati tudi največja uvozni- ka. Edino Sopota Radeče je ob povečanem izvozu, zmanjšala uvoz. Industrijska proizvodnja se je povečala preko 9%, vendar zaostaja za lanskim povprečjem. Ob upošteva- nju 1,3 odstotne rasti zapo- slenih, se je produktivnost dela povečala za skoraj 8 od- stotkov. Šest organizacij združene- ga dela je poslovalo z izgubo, ki je za 9 odstotkov večja kot v lanskem prvem trimeseč- ju. Med njimi so tri temeljne organizacije, ki so zaključile lansko leto z izgubo. To so Cementarna v Zidanem mo- stu. Bor Laško ter Rudnik Laško. Večjo izgubo beležijo še v Železniškem gospodar- stvu v Zidanem mostu, v klavnici ter v Gradbeni ope- rativi Ingrad Laško. Obvestilo borcem brigad iz ZSSR Borce 1. in 2. pešadijske brigade, 2. tankovske bri- gade in čete za zvezo, for- mirane v letih 1943 in 1944 v Sovjetski zvezi, poziva- mo, da se pismeno javijo na srečanje ob praznova- nju 40. obletnice brigad. Prijave so nujno potreb- ne, da bi ugotovili število šo živečih borcev. Za vse borce bodo izde- lane spominske listine in značke, prejeli pa jih bodo vsi prijavljeni. Prijave pošljite na na- slov: Pripravljalni odbor za srečanje borcev brigad formiranih v ZSSR, 64000 Kranj, poštno ležeče. Kadrovska politika v žalski občini V družbenem planu občine Žalec je zapisano, da bi morali v tem srednjeročnem obdobju zagotoviti ustreznejšo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, tako da bi bilo razmerje 60 odstotkov za 40 odstotkov za ozki profil. Zastavili so si tudi več drugih nalog, ki pa jih je bilo nemogoče uresničiti. Lani in predlansko leto je bil velik razkorak med možnostmi zaposlovanja in prilivi iz šol, takcj da je bil višek kadrov izrazit še zlasti na nekaterih področjih. Preveč je bilo gradbenih in ekonomskih tehnikov. Stopnja zaposlovanja naj bi bila v tem srednjenjčnem obdobju letno od dva do dva in pol odstotka, ki pa so jo morali znižati na odstotek in pol, kar pomeni, da bo možno do konca leta 1985 na novo zaposliti 950 delav- cev, ali letno 190. Lani so ta odstotek dosegli, niso pa uresničili tistega določila načrta zaposlovanja, ki go- vori o hitrejši rasti realnega dohodka na delavca od rasti zaposlenosti. Vse organizacije združenega dela tudi niso zaposlile lastnih štipendistov, kar je še do- datno povečalo število iskale v zaposlitve. Precej pozornosti so namenili izvajanju pripravniš- tva, pri tem pa je zaskrbljujoče, da je bila kar polovica pripravnikov zaposlena le za določen čas, to pa je povzročilo večje izdatke za pokrivanje socialne varno- sti. Na ta problem so opozorili že v začetku leta. Ostaja pa ugotovitev, da bo tudi v letošnjem letu ostal pro- blem zaposlitve nekaterih profilov tretje in četrte stop- nje strokovne izobrazbe. Poseben problem predstavlja tudi vključevanje in- validov v delo. Sporazum o prednostnem vključevanju invalidov le delno izvajajo. Skupnost za zaposlovanje si bo zato prizadevala, da bi te ljudi vključevala v usposabljanje preko centra za usposabljanje invalidov. JANEZ VEDENIK Aktivnost ne zamre z leti Izkušnje In spomini za mladi rod Občinski odbor Zveze združenj borcev Šentjur bo tudi nadalje usmerjal svoje aktivnosti k uresničevanju ciljev gospodarske stabili- zacije, ohranjanju in prena- šanju tradicij NOB in socia- listične revolucije na mlado generacijo, prav tako bo spodbujal aktivnosti na po- dročju družbenega varčeva- nja in skrbel za uresničeva- nje socialne politike ter bdel nad preskrbo članov Zveze borcev. 2e vsa leta nazaj borčev- ska organizacija v šentjurski občini skrbi za bolne borce. Občinski odbor ZZB NOV Šentjur bo zato preko svoje komisije še naprej spremljal socialni položaj borcev, ki so potrebni pomoči predvsem takrat, kadar bi nastopile ne- predvidene okoliščine. Po- sebne komisije bodo poskr- bele tudi za morebitne pro- bleme vojaških vojnih inva- lidov, za njihov gmotni polo- žaj in za pridobitev ortoped- skih pripomočkov. Borci iz šentjurske občine se vselej radi odzovejo vabi- lu mladih in z njimi preživijo nekaj prijetnih uric. Tako s svojimi pripovedmi in izkuš- njami na najbolj neposreden način seznanjajo mladi rod s pridobitvami iz NOB, pri če- mer se povezujejo s šolami in osnovnimi organizacijami ZSMS. Skupaj z ostalimi družbeno-pohtičnimi orga- nizacijami v občini bodo šentjurski borci pripomogli k akciji za ureditev spomin- skega parka na Resevni, po- leg tega pa so borci zatrdili, da se bodo vključevali v vse delovne akcije za ureditev tega tako pomembnega spo- minskega obeležja. In še nekaj je, kar ne velja prezreti. Preko krajevnih or- ganizacij ZZB NOV bo ste- kla akcija za pisanje krajev- nih kronik in posameznih dogodkov iz NOB. V ta na- men bo potrebno v sleherni krajevni skupnosti naj bi za- to ustanovili posebne komi- sije, v katerih bi bili poleg članov Zveze borcev še uči- telji zgodovine iz osnovnih šol ter ostali predstavniki krajevnih skupnosti in druž- beno-političnih organizacij. Vsi skupaj naj bi poskrbeli za avtentično pisanje dogod- kov in spominov na osnovi še živih prič. MATEJA POD JED Deset let društva invalidov Laško Predsednik, Franc Žgajner je dobil visoko priznanje Društvo invalidov Laško je v soboto praznovalo desetletni- co ustanovitve. To društvo je eno najbolj ak- tivnih v Sloveniji in ima okoli tisoč članov z območja laške občine. V teh letih je razvilo številne dejavnosti, ak;tivno se vključuje tudi v samoupravno in družbenopolitično življenje v občini, glavna skrb pa je po- moč invalidnim osebam. V soboto dopoldne so se čla- ni zbrali na slavnostnem obč- nem zboru v domu Dušana Po- ženela v Laškem, kjer so izvoli- li tudi novo vodstvo. Jubilejne- ga zbora so se udeležile delega- cije številnih tovrstnih društev iz vse Slovenije ter predstavni- ki Zveze društev invalidov Slovenije. Slavnostni govornik Marko Manfreda, sekretar me- dobčinskega sindikalnega sve- ta in eden od ustanoviteljev društva, je med drugim izrazil uspešno potrebo po čim bolj- šem sodelovanju in pomoči pri delovanju društva, kajti skrb za telesno prizadete osebe ne sme biti samo skrb društva, ampak celotne družbene skup- nosti. V program te velike priredi- tve so vključili tudi pobratenje z društvom invalidov Ljublja- na Moste-Polje. PodeUli so tu- di priznanja družbenopolitič- nim in delovTiim organizaci- jam ter posameznikom za uspešno sodelovanje. Predse- dnik društva Franc 2gajner pa je prejel zlato plaketo Zveze za šport in rekreacijo Jugoslavije za večletno delo pri razvijanju športne aktivnosti med člani društva in njegovem tovrst- nem prispevku na zvezni in re- publiški ravni. VLADO MAROT Celjski delegati o gospodarjenju Torkovo zasedanje zborov celjske občinske skupščine sta v glavnem zaznamovali dve te- mi: razprava o gospodarjenju lani in v prvih mesecih letos ter ocena uresničevanja, zako- na o združenem delu. Gospo- darski dosežki občine Celje ni- so povsem zadovoljivi, o čemer več v prihodnji številki. Podelili so tudi deset nagrad Priznanje samoupravljalcu. UM POGLED V SVET S kovlnotehno Dialog In ozke besede Pozdravljamo poziv na odkriti dialog, poslan z nedavne konferen- ce neuvrščenih držav v New Delhi- ju in skupine 77 v Buenos Airesu. Soglašamo z njihovo pripravlje- nostjo, da se na bližnji konferenci OZN za trgovino in razvoj v Beo- gradu zavzamemo za razumevanje in sodelovanje.« Tako se glasi del sporočila z vr- hunskega sestanka sedmerice go- spodarsko razvitih zahodnih držav v Williamsburgu - ZDA, Francije, Velike Britanije, ZR Nemčije, Itali- je, Kanade in Japonske. Zahod torej ne odklanja sodelo- vanja z deželami v razvoju, ki jih zaradi večje ali manjše revščine, večje ali manjše gospodarske nera- zvitosti gospodarske in socialne uj- me sodobnega sveta še dodatno te- pejo. Kolikšna je možnost dialoga in sporazuma v splošno dobro izho- da iz svetovne gospodarske krize, bomo lahko videli že od ponedeljka naprej, ko se bo v Beogradu začelo 6. zasedanje UNCTAD-a. Recept, ki ga predpisuje in pripo- roča zahodni razviti svet, industrij- ske velesile, se glasi: doseči in ohraniti nizko stopnjo inflacije, znižati obrestne mere na posojila, skrčiti proračunske primanjkljaje in omejiti rast porabe. Recept je torej restriktiven in z njim naj bi pripomogli k oživljanju gospodarstva in zmanjševanju brezposelnosti, ki bo letos v razvi- tem zahodnem svetu predvidoma prizadela kar 35 milijonov ljudi. Varuh take politike in po svoji naravi tudi bolj ali manj strogi nadzornik naj bi bil po mnenju sed- merice Mednarodni monetarni sklad, v katerem je včlanjenih 144 držav. Takšna politika je kajpada re- striktivna, omejevalna, za marsi- katero državo deželo v razvoju po- meni krčenje že tako skromne po- rabe, nižanje že tako nizkega živ-1 Ijenjskega standarda. Ob vseh teh in podobnih pomislekih pa je vse- eno vendarle pomembno, da mož- nosti za dialog, pogajanje in spora- zumevanje so - kolikšne, pa bomo, kot rečeno, kmalu videli. Pač pa je drugi del sporočila iz Williamsburga, tisti, ki se nanaša na vojaške zadeve, sprožil sila ostro reakcijo Sovjetske zveze. Ka- že, da so tako rekoč vsa vrata za sporazumevanje zapahnjena, mož- nosti za napredek na ženevskih po- gajanjih še bolj pičle kot doslej ne- varnost novega razmaha oborože- valne tekme na evropskih tleh pa sila huda. Bliža se namreč rok, ko naj bi v Zahodni Evropi razmestili ameriške rakete Pershing - 2 in ma- nevri me rakete kot odgovor na sovjetske rakete srednjega dosega SS-20. Za zdaj vsaj navzven nič ne kaže, da bi ta ali ona stran bila priprav- ljena popustiti, da bi se stališča zbližala in bi lahko dozorel spora- zum med supersilama oziroma obe- ma vojaško-političnima blokoma o zmanjšanju oborožitve. Tako je videti za zdaj. Na žalost. , Piše Jože Sirceij 4. STRAN - NOVI TEDNIK 2. JUNIJ 1983 Manjša prodaja Gradnje v Srbiji Naložbe v gradbeništvu so omejene, prav tako tudi bančni krediti, zmanjšala se je kupna moč prebival- stva in ne nazadnje pri- manjkuje tudi reproduk- cijskega materiala. Vse to se je odražalo tudi pri go- spodarjenju v žalski Grad- nji, kjer ugotavljajo, da se je prodaja v primerjavi z lanskimi tremi meseci v letošnjem enakem obdob- ju zmanjšala za petnajst odstotkov. Celotni prihodek se je povečal za trinajst odstot- kov, dohodek za devet- najst, čisti dohodek za šest- najst, poslovni sklad pa za štiri odstotke. Ce pri tem upoštevamo tridesetodstot- no inflacijsko stopnjo, po- tem je jasno, da so realni rezultati pod ravnijo lan- skega tromesečja. Nadpov- prečna je bila rast osebnih dohodkov, ki so bili za sko- raj tretjino večji kot v lan- skih prvih treh mesecih. Pravijo pa, da jih bodo v naslednjih treh mesecih us- kladili z rastjo rezultatov poslovanja. Sicer pa v Gradnji ugotavljajo, da je bila manjša prodaja na do- mačem trgu v veliki meri tudi rezultat ne zadosti ob- delanega tržišča v Srbiji. Pozitivno pa je to, da so stroški poslovanja narašča- li počasneje kot prihodki, kar se je ugodno odrazilo v rasti dohodka. Prihodki od izvoza so mi- nimalni in predstavljajo le šest odstotkov. Edini izvoz je bil v Irak in to v vredno- sti nekaj manj kot dva mili- jona dinarjev. JANEZ VEDENIK Novi Sipovi izdeiifi Prispevek k proizvodnji hrane Eno izmed Sipovih ra- zvojnih izhodišč za nasled- nje srednjeročno obdobje je tudi mehaniziranje družbe- nega sektorja kmetijstva, ki je v tem trenutku odvisen predvsem od uvoza. Rezul- tati zastavljenih .smernic se že kažejo. V proizvodnji so končali nov rotacijski kosilnik, ra- zvili pa so tudi novejši stroj s področja tehnologije spravi- la sena: rotacijski kosilnik z gnetilnikom, ki ima vrsto prednosti. Pomeni namreč prihranek na času in energi-' ji, primeren je za delo tudi v slabem vremenu in boljša je kakovost pridobljene krme. Namen kosilnika je, da med- tem ko krmo kosi, le-to tudi zgnete. Steblo rastlin je tre- ba deformirati in jim poško- dovati vrhno skorjo, tako da se steblo osuši enakomerne- je in hitreje in to skupaj s stebli rastlin. Kosilnik z gne- tilnikom združuje v en pre- hod delovne operacije koš- nje, gnetenja in trošenja. Krajši pa je tudi čas sušenja. Ta stroj ni primeren le za družbeni sektor, pač pa tudi individualnim kmetijskim proizvajalcem. Druga novost iz Sipa je ve- lika nakladalno silažna pri- kolica, ki bo namenjena po- biranju, rezanju in prevozu travne silaže ter pobiranju in prevozu suhega in polsuhe- ga sena. V družbenem sek- torju kmetijstva vlada za ta stroj izredno zanimanje, z re- dno proizvodnjo pa bodo pričeli prihodnje leto. Slednjič velja omeniti še specialni rotacijski obračal- nik, ki je namenjen priključitvi na hribovski traktor. Vsi ti novi izdelki so rezul- tat Sipove razvojne službe. V tem času bodo pospešeno izvedli vsa testiranja. Novi, dohodkovno zanimivi izdel- ki bodo v veliki meri prispe- vali k proizvodnji čim več hrane tako doma kot tudi v svetu. JANEZ VEDENIK Riše Bori Zupančič iščemo več sodelovanja! Jutri bodo v celjski dvorani Golo- vec zaprli vrata prvi razstavi, ki so jo imenovali »iščemo nadomestilo za uvoz«, na njej pa industrija predstav- lja svoje proizvodne programe in iz- delke z namenom, da k izdelavi in sodelovanju povabi drobno gospo- darstvo in obrt. Okrog 20 razstavljal- cev, industrijskih delovnih organiza- cij torej vabi k sodelovanju obrtnike. Prezgodaj je ocenjevati učinke te nadvse pomembne in aktualne, v sta- bilizacijski čas naravnane razstave in hkrati sejemske prireditve, vendar že prvi odmevi nanjo kažejo, da se je za- vod Golovec skupaj z medobčinsko gospodarsko zbornico v Celju lotil pra- vega prijema. »Vsako nadomestilo uvoza pomeni povečanje možnosti uvoza tistega neobhodno potrebnega, kar doma ni- mamo, še lep čas ne bomo imeli ali mogli narediti z domačim znanjem in rokami,« je bil jasen v svojem uvo- dnem nagovoru predsednik celjske gospodarske zbornice, Janez Lenasi. Dejstvo je, da drobno gospodarstvo, skupaj z obrtjo, ki je v mnogih prime- rih dobro opremljeno in usposobljeno, zaradi nepovezanosti z industrijo, ni- ma dovolj izkoriščenih svojih proizvo- dnih zmogljivosti. Prav tako je zaradi svoje inventivnosti že sposobno prev- zemati zahtevnejše naloge zlasti za proizvodnjo manjših razsežnosti. Toli- ko bolje, če je z njo mogoče nadome- ščati uvoz. To danes tudi na Celjskem dokazu- jejo mnoge praktične kooperacije veli- kih industrijskih delovnih organizacij z obrtjo in drobnim gospodarstvom, pa če pri tem omenimo samo traktor- sko proizvodnjo v železarni Štore, ki nase veže že okrog 90 kooperantov. Obrtniki pa se dobro povezujejo z in- dustrijo tudi drugod, na primer v ve- lenjski in konjiški občini, kjer pred- njačita zreški Unior in velenjsko Gore- nje. Od trgovskih sistemov pa kaže omeniti Ero iz T. Velenja in Kovinote- hno, ki ima s svojim kooperantskim poslovnim centrom še sploh velike na- črte. Industrija, drobno gospodarstvo in obrt se torej iščejo. Upajmo, da se bo- do tudi našli. MITJA UMNIK ZA OBRTNIKE TUDI DOLGOROČNA POSOJILA Danes nekaj misli in stavkov o pra- vilniku za odobravanje dolgoročnih posojil obrtnikonn za osnovna in obratna sredstva. Ljubljanska banka Splošna banka Celje daje po tem pra- vilniku posojila za osnovna in obratna sredstva občanom, ki opravljajo de- javnost v skladu z obrtnim zakonom, ^seveda pa le tistemu obrtniku, ki z njo poslovno sodeluje. In za kakšne namene so ta posojila? - Za graditev, dograditev, rekon- strukcijo, adaptacijo in nakup poslov- nih prostorov, - za nakup domače opreme, - za plačilo carine in stroškov uvo- za pri nakupu uvožene opreme, - za nakup rabljene opreme od go- spodarskih organizacij, - za inovacije. Obrtnik, ki želi posojilo, mora vezati na določen rok lastna sredstva v višini 30% od odobrenega posojila, razen pri posojilih za inovacije. V ta namen sklene obrtnik z banko pogodbo o namenski vezavi sredstev. Najkrajša doba vezave je tri leta, najdaljša pa je odvisna od namena posojila in znaša: -za graditev, dograditev, rekon-1 strukcijo, adaptacijo in nakup poslov-^ nih prostorov do 11 let, - za nakup opreme, plačilo carine in obratna sredstva do 6 let. Pri vsem tem ne kaže pozabiti, daje najvišji možni znesek posojila en mili- jon dinarjev.__ Banka obračunava od vezanih sred- stev obresti po 0% ali 1%-ni letni obrestni meri. Obrestna mera za po- sojilo je odvisna od dejavnosti investi- torja, in sicer: - 9% za deficitarne storitvene de- javnosti in za inovacije, - 11 % za dejavnost za prednostne namene, - 12% za vse ostale dejavnosti ne glede na namen. Obrtnik lahko dviga med pogodbe- no določeno dobo vezave pripisane obresti. Če se odpove obresti m na ve- zana sredstva, je obrestna mera za posojilo: - 8% za deficitarne storitvene na- mene, - 10% za dejavnosti za prednostne namene, - 11% za vse ostale dejavnosti ne glede na namen. Razumljivo je, da mora obrtnik, če želi dobiti posojilo, predložiti več do- kumentov, potrdil itd. Posojilo pa za- varuje s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalni skupnosti ali s solidar- nim jamstvom kreditno sposobnih po- rokov, lahko pa tudi z drugimi oblika- mi zavarovanja, ki pomenijo za banko zadostno jamstvo za plačilo dolga. In še to: to je le nekaj najpomemb- nejših določil omenjenega pravilnika, vse podrobnosti o njem in drugih de- narnih zadevah pa dobite v enotah Ljubljanske banke Splošne banke Ce- lje. Uspela predstavitev proizvodov ohrtniifov mozirslie občine Med prvimi si Je razstavo ogledal Andrej Marine Čeprav ima mozirsko obrtno združenje nad 340 re- dnih in 75 popoldanskih obrtnikov, dosedaj v Gor- nje Savinjski dolini niso imeli proložnosti, da bi nji- hovo dejavnost predstavili tudi širši javnosti. To in pa pomen, ki ga ima takšna razstava za nadaljnji razvoj obrti sta vodila obrtnike, da so prejšnjo soboto odprli 1. obrtno razstavo v njihovi občini. Med prvimi, ki so si ogledali zanimiv prikaz ustvarjalnosti zasebnikov je bil tudi Andrej Marine. Ob slovesni otvoritvi so o pomenu razstave in drobne- ga gospodarstva v zasebnem sektorju spregovorili Lojze Plaznik, predsednik SO Mo- zirje, Franjo Verdnik, pred- sednik lO Zveze obrtnih združenj Slovenije ter Her- man Remic, predsednik or- ganizacijskega odbora 1. obrtne razstave. Takšen prikaz stanja obrti je resnična priložnost, da tu- di na tem pomembnem go- spodarskem področju prei- demo od besed k dejanjem, je poudaril Lojze Plaznik, saj je v občini še veliko neizkori- ščenih možnosti pri razvoju deficitarnih storitvenih in ti- stih proijTvodnih obrti, ki naj bi dopolnjevale programske usmeritve domače industrije in se tudi vključevale v izvoz. Med razstavljenimi proi- zvodi, ki jih razstavlja 81 obrtnikov, je dosti novosti, predvsem pa takšnih izdel- kov, ki dajo upati, da bodo oblike kooperantskega in drugega sodelovanja z zdru- ženim delom zaživele bolj kot do sedaj. Možnosti za po- vezovanje je veliko, oprema in znanje obrtnikov še niso izkoriščene. Ob tem je tudi razvoj obrtniških programov neusmerjen in bolj kot na re- snični dohodkovni poveza- nosti sloni na posredništvu. Po poslovnih razgovorih, ki so jih v času razstave obrt- niki organizirali z mozirski- mi delovnimi organizacija- mi, je bilo tudi s strani zdru- ženega dela čutiti več zani- manja za kooperantska sode- lovanja, koliko vezi se bo stkalo na osnovi teh razgovo- rov, pa bo znano šele ob kon- cu razstave. RADO PANTELIC Novo posojiio za proizvodnfo iirane Člani izvršilnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje so na zadnji seji med drugim odobrili dve posojili. Premostitveno po- sojilo v znesku pet milijo- nov dinarjev delovni orga- nizacijL Želazame Štore za kritje lanske izgube v to- varni traktorjev, in posojilo SOZD Hmezad Kmetijski zadrugi Savinjska dolina v Žalcu v znesku 15,4 milijo- na dinarjev za kreditiranje kmetov - kooperantov v na- menski proizvodnji mleka in mesa. S tem posojilom je bil zak- ljučen letošnji krog krediti- ranja primarne kmetijske proizvodnje v zasebnem sek- torju, se pravi kmetij, ki so zaščitene in proizvodno usmerjene. Celjska temeljna banka Ljubljanske banke je v zadnjih osmih letih name- nila na to področje velika sredstva. Rezultati niso izo- stali. Predvsem pa je bil ta denar usmerjen v proizvod- njo mleka in mesa. Prav tako je razumljivo, da so dobili vi- šinski kmetje ta posojila pod ugodnejšimi pogoji kot tisti, ki imajo svoje parcele v niži- nah. In še nekaj - banka se pri sleherni odobritvi posoji- la tudi zavaruje, da lahko izvaja sankcije, če kmetje ne oddajajo predvidenih tržnih viškov tistemu, s katerim so sklenili pogodbo. V zadnjem primeru bodo kreditna sredstva namenje- na dvainštiridesetim kmeč- kim gospodarstvom. Sicer so na seji izvršilnega odbora še ugotovili, da ban- ka tudi v preteklem obdobju ni imela težav zaradi likvi- dnosti. V nadaljevanju je be- seda tekla o novih preho- dnih ukrepih na področju deviznega poslovanja. Po- memben je bil sprejem do- polnjenega pravilnika za odobravanje dolgoročnih posojil za osnovna in obrat- na sredstva obrtnikom. M. BOŽIC 2. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Pevski prapor pozdravlja 15. mladinski festival z mednarodno udeležim Celje te dni ponovno gosti več tisoč mladih pevcev, ne- kaj sto dirigentov, glasbenih pedagogov in drugih stro- kovnjakov iz sedmih držav Evrope ter iz skoraj vseh re- publik in pokrajin Jugosla- vije. Tako je ideja Jurčeta Vrežeta z njegovo pomočjo in pomočjo sodelavcev pre- ... »Posebno obeležje letošnje- mu poteku festivalskih prire- ditev bo dajala tudi prisot- nost naših gostov iz vlaka .Bratstva in enotnosti', ki so nam v teh dneh prinesli v Ce- lje Jugoslavijo v malem. Nji- hove trdno sklenjene vezi z našimi občani in mladino se bodo v dneh mladinskega pevskega festivala jekleniie tudi v zanosni pesmi mladih pevcev, v pesmi, katere raz- nolikost intonacij in akordov pevcev iz Trbovelj, Obrenov- ca, Skopja, Zrenjanina, Teto- va, Zadra, Sremske Mitrovice in drugih naših mest, se bo zlila v sozvočje, v ubranost zvena, ki podira še tako oko- rele pregrade.« ...iz otvori- tvenega govora dr. Emila Rojca. rasla v prireditev po kateri so se zgledovali mnogi prire- ditelji tako doma kot tudi na tujem. Prav po zaslugi pev- skega festivala v Celju je mladinska zborovska pesem prerasla in izbrisala državne meje in je postala nosilec pri- jateljstva med narodi. To potrjujejo številna go- stovanja mladinskih zborov v drugih deželah, to potrjuje- jo obiski podobnih festiva- lov v drugih državah in ne nazadnje tudi izmenjava glasbene literature. Prav tu pa je celjski festival, s svoji- mi spremljajočimi priredi- tvami, napravil veliko uslu- go zborovodjem in glasbe- nim pedagogom. Na razsta- vah glasbene literature in posvetovanjih glasbenih pe- dagogov se je izkristaliziralo tisto kar s petjem ni bilo mo- goče pokcizati in povedati. Mnogi skladatelji so prav na celjskem festivalu dožive- li priznanje svojih skladb in letos bomo na otvoritvenem koncertu slišali nekatere pe- smi v krstni izvedbi. To pa seveda daje letošnjemu sre- čanju mladih pevcev še po^ sebno draž. Če bomo na otvoritvenem ioncertu poslušali nove ikladbe, pa bomo v zaključ- lem koncertu, to je na me- Inarodnem srečanju pojoče mladine v Mestnem parku Jurče Vreze: »Ko sem leta 1946 povedal nekaterim svojo zamisel, da bi skupaj zapelo okoli tisoč mladih pevcev, so mi vsi rekli, da je to nemogo- če. Med temi je bil tudi Fran- ce Marolt. Toda na prvem fe- stivalu je skupaj ubrano zape- lo kar tri tisoč mladih grl.« prisluhnili neirodni pesmi s katerimi se bodo predstavili zbori iz Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Italije, Madžarske, Poljske, Zvezne republike Nemčije in seveda Jugosla vije. Na tem koncertu bo na- stopilo, pod vodstvom Edija Goršiča, okoli 2000 mladih pevcev iz 30 zborov osnov- nih šol Slovenije. To pa je tudi nadaljevanje tradicije iz leta 1946. F. PUNGERCIČ Organizacija festivala na amatersici osnovi Vrsta ljubiteljev zborovskega petja je od samega začetka festivala žrtvovala velik del svojega prostega časa, da bi MPF postal to kar je danes. Na fotografiji so nekateri člani organizacijskega odbora, ki so pripravljali letošnji festival: Vid Marčen, prof. Egon Kunej, Jurče Vreze, Pavle Bukovac, Darko Maligoj, dr. Emil Roje, Emil Lenarčič in Marjan Lebič. MMPZ Kajuh prvič na festivalu Mešani mladinski pevski zbor Kajuh iz Celja je nastal po dogovoru ravnateljev nekaterih družboslovnih šol v Celju potem, ko je bilo jasno, da gimnazijski zbor zaradi usmerjenega izobraževanja ne bo mogel več delovati v taki obliki kot prej. Tudi novi zbor je prevzel Edi Goršič in na fotografiji je posnetek z vaje tega zbora. F. P. Spored prireditev na XV. Mladinskem pevskem festivalu Celje 1983 ČETRTEK, 2. jimija - ob 17. uri v NARODNEM EKJMU zvezno tekmovanje mla- dinskih zborov: MPZ OS Edvard Kardelj Murska Sobota, MPZ Trbovlje, MPZ Dušana Jereba Slovenske Konjice, MPZ OŠ Josip Broz Tito Domžale, MPZ Vesna Zagorje ob Savi, MPZ OS Lackov odred Kamnica, MPZ OŠ I. celjske čete Celje. - ob 19. uri v MUZEJU REVOLUCIJE otvoritev mednarodne razstave mladinske glasbene literature, udžbenikov in priročni- kov za glasbeni pouk. - ob 20. uri v NARODNEM DOMU slavnostni koncert in otvoritev festivala: OPZ OS Fran Roš Celje, OPZ OS Josip Broz Tito Domžale, OPZ OS Anton Aškerc Titovo Velenje, MZ Maribor, DPZ Gi- mnazije Titovo Velenje, MMZ Kajuh Celje. PETEK, 3. junija - ob 11. uri v NARODNEM DOMU zvezno tekmovanje mla- dinskih zborov: MPZ Zmajevi slavuji Obrenovac, MPZ OŠ Gornja Radgona, MPZ Lale Tetovo, MPZ OS 2. oktobar Zrenjanin, MPZ Glas- bene matice Trst, MPZ Razvigorče Skopje. - ob 15. uri v NARODNEM DOMU zvezno tekmovanje mla- dinskih zborov: DPZ srednje .^ole Franc Miklošič Ljutomer, DPZ doma omla- dine 1. novembar Sremska Mitrovica, DPZ Srednje družbo- slovne šole Ptuj, DPZ Menada Tetovo, DPZ SC Juraj Barakovič Zadar, DPZ »Obrenovačke devojke« Obrenovac, DPZ Gimna- zije Titovo Velenje. - ob 17. uri v NARODNEM DOMU zvezno tekmovanje mla- dinskih zborov: MMZ Gimnazije Miloš Zidanšek Maribor, MMZ Zvezna gi- mnazija za Slovence Celovec, MMZ Muzičke škole Bihač, MMZ Srednje pedagoške in narav, matem. šole Koper, MMZ Glasbene matice Trst, MMZ OKUD »Koča Kolarov« Zrenjanin. - ob 20. uri v NARODNEM DOMU mednaroiJni koncert ino- zemskih zborov: DPZ Braunschvveiger Jugendchor, Braunschweig ZRN, DPZ Studium, Wychowania Przedszkolnego, Ostrow Poljska, MMZ Madach Imre Gimnazium enekkara Budapest, Madžeirska. SOBOTA, 4. junija - ob 15. uri v NARODNEM DOMU mednarodno tekmovanje: DPZ ..Aureliani di Roma« Roma, Italija, DPZ Braunschvvei- ger Jugendchor Braunschweig ZRN, DPZ »Studium« Ostrow Poljska, DPZ »Mladost« Levoča CSSR, DPZ »25. maj« Skopje Jugoslavija. - ob 17. uri v NARODNEM DOMU mednarodno tekmovanje: MPZ »Zorka Sabac Jugoslavija, MPZ RTV Ljubljana Jugosla- vija, MPZ »Prof. Georgi Dimitrov« Jam bol Bolgarija, MMZ Rein Avstrija, MMZ »Kajuh« Celje Jugoslavija, MMZ Madach Imre Gimnazium enekkara, Budapest Madžarska, MMZ OKUD »Koča Kolarov« Zrenjenin Jugoslavija. - ob 20. uri v NARODNEM DOMU mednarodni koncert ino- zemskih zborov: MPZ »Prof. Georgi Dimitrov« Jambol Bolgarija, DPZ Aure- liani di Roma Roma Italija, DPZ Mladost Levoča CSSR. NEDELJA, 5. junija - ob 11. uri v MESTNEM PARKU mednarodno srečanje pojoče mladine: Množični koncert združenih zborov (nastopa 30 zborov z okoli 2000 pevci). Revija inozemskih zborov - ljudske pesmi iz Avstrije, Bolgarije, CSSR, Italije, Madžarske, Poljske in Zvezne republike Nemčije. TEDNIKOV INTERVJU Ni zadrege s pevci, temveč s kadri Množičen nastop pevskih zborov na mladinskem pev- skem festivalu v Celju daje celotm prireditvi še bolj sve- čano obeležje in pomeni na- daljevanje tradicije, ki jo je začel že leta 1946 Jurče Vre- ze. Za dirigenta, ki vodi okoli 2000 pevcev je to posebna čast in tudi preizkušnja nje- govih sposobnosti. Letos bo temu zboru, ki je sestavljen iz 30 zborov osnovnih šol iz skoraj vse Slovenije, dirigi- ral Edi Goršič. Zaradi tega smo mu v tednikovem in- tervjuju zastavili nekaj vpra- šanj, čeprav je njegovo ime tesno povezano s festivalom tudi po drugi strani. Kot di- rektor Zavoda za kulturne prireditve je odgovoren za čimboljšo koordinacijo pri izvedbi festivala, razen tega pa bo z novoustanovljenim Mladinskim zborom Kajuh, ki je nekak naslednik gimna- zijskega zbora, nastopil v mednarodnem tekmovanju na letošnjem festivalu. N.T.: Dirigirati zboru na zaključnem koncertu tako pomembne priredi- tve kot je mladinski pev- ski festival v Celju je ne- dvomno veliko prizna- nje za zborovodjo. Kakš- na je pravzaprav naloga dirigenta pri tem? E. Goršič: »Nastop združe- nih zborov v mestnem parku je izredno zahtevna naloga za dirigenta, saj mora zagoto- viti, da se vsi zbori naučijo enotno interpretacijo in da se dobro pripravijo. Poskr- beti mora, da je taka množi- ca pevcev zbrana in discipli- nirana, to pa seveda zahteva dovršen nastop dirigenta.« N. T.: Kateri zbori lah- ko nastopijo na tem množičnem koncertu in kakšen je njihov odnos do tega nastopa? E. Goršič: »Včasih so na teh koncertih nastopili zbori iz celjske regije. Zdaj pa lah- ko nastopijo tisti zbori, ki so na občinskih revijah pokaza- li največ in ki so zeleh nasto- piti na tem koncertu. Letos se je prijavilo za ta nastop kar 40 mladinskih zborov iz vse Slovenije razen Gorenj- ske in Primorske. Vse te zbo- re sem obiskal in jih seznanil z mojo interpretacijo ter isto- časno preverjal njihovo zna- nje. Moram reči, da sem naj- večkrat naletel na dober od- ziv in prizadevnost. Večina teh zborov živi za to, da pri- dejo na celjski festival in le redki so bili tisti, ki sem jih moral zaradi nekvalitetnega petja odkloniti. Zal je bilo med njimi tudi nekaj prime- rov iz Celja. Sicer pa so se letos celjski zbori nasploh slabše odzvali pozivu za na- stop na množičnem koncer- tu. Tako na primer ne bodo na tem množičnem nastopu sodelovali zbori osnovnih šol FVana Roša, Hudinje in Slavka Šlandra. Tudi zbor Osnovne šole I. Celjske čete ne bo nastopil na tem kon- certu. Toda ta zbor bo tek- moval v zveznem merilu in ker imajo novo dirigentko bi verjetno še ta nastop bil pre- velik napor zanje.« N.T.: Na lanskoletni reviji mladinskih zborov v Zagorju se nobeden izmed celjskih zborov ni neposredno uvrstil na le- tošnji festival. Ali to po- meni, da je celjsko mla- dinsko zborovsko petje v krizi in če je, zakaj? E. Goršič: »Ce upoštevam kar sem rekel malo prej in to, da se nobeden zbor ni direkt- no uvrstil v Zagorju na letoš- nji festival ter če to vse sku- paj primerjam s prejšnjimi leti, ko smo imeli na festiva- lu tudi po dva osnovnošol- ska zbora, sem mnenja, da je mladinsko zborovsko petje v nekakšni krizi. Vendar to ni kriza ali nezanimanje mladih za petje. Mislini, da je celjsko zborovsko petje bolj v ka- drovski krizi in pa, da ni pri- mernih pogojev za razvoj te- ga petja. Pri tem mislim na umike, na prostore in na pri- zadevnost in razumevanje celega učiteljskega zbora, ki dela na posameznih šolah. Če zborovodja nima opore pri zboru ne more sam nare- diti prav ničesar. Pa naj je dober ali slab.« N.T.: Dosedaj je bilo govora samo o osnovno- šolskem zborovskem petju. Kako pa je s sred- nješolskimi zbori? E. Goršič:- »Z novim usmerjenim izobraževanjem so se sicer odprle tudi mož- nosti za kulturno dejavnost. Toda te možnosti so zgolj na papirju. Dijaki teh šol so na- mreč izredno obremenjeni z učnim programom in imajo na voljo za vse krožke samo dve učni uri. To pomeni, da lahko dijaki sodelujejo samo v enem krožku, prikrajšani pa so za druge aktivnosti. Na primer tisti, ki se je odločil za sodelovanje pri pevskem zboru, ne more sodelovati kje drugje in obratno. Razen tega so šole sedaj bolj ozko usmerjene kar pomeni tudi manjšo izbiro glasov. Če vza- memo kot primer novo sred- njo družboslovno šolo ali po starem gimnazijo, sta prva dva letnika izrazito femiinizi- rana. Zaradi tega ni več po- gojev za nadaljevanje takega mešanega zbora gimnazije, kot smo ga bili vajeni dose- daj. S tem pa je obstajala ne- varnost, da bi se prekinila tradicija tega zbora, ki je de- loval od leta 1946, ko ga je ustanovil prof. Egon Kunej. No, ravnatelji nekaterih srednjih šol so le uvideli po- trebo po takem zbom ter združih pevske sile iz medi- cinske, pedagoške, ekonom- ske šole ter gimnazije in dru- gih sorodnih šol in tako je nastal nov Mladinski mešani pevski zbor Kajuh. Jedro te- ga zbora pa še vedno sestav- ljajo dijaki »stai"e gimnazi- je«. Tudi pri delu s tem zbo- rom smo naleteli na precejš- nje težave pri usklaje\:anju z urniki, prostorom in podob- nim. Kljub vsemu menim, da bo ta zbor dobro zastopal celjsko zborovsko petje na festivalu. S tem pa ne mi- slim, da se da tako delati tudi v bodoče. Omeniti moram še pevski zbor Tehnik, ki dela na Sred- njetehnični šoli v Celju, ki pa je številčno tako velika, da lahko sama skrbi za nov pev- ski podmladek." FRANČEK PUNGERCIČ 6. STRAN - NOVI TEDNIK 2. JUNIJ 1983 Udarniško delo ni, kot Je bilo včasih y Lažišah M radi asfaltirali cesto, napeljali telefon, uredili pokopališče... Razen lepe pokrajine je bilo dano krajanom Laziš in okoliških vasi le malo da- rov. Kar imajo, so naredili s trdim delom in z veliko lastnega denarja. Za prve kilometre asfaltirane ceste že lahko to rečemo, držalo pa bo tudi za naprej, pri na- daljnem asfaltiranju ceste, napeljavi telefonskega omrežja in ureditvi pokopa- 'lišča. Pri vseh teh delih je našel svoje mesto in vlogo tudi pododbor krajevne or- s^aniz^cije SZDI.. v Rimskih toplicah, ki skupno z Laži- sami združuje šest vasi in njihovih vaških odborov. Asfaltiranje ceste je za te kraje velika in pomembna, pa tudi te/.ka naloga. 2e pred dvema letoma so pi-vi kilo- meter asfaltirali. S samopri- spevkom so krajani združe- vali po 2,5 odstotka od oseb- nih dohodkov. To je za tu- kaj.šnje delavce, ki imajo že tako dolgo pot do svojih de- lovnih mest in ne visokih osebnih dcjhodkov, veliko. Tudi udarni.šk(j delo po služ- bi in poleg številnih doma- čih kmečkih del, ni lahka stvar. Cesto pa raVjijo. Zato so se tudi zmenili, da bodo zbrali še vsak po 1,5.000 di- narjev. Da bodo lahko poteg- nili kilometer asfalta skozi vas Lože, bo treba zbrali 800.000 dinarjev, koliko pa bo treba še za naprej, še ne vedo. Slaba cestna povezava, od- daljenost od Rimskih toplic in še bolj od Laškega, kar vpije po telefonu. Obeti zanj so. Ko bo na telefonski cen- trali več priključkov, bi radi I.ažišani dobili tri. Upajo, da bodo lahko zbrali dovolj de- narja. Tudi pokopališče bo treba urediti. Podira se že obzidje, mrliške vežice nima. Se do- bro, da so vsaj vodo napelja- Matevž Deželak li, takrat, ko so jo v šolo. Z udarniškim delom, seveda. Sicer pa z vodo in elektriko tod ni težav. No, vsaj s pitno vodo ne. Druge je še preveč. Pravijo, da bi tudi kmetijska zemljiška skupnost lahko tu kaj naredila. Vsaj s sredstvi, ki se zbirajo od spremembe namembnosti zemljišč. Pri nas so plazovi, potrebno je odvodnjavanje. Namesto da bi odvodnjavanje uredili, ča- kamo, da potegne plaz, »je potožil predsednik podod- bora SZDL Matevž Deželak. Dolga leta so Lažiše, tako kot okoliške vasi, ohranjale staro, nekdanjo podobo. Se- daj pa je, kot da so se krajani zbudili iz zimskega sna. Kra- ji se hitro spreminjajo pod pridnimi rokami, le mladi po mnenju starejših niso kaj prida vneti za prostovoljno delo. MILENA B. POKLIC Če je dela dovolj in rok premalo ■, ■ Obrat ¥ Bistrici ob Sotll le še vedno neizpolnjena obljuba Sest let je minilo, odkar so v Bistrici ob Sotli položili te- meljni kamen za obljubljeno naložbo. Zgrajen naj bi bil no- vi prostor, v katerem bi tekla proizvodnja polizdelkov za hladilno tehniko in termosta- tov v okviru temeljne organi- zacije Kondenzatorji Rogatec velenjskega Gorenja. Danes je ta temeljni kamen preraščen s travo in osatom, neizpolnje- na obljuba pa z grenkobo pe- lina. Prebivalci Bistrice ob Sotli so od novega obrata veliko pri- čakovali, zlasti so pri tem vide- li možnosti za zaposlovanje, saj drugih v tem kraju skorajda ni. Najmanj dvajset let so stara ta prizadevanja občanov, obljub- ljenih dve sto delovnih mest pa se je skrčilo na dvajset za- poslenih delavcev obrata v Bi- strici ob Sotli. Sredstva, ki so bila nekoč vložena za odkup zemljišča, na katerem naj bi zrasel nov obrat Gorenja oziro- ma temeljne organizacije Kon- denzatorji Rogatec, pa ves ta čas razjeda zob neutrudne in- flacije. Obrat temeljne organizacije Kondenzatorji Rogatec v Bi- strici ob Sotli je bil ustanov- ljen februarja lani. Sprva je bi- lo v njem zaposlenih 15 delav- cev, do danes se je to število dvignilo na 20, srednjeročno pa je planirano povečanje za- poslenih za sedem delavcev, kar pa je še vedno daleč do obljubljene številke 200. Delavci v obratu v Bistrici ob Sotli pravijo, da imajo dela dovolj, celo preveč za sedanjih štirideset rok. Zaradi dobre oskrbe s surovinami in repro- dukcijskim materialomi proi- zvodnja teče nemoteno, vzpo- redno pa tečejo prizadevanja za domačo proizvodnjo termo- statov, kar bi znatno pripomo- glo k zjTianjšanju uvoza v te- meljni organizaciji Kondenza- torji Rogatec. Glede na sedanji obseg dela bi bilo smotrno uvesti dvoizmensko delo, seve- da ob večjem številu zaposle- nih. Sedanja proizvodnja se odvija v prostorih stare in do- trajane šole v središču Bistrice ob Sotli. Plan proizvodnje v prvih treh mesecih ni bil dosežen za- radi dela, ki ga je preveč za dvajset delavcev. In ker je v Bistrici ob SotU veliko ljudi, ki čakajo na zaposlitev, zlasti iz- šolane mladine, je vprašanje o obljubljeni investiciji na me- stu. Občani se namreč ne me- nijo dosti za težave velenjske- ga Gorenja. Zelo dobro se na- mreč še spominjajo lepo zve- nečih besed in obljub izpred šestih let, ko jim je temeljni kamen mnogo obetal. Tri leta so se brigali zanj, danes pa so obupani. In to ni edini pozab- ljeni temeljni kamen v Bistrici ob Sotli! MARJELA AGRE2 20 let prve generacije TSC Pred dnevi se je v Celju zbra- la prva generacija dijakov Te- hniške šole na srečanju ob dvajsetletnici zaključnih izpi- tov. Prišli so iz vse Slovenije, pa tudi iz drugih republik, mnogi pa se žal srečanja niso mogli udeležiti. Prvi maturantje Tehniške šole, strojne in gradbene sme- ri, so si skupaj z nekaterimi svojih bivših predavateljev ogledali sodobno in dobro opremljeno Tehniško šolo, di- rektor šole, tovariš Geršak, pa jim je predstavil napredek šole v minulih dvajsetih letih. BRANE PIANO Krajani Frankolovega so praznovali Krajani Frankolovega praznujemo svoj krajevni praznik 23. maja v spomin na junaško akcijo partizanov, v noči od 22. na 23. maj 1944. Na seji skupščine so prejeli priznanja zaslužni krajani Alfonz Operčkal, Karli Škoflek, Hedvika Trobiš, Janez Iršič in Jože Košir. Na seji, na kateri je predsednik skupščine Rajko Gregorc spregovoril o preteklosti in sedanjem razvoju kraja, so podelili tudi priznanja in pokale najboljšim strelcem s tekmovanja v streljanju z zračno puško. Pokale so prejeli pionirji in mladinci osnovne šole ter strelska družina Frankolovo, prehodni pokal pa je osvojil Bojan Znider. DRAGICA GREGORC Obrazi pred izidom V tiskarni potekajo zadnja dela izid literarne revije Obrazi, ki bo izšla v dvojnem obsegu. Številka bo prinesla številne prispevke proze, poezije in publicistike, med drugim tudi štu- dijo o pesniški zbirki Svetlane Makarovič, o celjskem Kinopo- djetju in še kaj. Likovno opremo je tokrat prispeval celjski akademski slikar Milan Lorenčak. Uspešno usposabljanje v delovni organizaciji Ljubečna so pretekli teden končali desetdnevno usposabljanje novih članov civilne zaščite. Skoraj trideset novih članov je poslušalo predavanja in izvajalo prak- tične vaje, ki so jih pripravili v celjskem centru za obrambno in samozaščitno usposabljanje. Uspešna izvedba usposabljanja gre v veliki meri na račun dobro izvedenega programa. Nasmejani poslušalci Konec preteklega tedna je bilo v Ljubečni nadvse veselo. Kulturno umetniško društvo je namreč pripravilo zabavno pri- reditev Smeh ni greh. Na njej so sodelovali celjski Zveplometer, ter člani kulturno umetniških društev iz Zagrada, Ti-novelj, Vojnika in Ljubečne. Več kot dvesto ljudi je zadovoljnih odšlo iz prireditvenega prostora. Novo strelišče na Goričici Lovska Družina Šentjur je v nedeljo v Goričici v revirju Tičnice predala namenu sodobno urejeno strelišče za glinaste golobe in strelišče za malokalibersko puško. Predsednik družine Slavko Podplatan je prikazal historiat gradnje strelišča, za katerega je članstvo prispevalo veliko šte- vilo udarniških ur. Ob tej priložnosti je podelil priznanja najza- služnejšim članom. Nato je sledil nastop 10-članskega zbora rogistov, ki deluje v okviru kulturniške skupine zveze lovskih družin Celje. ER Vlado RančigaJ Vlado Rančigaj je pred- sednik Turističnega druš- tva na Vranskem. Ce ka- dar koli govorimo o de- javnosti tega društva, po- tem nikakor ne gre brez omenjanja prizadevnega in hkrati iznajdljivega Vlada, za katerega je zna- čilno, da je poln idej, ki po navadi padejo na rodo- vitna tla. Ob takšnih ugo- tovitvah Vlado zamahne z roko ter pripomni, da bi brez dela in pomoči mno- gih drugih, ki žive na Vranskem, ne bi bilo ni- česar. Vlado Rančigaj je bil pobudnik za to, da so se na Vranskem pričele kmečke igre, iz katerih se je potem razvilo vsakolet- no srečanje mladih za- družnikov iz vse Sloveni- je in zamejstva. Vladova je bila pobuda za ureditev gradu Podgrad ter kmeč- kega muzeja v njem in njegove so bile ideje o kmečki tomboli ter o ne- kakšnem festivalu ever- greenov, ki naj bi se začel letos. Seveda pa je od ide- je do uresničitve dolga pot in Vlado rad priznava, da brez tesnega sodelova- nja z Ivom Dernačem, Francem Izlakarjem, Brišnikom in desetino drugih ne bi šlo. Poslušam ga, ko govori o načrtih, ki jih še imajo turistični delavci na Vranskem. V nekakšnem zanosu je, ko razpreda svoje misli in tako ni nak- ljučje, če je Vlado razpet med službo v Gorenju ter delom v turističnem društvu in še kje drugod. F*ripoveduje mi o kopali- šču na Vranskem, ki bo letos dobilo povsem novo podobo. Gorenje iz Vele- nja o namreč skupaj s svojimi partnerji opremi- lo bazen s solarnimi ko- lektorji na 420 kvadratnih metrih podzemne po\Tši- ne. To pomeni, da bo vo- da topla v vsakem vreme- nu. V naslednjih dneh bo- do izvedli montažo, med- tem ko so z gradbenimi deli že pričeli. Preurejeno kopališče s toplo vodo bo odprto že v začetku tega meseca. To bo prav goto- vo velika pridobitev, saj je bila voda na Vranskem doslej ledeno hladna. Ure in ure bi lahko po- slušal Vlada, ko pripove- duje o načrtih turizma v tem lepem kraju. Vedno pa je zaključek enak. Nik- dar namreč še ni pozabil povedati, da so uspehi mogoči le ob prizadev- nem delu velikega števila Vranšanov. JANEZ VEDENIK Dva odseka cest v Braslovčah Proslavili bodo krajevni praznik Krajani Braslovč praznu- jejo svoj praznik vsako leto 14. jimija, v spomin na leto 1942, ko je okupator ustrelil prve talce iz Braslovč v Ma- riboru in v spomin na pri- hod štajerskih partizanov na Dobrovlje. Po besedah predsednika sveta KS Braslovče Ivana Paleta, so se na letošnje praznovanje pričeli priprav- ljati zelo zgodaj. To pa predvsem zato, da bi dokon- čali dva odseka cest in jih tudi asfaltirali. Gre za 1300 m ceste v južnem Podvrhu in za 800 m ceste v zaselku Ra- kovlje. Dela v zadnjih dneh pred praznovanjem potekajo z vso vnemo. Poleg precejš- njih zemeljskih del na cesti v južni Podvrh so morali polo- žiti betonske cevi za odvod vode, oba odseka pa bodo tu- di asfaltirali. Vsa dela bodo stala okrog 3 milj one din, večji del sredstev pa je iz krajevnega samoprispevka. Otvoritev obeh cestnih odse- kov bo 12. junija ob 11. un, uro pred tem pa bo slavnost- na seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopoli- tičnih organizacij. Ostale prireditve, ki jih ne bo malo, bodo na sporedu od 4. do 12. junija. Športniki pri- pravljajo strelsko, odbojkar- sko tekmovanje ter smučar- ske skoke na skakalnici, pre- vlečeni s plastiko. Dramska skupina se bo predstavila z igro Matura v režiji Anice Brišnik, KO ZB NOV pa bo na pokopališču v Braslovčah odkrila spominsko ploščo desetim padlim partizanom. TONE TAVCAR Med gradnjo cesti v južni Podvrh 2. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 7 IZ 2IVUENJA IN DELA DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH V OBČINAH REGIJSKEGA SKLADA ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE Delovanje sklada za izobraževanje delavcev zaposlenili na področju samostojnega osebnega dela vse obsežnejše in skladnejše Predsedstvo skupščine regijskega skla- da za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občin Celje, Mozirje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Tito- vo Velenje in Žalec, je skupno s komisijo za usmerjeno strokovno izobraževanje in komisijo za družbenopolitično in splošno kulturno dejavnost usklajevalo in spreje- lo usmeritve dopolnilnega izobraževanja delavcev. V planu dejavnosti so predvsem upošte- vali predloge osnovnih organizacij sindika- ta, obrtnih združenj in posameznikov, ki za potrebe razvoja obrtništva in lastnega izpo- polnjevanja žele strokovno izpopolnjevanje v obliki strokovnih ekskurzij izobraževanja ob delu. Načrtovani sta dve večji strokovni ekskurziji z ogledom Jugoplastike Split in pomnikov NOV na otoku Visu ter ogled večje steklarne v Skopju, skopskih zname- nitosti in razvoja po katastrofalnem po- tresu. Načrtujejo tudi večje srečanje delavcev v Mozirju, več specializiranih strokovnih ek- skurzij po strokah, med katerimi si bodo delavci avtomehanične stroke ogledali to- varno avtomobilov TAS v Sarajevu, lesarji MEBLO v Novi Gorici, kovinarji tovarno UNIOR Zreče, gostinski delavci sodelovali na gostinsko turističnem srečanju v Porto- rožu, čevljarji, tapetniki in ortopedi bodo obiskali PEKO Tržič, frizerski delavci se bodo udeležili tekmovanja frizerjev v Za- grebu, obiskali pa bodo tudi specializirane sejme drobnega gospodarstva v Celju, Kra- nju in drugod. Kulturno dejavnost bo sklad podprl z ogledom predstave v Cankarjevem domu v. Ljubljani, delavcem vseh občin pa bodo dane tudi možnosti ogleda opere ERO Z ONEGA SVETA, koncerta slovenskega OKTETA in množične glasbene prireditve POJO NAJ LJUDJE, katerih gostovanje bo v letnem gledališču v GRI2AH pri 2alcu. Družbenopolitično izobraževanje s povdar- kom na novelirani kolektivni pogodbi in samoupravnih aktih sklada bo v sklopu strokovnih ekskurzij. Predsedstvo skupščine sklada je skleni- lo, da je osnova za udeležbo delavcev na teh strokovno - kulturnih akcijah predvsem vi- šina zbranih sredstev posameznih občin in le-ta so tudi podlaga za število udeležencev. Sklad je predvideval, da se bo lahko vseh navedenih dejavnosti udeležilo več kot 1341 delavcev od 2594 trenutno zaposlenih v vseh občinah regijskega sklada. Poseben povdarek je dan osnovnim orga- nizacijam sindikata in obrtnim združenjo^n, ki so v osnovi zadolženi za kadrovanje de- lavcev za udeležbo navedenih dejavnosti. Sklad bo pravočasno objavil razpise, delav- ci interesenti pa se bodo prijavljali na sede- žih svojih osnovnih organizacij. Zaradi do- brega gospodarjenja je sklad predvidel tudi lastne prispevke delavcev v primerni višini, ki bodo predvsem delavce obvezovali k re- dni udeležbi. Predsedstvo sklada je prepri-; čano, da bodo delavci v pestri paleti stro- kovnih ekskurzij in kulturne aktivnosti i našli svoje mesto in se prijavljali predvsem ] za področja, ki jim bodo dala mnogo stro- kovne izobrazbe in spoznavanj specifično- sti svoje stroke. Predsedstvo skupščine sklada in komisi- ja za usmerjeno strokovno izobraževanje sta še poseben povdarek namenila izobra- ževanju ob delu. V planu so bile upošteva- ne vse znane potrebe, ki so bile izražene s strani obrtnih združenj m osnovnih organi- zacij sindikata ter posameznikov. Vsakemu delavcu, ki se želi izobraževati so pri skladu široko odprta vrata, upoštevati pa je treba predvsem dejstvo, da bodo v prvi vrsti upo- števane predvsem potrebe po izobraževa- nju delavcev, ki se bodo odločali za potrebe deficitarnih poklicev in pn tem upoštevane potrebe za razvoj obratovalnic zasebnih obrtnikov. Delavci in obrtniki javljajo svoje potrebe po izobraževanju obrtnim združe- njem in osnovnim organizacijam sindikata, potem pa bo sklad vsklajeval možnosti in pogoje strokovnega izobraževanja. Trenutno je v planu načrtovano obvezno izobraževanje varstva pri delu za 1000 de- lavcev, za 4 vodovodne KV oz. VK instala- terje, pet VK avtoelektričarjev, osem VK avlomehanikov, deset VK ključavničarjev, tri pečarje, 10 KV čevljarjev, tri KV kovače, tri mehanike koles, tri varilce, strojnega- gradbenega mehanika, kleparja, dveh mi- zarjev, dveh minerjev za kamnolome in štiri tesarje. Trinajst jih ima možnost opraviti tečaj za mentorje delovne prakse in pri- pravništva učencem usmerjenega izobraže- vanja. Sklad bo zainteresirane o možnostih še osebno obvestil, interesenti pa vložijo na komisijo pri skladu pismene vloge-prošnje, mnenje obrtnika ter kopijo sklenjene de- lovne pogodbe. V kolikor bo izobraževanje v posebnem interesu obrtnika in usklajeno z razvojem obratovalnice, se bo vpisal do- datek k delovni pogodbi, ki bo delavcu kot tudi obrtniku zagotavljal vse pravice in na- vajal vse dolžnosti, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe (plačilo šolnine, plačani prosti dnevi za izpite in refundacije obrtnikom in podobno). Sklad poziva delavce, ki ne ob- vladajo slovenskega jezika, naj se le-ti zgla- sijo pri občinski izobraževalni skupnosti in prijavijo za tečaj. Ce pri teh ne bi bilo razpo- ložljivih sredstev, bo stroške tečaja pokril ■ sklad. Vse informacije lahko dobite na se- dežu sklada v Žalcu. Levstikova 2, pismeno ali po telefonu 710-886 pri Emilu Jančarju. Delovni čas in uradne ure strokovne službe sklada Vse več je očitkov, da je zelo težko (predvsem za delavce oddaljenejših ob- čin) vzpostaviti neposredne stike s strokovno službo sklada, oziroma vzpo- staviti stik po telefonu ali osebno s se- kretarjem sklada. Žehmo povdariti, da bi se marsikatera^ zadeva morala reševati v matični cjbčini in pravi naslov je seveda sedež osnovne! organizacije sindikata ali občinski sveti kot tudi obrtno /.druženje v občini. OOS i in OZ sta posredna povezovalca delav- cev in obrtnikov g sedežem sklada. Da bi bili stiki še pristnejši in direktnejši, ob- javljamo delovni čas in uradne ure ter celovit naslov kot tudi telefonsko šte- vilko. Delovni čas sek-etarja sklada je: - vsak dan (razen sobot in nedelj) od 07,00 do 15,00 ure; - ob sredah od 07,00 do 17,00 ure; Uradne ure sekretarja so: - ponedeljek, sreda in petek od 10,00 ure do 12.00 ure; - sreda popeljan od 14,00 do 16,00 ure. Naslov sklada je: Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v celjski regiji s sedežem v Žalcu 63H10 Žalec, Levstikova 2 (stavba obrtnega združenja Žalec) Telefon: 710-8Xh i\ pi i meru zavzetosti telefona ali nujne odsot- nosti sekretarja Emila Jai'.carja dobite informacije po telefoni; 7n)-655 obrtno združenje). Uradne ure veljajo tudi za osnovno or- ganizacijo sindikata delavcev zajjoslenih pri samostojnih obrtnikih občine Žalec, tudi telefon. ANGELOSBAŠ SAVINJSKI SPLAVARJI od začetka 20. stoletja do 1941 Za krst je sporočeno besedilo: »Zdaj. ko si prvič pripeljal na Roglico, te krstim v imenu sa- vinjskih splavarjev« kakor tudi besedilo: »Krstim te v imenu flosarskega patrona sv. Miklavža za pravega flosarja-. Boter ali botra sta obdarila krščenega splavarja z de- narjem, največkrat do 100 dinarjev, izjemo- ma tudi več, medtem ko so drugi splavarji dobili piti. Nekoliko drugačen je bil splavarski krst na Rugvici ob začetku dobe med svetovni- ma vojskama in prej, ko še ni bil skorajda izključno le priložnost za veseljačenje. To je razvidno iz besedila za krst. kakor je bilo pred časom rekonstruirano na podlagi iz- povedi splavarjev, ki so takšen krst dožive- li. Besedilo se je tedaj glasilo: »Vsem zbra- nim pa skušanim flosarjeml Med nas seje spet vrinil zelenec, ki bi bil rad naše glihe in pa nam podoben. Zdaj pa naj tule klečeči in pa no bivši zelenec za mano ponavlja tetele besede: Jaz... obljubljam vsem zbranim in pa nezbranim flosarjem, da bom kakor svo- je oko ahtal vse flosarske tajnosti. Obljub- ljam tudi, da bom spoštoval njihove befele in pa zapovedi, pa da se ne bom nikoli pritoževal čez njih obnašanje, delo in pa košto. V vsem jim bom skušal biti čimbolj podoben, naj bo v slabem ali pa dobrem. Pomujal se bom, da se bom hitro naučil vse, kar mora dober flosar znati in pa vede- ti. V stiskah in pa težavah bom pomagal drugim flosarjem. Tak naj bol Sprejemam ta krst v imenu svetega Miklavža, ki je pa- tron vseh flosarjev, pa v imenu vseh živih in mrtvih svetnic in svetnikov, apostolov, marternikov in pa kar je še podobnega. Amen." Krst dravskih splavarjev v Dubravi pri Kotoribi, kjer je odšel del posadke domov, poznamo iz leposlovja, kakor je upodobljen za trideseta leta. - »Slednjič so se vrata odprla na stežaj in Vitužnikov je pripeljal na samokolnici dolgega Irga. oblečenega v bela duhovniška oblačila. Ob njem se je pokazal Tomaž, napravljen kot mini- strant..., v desni roki je nosil zvonec in zvonil, v levi na pladnju četrt vode in četrt vina. Na drugi strani je stopal Strgar. prav tako napravljen kot Tomaž, nesoč veliko črno knjigo. Zavladala je tišina. Vitužnikov se je ustavil sredi (gostilniške) sobe, Irga se je svečano dvignil iz samokolnice..., se vzravnal, da se je s svojim črnim pokriva- lom, podobnim baretu. skoraj dotaknil luči. in začel" nagovor, potem pa nadaljeval: ■>,Tudi danes imamo med nami pravega po- gana. Prav zaradi njega smo dvakrat nased- li. Moramo ga krstiti in posvetiti, da ne bo še večjih nesreč'". Sledila so šaljiva vpraša- nja novincu. Za konec je Irga vprašal zbe- ganega Tinča, ali hoče biti krščen z vodo ali z vinom. ,Z vinom!" je zaklical Tinč v upa- nju, da bo vsaj zdaj odgovoril prav. Res, uganil je. Ce bi bil rekel z vodo. bi bil dobil za vrat škaf vode.... tako pa mu je Irga ponudil četrt vina in zaključil slovesno: ,Tinč Petrun, sin Pepa Petruna. vnuk Fran- ca Petruna, krščujem te v imenu splavar- skega lemeza za splavarja na ime Štefan na Stefanal' Tomaž je pomigni! Tinču, da lah- ko vstane, ker je že krščen«, on in njegov boter pa sta na to morala plačati vsak po štiri litre vina. »Potem je Irga vzel iz Strgar- jevih rok .krstno knjigo' in vpisal dan krsta«, krščeni splavar in njegov boter pa sta se vanjo podpisala. Krst je sklenil krajši govor »duhovnika-. Krst savinjskih splavarjev na Rugvici in krst dravskih splavarjev v Dubravi sta si bila torej precej podobna. Oba sta bila v hrvaških krajih, obakrat je opravil novin- cev krst »duhovnik«, obakrat so bila na vrsti najprej šaljiva vprašanja ali nasveti, obakrat so krščenca polivali in obakrat se je izvajal krst po določenih obrazcih. A na ozemlju nekdanjega Ogrskega je znan še en splavarski krst te vrste. Na avstrijskih do- navskih splavih, ki so vozili v Budimpešto, ie bila do^adnjega šega, da so splavarja. ki je prvič vozil na tej poti, krstili, in sicer pred Budimpešto. Eden izmed splavarjev je kot župnik polil novinca ob vseh mogo- čih šaljivih slovesnostih z vodo ali vinom, potlej pa sta novinec in njegov boter dala za vino. Navedeni splavarski krsti so si bili med seboj tolikanj podobni, da ni mogoče, da ne bi bili enotnega izvira. Z drugimi beseda- mi: iz najstarejšega od teh treh krstov izvi- rata druga dva. Kateri pa je najstarejši'.' Vsi trije so bili na nekdanjem ogrskem ozem- lju. Tja so, kot vemo, začeli savinjski spla- varji voziti najprej v drugi četrtini 18. sto- letja (tako je bilo glede obsežnejšega izvoza tudi pri dravskih splavarjih); predtem je bila ta dejavnost v zgornji Savinjski dolini in Zadretju tudi preskromna, da bi bila izo- blikovala tehtnejše delovne šege. Za av- strijske donavske splave, ki so vozili v Bu- dimpešto, ne vemo natančno, kdaj so priče- li voziti v to mesto, vsekakor pa po osvobo- ditvi od Turkov 1686. A če ne bi bili kmalu po tem letu vozili po avstrijski m ogrski Donavi splavi, so vozile nedvomno ladje. Mitroviški splav je pristal v Dubravcaku nad Siskom (trideseta leta) 8. STRAN - NOVI TEDNIK 2. JUNIJ 1982 Kakršni delegati, takšno odiočanle Dialog med celjsko In slovensko kulturno skupnostjo Prejšnji teden sta obiskala Celje predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenije V^ladimir Kavčič in tajnik skupnosti Marjan Gabrijel- čič. S člani predsedstva skupščine kulturne skupnosti občine Celje, ki mu predseduje Drago Medved, sta se pogovarjala o dosedanjih oblikah medsebojnega sodelovanja med obe- ma skupnostima in o možnostih za doseganje še boljše kakovosti pri na- daljnjem delu. Do razgovora je prišlo na pobudo predsedstva kulturne skupnosti občine Celje. Osnova razgovora so bili delegatski (Kinosi v spremenjeni organizacijski obliki oimh skupno.sti. Pri delu so se pokazale težave, predvsem v tem, da .se je s spremenjeno .strukturo in orga- nizacijo delovanja posameznih oblik na izvajalski strani zaradi števila kul- turnih ustanov v Ljubljani, prestavila tudi moč odločanja v slovensko metro- polo. Zato bodo morali delegati priha- jati na z.asedanje bolje pripravljeni in d(jbro oboroženi ne samo s stališči, tu- di z informacijami o dogajanju, kajti brez teh tudi ni suverenosti nastopa- nja. Konkretni koraki spreminjanja ob- stoječega stanja pa bodo storjeni na področju medobčinskega dogovarja- nja. Celjska kulturna skupno.st podpi- ra dosedanja načela solidarnosti in vzajemnosti, težko pa se pogovarja s sosednjimi občinami, kjer prispevna stopnja z.a kulturo niti približno ni enaka kot v celjski občini. Zato bi mo- rali določiti kulturne minimume in še- le potem /.itgotavljati v te programe tudi denar iz skupnih sredstev. Stro- kovne službe bodo v kulturni skupno- sti Slovenije pripravile ustrezna stro- kovna izhodišča, zatem pa se bo začel postopek dogovarjanja s posameznimi občinami. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, za- kaj kulturna skupno.st Slovenije še ni podpisnik družbenega dogovora o izvajanju in financiranju Tt^na doma- čega filma v Celju. Odgovor je bil pač tak, da skupnost ne podpisuje takšnih sporazumov, ampak se na osnovi svo- jih načel dogovarja za posamezne pro- grame vsako leto posebej in tako se obnaša tudi do tedna domačega filma. Bilo je še več odprtih vprašanj, vsa pa bodo hitreje rešljiva, če bodo več- krat postavljena na dnevni red, pa če bodo seveda argumenti za spreminja- nje stanja dovolj dobro pripravljeni. Predsednik in tajnik skupščine kul- turne skupnosti Slovenije sta si tudi ogledala Pokrajinski muzej in Zgodo- vinski arhiv ter celjski Stari giad. D.IVL »Mladina poje in Igra« Mladina poje in igra, je bil naslov ne- deljskega srečanja mladih pevcev in in- strumentalistov iz občine Šmarje pri Jel- šah, organizirala pa ga je zveza kulturnih organizacij občine, skupaj z osnovnimi šolami. Najprej smo videli najmlajše, cicibane iz otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah, po- tem pa so se, drug za drugim, zvrstili: otroški pevski zbor iz Lesičnega, Roga- ške Slatine in Podčetrtka oziroma Prista- ve. Predstavili so se pionirski pevski zbo- ri iz Bistrice ob Sotli, Podčetrtka, Rogat- ca in Kozjega ter mladinski pevski zbor iz Rogaške Slatine. Vmes so nastopili še instrumentalisti: harmonikarji, kitaristi in pianisti, učenci oddelkov glasbene šo- le iz Šmairja in Kozjega. Srečanje je zao- krožil skupni nastop vseh pevcev ob spremljavi ansambla KD Bohor. M. A. Vzpon zborovskega petja v laški občini Minuli petek zvečer je bila v Laškem spet zelo lepa in odmevna kulturna prireditev - občinska revija pevskih zborov. O kakovosti petja samega bodo bržčas izrekli svoje sodbe za to poklicani, glede javnosti, ki je bila navzoča, je treba ponoviti samo izjavo ene od navduše- nih poslušalk: »Kdo pravi, da v Laškem občinstvo ne prihaja v dvo- rano - prihaja, če ima za to dober razlog!« Dvorana je bila nabito polna in organizator žal ni računal na tolikšni obisk, da bi oskrbel avditorij z dodatnimi se- deži, kajti v dvorani je stolov od prireditve do prireditve manj. Nastopilo je vseh devet pevskih zborov, kolikor jih je na seznamu v občinski zvezi kulturnih organizacij. Tako se je na odru ob bok jubilantu stoletniku - moškemu zboru iz Rimskih Toplic - postavil lani ustanovljeni moški pevski zbor iz Laziš iz iste krajevne skupnosti. Najštevilnejša zbora sta prišla iz Radeč, Sopotin in papirniški. Od moških zborov so na reviji sodelovali še trije: Timov, upokojenski in prav tako po letih obstoja mlad, toda zelo uspešen zbor z Vrha. Moškim pevskim korpusom so drugovale na reviji pevke ženskega upokojenskega zbora, edinega v občini, kot edini p>a je pel tudi mešani zbor iz Marijagradca. Organizator prireditve. Občinska zveza kulturnih orga- nizacij je prireditev dobro pripravila in vsak zbor je v spomin in v priznanje dobil grafiko akad. slikarja Viktona Povšeta- Z ozirom na to, da je bil navzoč tudi gost iz Ljubljane, utegnejo letam zvedeti, da ZKO v občini Laško le ni taka Tmjulčica, kot tam kabinetsko sklepajo, j. k. Presenečenje se imenuje Akt Majsko območno srečanje »Naša beseiJa 83 - plesni del« Plesni del Naše besede za celj- sko območje je potekal v dvorani SLO Celje - žal pred skorajda prazno dvorano. Prav gotovo si kvalitetni, deloma celo izjemni prispevki skupin, ki kažejo, kako živa in vse bolj razvejana je ple- sna dejavnost na celjskem ob- močju - česa takšnega niso zaslu- žili. Preden se lotimo ocen posa- meznih nastopov, naj zapišemo, da bi vsaj ob minimalnem napo- ru organizatorjev (z ZKO Celje na čelu) bilo mogoče pripraviti prireditev drugače in bolje. Predvsemi bi veljalo organizirati plesni večer kot samostojen do- godek in ne kot del celotnega gledališko-literamega, v dva dneva pregosto natrpanega pro- grama, ter z ustrezno propagan- do poskrbeti za obisk. In zdaj k predstavi. Plesna skupina »Zvezdice« iz celjskega Centra za klubsko de- javnost je pripravila ambiciozno zasnovano delo »Kao da sanjam« v koreografiji Igorja Jelena po predlogi znamenite pesnitve »Ja- ma" Gorana Kovačiča ter pesmi Sergeja Jesenina, z glasbenim ozadnjem odlomkov iz del Wag- nerja. Smetane in Verdija. Sku- pina je hotela preveč naenkrat, - več kot zmore. »Scenaristka« Vi- ta živa MavTič je iz neznanih ra- zlogov povezala Kovačiča in Je- senina - slednjega vpleta z verzi izrazito osebno izpovedne pesmi Paralel s pretresljivo poemo G. Kovačiča, vsaj v plesu ni naj- ti. Cubti je velik razkorak med pravzaprav »vsiljenim« scenari- jem in zmožnostjo doživljanja, oblikovanja osebnega odnosa, izražanja in gibalno plesnimi sposobno.stmi skupine. Skratka - ples ni zrasel iz nje same, zato celota učinkuje kunfuzno in ne- doživeto. Tudi izbrana glasba (klasika) sedanjemu nivoju sku- pine ne ustreza, saj je prezahtev- na in je ples ne dohaja. Koreogra- fu in skupini manjka formalno - gibalnega kompozicijskega zna- nja ter zavesti o nujnosti drama- turškega členjenja. »Zvezdice« bi se v prihodnje verjetno morale usmeriti »vase«, razvijati torej ustvarjalnost znotraj skupine in se lotevati tematike, ki raste iz njih samih, namesto da si zastav- ljajo obsežne naloge, ki jih še ne zmorejo. Plesna skupina glasbene šole iz Titovega Velenja je po predlo- gi Borove pesnitve »Sel je popot- nik skoz atomski vek« in pod ko- reografskim vodstvom mentori- ce Karoline Mavec pripravila de- lo »Mreža«. Tudi to pot bi lahko rekli, da je celota predolga, brez poudarkov, v^škov, padcev, tem- pa. Več ali manj se delo le for- malno opira na prezahteven tekst, zato gibanje ne učinkuje kot samostojno izrazno sredstvo. Plesalke se zde od svojega giba- nja odtujene, ker se skoznje ne pretaka osebno doživljanje in za- vedanje. Izbor bolj ali manj ko- mercialne glasbe z nezanimivi- mi, enakomernimi ritmi, je vpli- val tudi na gibalno motoviko (preveč simetrije, nerazvita dina- mika, pičla uporaba prostora), čeprav koreografinji ne gre odre- kati domiselnosti in čuta za na trenutke prav lepo kompozicijo, skupini pa ne določene gibalne kulture in discinline. »Plesnemu gledališču Celje ni uspelo nastopiti z novim delom. Tako smo videli rahlo spreme- njeno, sicer pa že znano koreo- grafijo Goge Stefanovič »Naprej nazaj«, - žal močno okrnjeno za- radi odsotnosti glasbenikov. Po- snetek sicer kvalitetne, izvirne glasbe skupine »Jez«, ni v takšni meri podprl plesnega gibanja, kot je to zmgola živa glasba. Ob forrnalno zanimivi koreografski kompoziciji, narejeni dinamično, temperamentno in motivično bo- gato ter izvedeni tehnično in izrazno več kot zgledno (zlasti ve- lja to za intenzivni solo Goge Ste- fano\'ič), pa stopa v ospredje še bolj kot pri prejšnjih izvedbah idejna nejasnost dela. Le nakaza- na, vendar ne dovolj dorečena misel o odnosu posameznika na- sproti skupini in simbol golega otroka z balončki (čistost in ra- dost otroštva?) učinkujeta neko- liko -literarno«, ker ne rasteta lo- gično iz procesa plesnega giba- nja. Prizor z otrokom bi morda veljalo režijsko rešiti na bolj sub- tilen in poetičen način, kajti teža dramaturškega akcenta, ki bi jo moral zdržati otrok, izpostavljen na rampi, je bila zanj prehuda. Scena Franca Purga iz plastične folije je bila preprosta, a izredno učinkovita, kostumi pa barvno lepo usklajeni. Presenečenje večera je bil na- stop plesne skupine »Akt« sred- nje pedagoške šole iz Celja. Ko- reografinja Ana Vovk Pezdir je uporabila afriško pripovedko o prepiru med udi ter z najsodob- nejšimi gibalno kompozicijskimi prijemi ponudila gledalcu mož- nost lastnih večplastnih interpre- tacij, ki se lahko gibljejo od šalji- vo-poučne ravni gesla »v slogi je moč«, do satiričnih aluzij na medčloveške in celo svetovno- politične odnose. Prvi konkretni nivo dojemanja je koreografinja duhovito podala v prologu, za- stavljenem k zaposlitev v otro- škem vrtcu. Ob pripovedovanju zgodbe o tem, kako so se prepira- li roke, noge, oči in želodec, kdo je pomembnejši, kako je želodec pričel stavkati, ko mu niso priz- nali največje veljave in kako so potem vsi ostali obnemogli, so se otroci zabavali, spontano sodelo- vali, se igrali s pripomočki iz le- penke in zabavno improvizirali odgovore. Prolog je bil tako hkrati tudi zgleden primer meto- de razvijanja ustvarjalnosti v otroški skupini. Plesni del - ta čudni abstraktni svet, ki pa govori o zelo znanih stvareh - je seveda pretveza za zrelejše interpretacije zgodbe. Vovkova pri tem uporablja izk- ljučno plesna sredstva, ki jih ob- vladuje z invencijo in neusahlji- vo gibano fantazijo, inteligentno, osveščeno in z velikim znanjem, ki priča o poznavanju najnovej- ših tokov na svetovni sodobni plesni sceni. Dobro izbrana in funkcionalna je tudi glasba: s strukturo neobremenjeni »free jazz« poljskih glasbenikov Zgraye in Bednareka. Posebno poglavje so odlično zasnovani in oblikovani kostumi likovnika Jožeta Muhoviča, ki so po vsej verjetnosti doslej največji dosežek v kostumografiji sloven- skega sodobnega plesa. Kostumi vizuelno-izrazno podpirajo in do- polnjujejo plesno misel, obenem pa učinkujejo kot avtonomen li- kovno-estetski pojav. Plesna skupma je dobro izvež- bana, čista v gil>anju, suverena v izrazu. NEJAKOS POGLED NA PLATNO Svinčeni časi ZRN 198L Scenarij in režija: MARGARETH VON TROTTA. Igrajo: Jutta Lampe, Barbara Sukovva idr. Ko je 1968. leta Nemčijo pretresal najhujši val terori- zma, ki je opozoril na globoko družbeno krizo in poka- zal na brezhodnost, ki so jo občutile še posebej rnlade generacije, in ko se je nemška drama terorizma pre- težno razpletla s .samomori pripadnikov skupine Baa- der-Meinhof v zaporu Staimheim 1977. leta, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo ta dramatičen čas zaživel tudi na velikem platnu. Zadeve se je lotila ena vodilnih nosilk novega (ali mladonemškega) nemškega filma, soproga uglednega režiserja Volkerja Schlondorfa - Margaret von Trotta (Izgubljena čast Katarine Blum, Drugo prebujanje Christe Klages). Ustvarila je pretresljivo dramo o nasprotjih med po- sameznikom in množico. Izognila se je razglabljanju o vzrokih in zgodovini nastajanja terorizma v Nemčiji. Ne ukvarja se niti z motivacijami, ki posameznika privedejo med teroriste. Se mnogo bolj prepričljiva je ubrana pot intimno drame o življenju sester Christiane in Gudrun Ensslin. Christiane je ubrala pot novinarke« v ženskem časopisu, mnogo bolj umirjena Gudrun jej izbrala pot nasilja. Toda zgodba se pravzaprav začenja v petdesetih letih, v družini očeta, pastorja, in v ozračju j težkih (svinčenih) časov povojnih traum, prikrivanj ini medsebojnih obtoževanj ob ugotavljanju vzrokov, ki j so z nacizmom pahnili Nemčijo v katastrofo. Skozi i intimno in nasprotij polno dramo obeh sester primerja režiserka takratne »svinčene čase« z današnjimi, v ka- terih je Nemčija še vedno soočena z enako dilemo, saj niti teroristična pot niti ubrana mirnejša pot skozi insitucije in sistem nista prinesli zahtevanih dmžbenih sprememb. Vztrajanje pri tako zasnovani drami, v kateri ne pade niti stel in ki se tragično zaplete ob odprtem vprašanju množičnega samomora (ali umora?) teroristov Baa- derja, Ensslinove in Raspeja, daje temu filmu izrazito angažiranost, saj opozoaija na politično in družbeno odgovornost vscikega in vseh. Margareth von Trotta je s filmom Svinčeni časi vno- vič potrdila svoj ugled angažirane in prodorne ci- neastke. Film je imenitno posnet, poln je notranje dramatičnosti, imenitno je odigran. Na sporedu bo od 3. junija v kinu Union. BRANKO STAMEJCIC Gostotanje Paračincev Od petka pa do nedelje 29/5- 1983 so bili v gosteh pri Ama- tersicem gledališču »Zelezar« Celje-Store člani Amaterskega gradskega pozorišta iz Parači- na. Sodelovanje obeh ljubitelj- skih gledališč sega enajst let nazaj, leta 1979. sta obe gledah- šči podpisali tudi listino o po- bratenju. To pot so se gostje iz Pai-ačina predstavili celjski publiki v Slovenskem ljud- skem gledališču v p>etek, 28;5- 1983 in v soboto. 29 5-1983 v Storah s komedijo Zorana Bo- živiča; SVATBENI MARŠ, ki jo je režijsko postavil gost Amaterskega gradskega pozo- riSta Paračin EKirde Ehirdevič. Tradicionalni obisk gostov iz Paračina je prav gotovo potrdil dejstvo, da je sodelovanje na kulturnem področju pomem- ben člen v utrievanju bratskih vezi med narodi in narodnost- mi Jugoslavije. Gostje so si v soboto ogledali tudi lepote Bleda in okolice ter obiskali rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi. ZIVKO BEŠKOVNIK Gledališki utrip Zaključna prireditev 26. srečanja gledaliških skupin Slovenije in pomladanski pregled Naše besede 83 pote- ka letos na Dolenjskem. Od 27. maja pa do 11. junija se bo v kultimiih domovih zvrstilo 21 prireditev, med katerimi jih je kar pet z našega ob- močja. Tako se bo jutri dopoldne občinstvu v Trebnjem predsta- vila mladinska gledališka sku- pina KUD Zarja Tmovlje in osnovna šola Franja Vrunča Hudinja z igro Jane Kolarič Salon-Ebcpon. Zvečer ob 20. uri pa bo v domu kulture v Do- lenjskih Toplicah nastopilo tledališče pod kozolcem iz imartnega ob Paki z Linharto- vo Zupanovo Micko. Ob 17. uri bo gledališki krožek srednje pedagoške šole Celje v gosteh v kulturnem domu v Mirni, kjer se bo predstavil z delom Leopolda Suhodolčana Srečna hiša, doberdan. Naslednji petek bo v Semiču nastopila gledališka skupina šolskega kulturnega društva osnovne šole Miroslava Sirce iz Petrovč z igrico Mala čarov- nica, ki ni znala biti zlobna, gledališka skupina Zarje iz Tr- novelj pa bo v gosteh v AdleSi- čih, in sicer z usp»elo igro Petra Ustinova Ljubezen štirih pol- kovnikov. M. PODJED Se zadnjič - Gubec v četrtek, 2. junija ob 20. uri si lahko v Slovenskem ljud- skem gledališču v Celju lahko še zadnjikrat v tej sezoni ogle- date uspešnico Miloša Mikelna MOR. POL. KVALIF. TOV. GUBCA, igro iz našega vsak- dana, ki načenja nadvse pereča vprašanja naše družbene in osebne eksistence in nanje tu- di odgovarja FYiče smo udele- žencem ptartijskega sestanka v nekem večjem podjetju, kjer je glavna točka dnevnega reda moralnopolitična kvalifikacija generalnega direktorja Gubca. Uprizoritev, ki jo je zrežiral Franci Križaj, je odlično spre- jeta tako pri pubUki kakor pri kritikih. Nastopa domala ves celjski ansambel z gostoma Daretom Ulago in Brankom Miklavcem 2. JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 9 37 let zapisana Soli in kulturi Leios Je za svoje delo dobila tudi priznanje Osvobodilne fronte Franja Naraločiiik je že če- trto leto v zasluženem poko- ju. 37 let je preživela z otroki, ki jim je z vso potrebno po- zornostjo posredovala v šoli pa tudi izven nje znanje za lažje in boljše življenje. Roje- na je bila v Solčavi, kjer je tudi obiskovala štiri razrede osnovne šole, medtem ko je kasneje končala meščansko šolo v Mekinjah pri Kamni- ku, že leta 1942 je odšla k Logai-jevim v Logarsko doli- no, kjer je bila varuška Lo- garjevih otrok. In od takrat dalje se ji tudi šteje delovna doba. Leta 1944 so Nemci požgali domala vso Solčavo in tudi del Logarske doline, ljudi pa izselili. Naraločniko- vi so bili skupaj z Logarjevi- mi v Grazu izpuščeni in odšli so v Veržej, kjer so dočakali svobodo. Leta 1945 je Franja Nara- ločnik obiskovala pedagoški tečaj v Žalcu in že novembra istega leta ji je bilo določeno delovno mesto na osnovni šoli v Šmihelu, kjer se je tudi poročila. Takrat je bila šmi- helska šola samostojna, da- nes pa je podružnična. Fra- nja je bila v njej domala vso delovno dobo razen od leta 1950 do 53, ko je bila v šoli na Ljubnem. Leta 1979 se je upokojila. Včasih 70, zdaj 17 otrok V šoli Franja se spominja: »V ti- stih povojnih časih sva bili redko po dve učiteljici v šmi- helski osnovni šoli. Največ- krat sem bila sama. Imeli sva po 70 otrok v osmih razredih in sicer v poslopju sedanjega gostišča. Danes je okoli 17 otrok na podružnični šoli, prav toliko pa se jih vsak dan vozi v Mozirje v višje razrede osnovne šole. Število otrok se zmanjšuje in veliko je dru- žin, ki so brez otrok. Ko pa pridejo novi birti pridejo tu- di otroci.« Franja je danes sicer upo- kojenka in doma gospodinji ter varuje vnučko Jernejo, vendar ji žilica ne da miru, da ne bi postorila še kaj dru- gega. Je tajnica vaškega od- bora, dela pri socialistični zvezi, je članica delegacije KS Mozirje (»To pa je želo hudo, ker so seje ob 18. uri zvečer in nimam kasneje prevoza v m.oj Smihel,« ra- zmišlja Franja), izredno rada pa se pohvali, da je tudi po- verjeni ca Prešernove družbe. •Vsako leto sproti dobim po petnajst naročnikov, med stalnimi pa smo Anton Ac- man, Lovr-o Goličnik, Nata Skončnik, Pavla Polanšek, Vera Atelšek in jaz.« Včasih je bilo v šoli hladno In kako gleda Franja da- nes na »svojo« šolo, ki ji je podarila najboljša leta življe- nja? »Velike spremembe so. V stari šoli smo prezebali, pouk je potekal v zakajeni učilnici, imeli smo le malo učnih pripomočkov. Sedaj je pouk v lepi novi zgradbi, na razpolago imajo dobra, upo- rabna učila, tople in svetle ter čiste prostore. Delovni pogoji so mnogo boljši. Ko je bila učiteljica Nata Skonč- nik s 4. razredom v Makarski - imeli so šolo v naravi in sicer plavanje - sem jo nado- mestovala. Poučevala sem učence 2. razreda. Delo se mi je zdelo kot pesem. Sicer pa imam s šolo in kolektivom še vedno prijateljske stike. Po- vabijo me na razne priredi- tve in izlete. Rada grem med- nje, saj nas druži veliko lepe- ga, a tudi hudega.« Trgovina, razsvetljava, krajevne ceste Franja ne razmišlja samo o šoli, ampak tudi o problemih Smihela: »Zadovoljna sem, da je urejen prevoz v dolino in da smo dobili 12 telefon- skih številk. To je velikega pomena. Radi bi imeli manj- šo trgovino, saj moramo po vsako malenkost v dolino. Pri gostilni bi radi javno raz- svetljavo, želimo pa si tudi obnovo starega šolskega po- slopja. Menda bodo s tem za- čeli že letos. Potrebno je na- daljnje urejanje krajevnih cest, ki bi jih morali asfaltira- ti. Pri nas je samo nekaj hiš na kupu in to okoli cerkve, šole in gostišča, vse drugo je po bregeh in daleč narazen. Pri urejanju krajevnih cest je najbolj aktiven vaški odbor SZDL. Sicer pa se v kraju ljudje med seboj dobro razu- memo in drvig drugemu po- magamo. Poglejte, ko sem leta 1957 zbolela, so prišli va- ški fantje, me naložili na no- sila in peš odnesli v sedem kilometrov oddaljeno Mozir- je, od tam pa prepeljali v Ce- lje. Vrnila sem se do Mozirja z avtobusom, do Smihela pa me je po makadamu mož pri- peljal na vozu s konji.« Potem še doda, da so v vseh povojnih letih do daiies v Smihelu in zaselkih veliko pridobili: »Mi sm9 si šo kuri- li s petrolejkami, danes pa,.,«..........................._...... Pomoč ob njivi s knjigo v roki Franja je živahna ženska, polna optimizma in dobre volje, domala vedno priprav- ljena na smeh in šalo: »Pa še šala iz šole, sicer je že prete- klost, a meni se zdi original- na: mama Pavla je delala na njivi. Ob robu njive je sedel sin Franci, takrat star 12 let in je bral knjigo. Mama je rekla: »Malo bi mi pa lahko pomagal, vsaj plevel bi zno- sil z njive, a kar bereš.« Fran- ci ji je odgovoril: »Ce ti ni kaj prav se kar Naraločnici zah- vali, zakaj pa je hotela, da sem se moral učiti brati.« No, Franci je sedaj že strojni tehnik. Žal je čas za obisk prehi- tro minil in tako nismo mo- gli izvedeti vsega zanimive- ga iz življenja Franje Nara- ločnik. Da je izredno delav- na smo lahko pred dnevi prebrali tudi v časniku, kjer je pisalo, da je dobila priznanje Osvobodilne fronte. Čestitamo I Radi se bomo vrnili v tisti prečudo- viti svet imenovan Šmihel, da nam bo Franja povedala še več o kraju, ki ima tako bogato zgodovino in življe- nje pa delavoljne, iznajdlji- ve in vesele ljudi. TONE VRABAL Bajka o Medvedjaku nad Mozirsko planino i v Smihelu nc;cl Mozir- jem in po okoliških za;-.el- kih še danes obstaja več bajk, ki na po;-;ebei; način govorijo o nastank'b ';tni- kajšnjih krajev ail (.."ulo- bivanja njihovih imen. Ena izmed takšni!, je tudi bajka o nastanku Medve- djaka nad Mozirsko pla- nino. Nekoč so na Medvedja- ku živeli medvedi. Kasne- je so se v Smihelu začeli naseljevati ljudje, ki so za preživljanje tudi sekali les po tamkajšnjih gozdo- vih. Ta trušč je pregnal vse medvede razen ene- ga, ki se je .še dolgo zadr- ževal na Planini nad staro Mozirsko kočo. Spodaj v Planini pa ']v živel neki kmet, ki je imel med drugim tudi čebele. Medved je prihajal s pla- nine in večkrat kmetu spraznil prav vse panje. Kmeta je to razjezilo in se je domislil ter pred čebel- njak narahlo privezal sta- re gare. Medved je zlezel na gare. da bi lažje prišel do medu. Gare so se odvezale, zdivele z me- dvedom vred v dolino in tako se je še zadnji me- dved ubil, kmetu pa je ostal med s čebelami vred. Medved je obležal mrtev v dolini pri hiši, kjer se še danes reče pri Medvedu. To je bil torej zadnji medved in nekdanjo Pla- nino so začeli imenovati Medvedjak nad Mozirsko planino. Slepi enakovredni v družbi 35 let organizacije slepih In slabovidnih Usposobiti slepega člove- ka za delo in ga vključiti v družbo je bil cilj, ki si ga je že leta 1946 zastavila Zveza slepih Slovenije, cilj, za ka- terega se organizacije sle- pih in slabovidnih še danes borijo. Tudi za medobčin- sko organizacijo slepih in slabovidnih Celje, ki letos praznuje 35-letnico ustano- vitve, to velja. Z leti se je osnovni cilj samo poglab- ljal. Sama zaposlitev še ni dovolj, potrebno je tudi sta- novanje, potrebno kulturno in športno življenje. Z dose- ganjem uspehov na teh po- dročjih vse bolj izgineva pregrada ljudskega gleda- nja, po katerem slep človek ni enako sposoben kot vide- či. V tem prvem tednu v ju- niju, ki je istočasno teden slepih Jugoslavije in teden solidarnosti, bi morali vsi v svojih okoljih pogledati, ali je naš odnos do tako ali dru- gače prizadetih enakovre- dno človeški in ne lažno usmiljen. Organizacija slepih in sla- bovidnih se ne želi zapirati sama vase, saj želi doseči ravno vključevanje svojih članov v okolje videčih. Pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo, jim je sicer v oporo družbena skupnost, s katero so oblikovali predpi- se, ki dajejo možnosti za nji- hovo reševanje. Vendar to še daleč ne zadošča - posamez- ne probleme je mogoče reše- vati le z osebnimi stiki v oko- ljih, kjer človek živi in dela. Delo organizacije je odpr- to, povezano z družbenopoli- tično skupnostjo, organizaci- jami, kjer se odvija izobraže- vanje, kultura, telesna kultu- ra in delovnimi organizacija- mi. Na občnem zboru, ki ga je medobčinska organizacija imela pretekli petek, so se tistim, ki so storili za reševa- nje potreb slepih in slabovi- dnih, še posebej zahvalili. Veliko je teh in posamezni- kov. Med šolami, naprimer, izstopata srednja šola nara- voslovne usmeritve in zdrav- stvena šola v Celju, med de- lovnimi organizacijami Go- renje, Kovinotehna in žele- zarna Store. Tudi z\'eza kul- turnih in zveza telesnokul- turnih organizacij vedno naj- deta potrebno strokovno ali pa tudi drugačno pomoč"^ sredstvi je namreč organiza- cija zaradi nekajletnih omeji- tev vse bolj na tesnem, pa čeprav večino dela opravijo prostovoljno, saj imajo re- dno zaposlenega le tajnika organizacije. Seveda so pred organizaci- jo poleg uresničevanja osnovnih ciljev tudi čisto konkretne naloge. Želijo raz- širiti in urediti pretesne pro- store, kjer imajo sedež orga- nizacije, že dalj časa jim pet- sobno stanovanje, v katerem najdejo sobe tisti, ki dobe v Celju zaposlitev, ne pa še sta- novanja, ne zadošča več in bi radi kupili samska stanova- nja. Tudi včlanjevanje novih članov postaja ponovno po- trebno, saj ugotavljajo, da v zadnjih letih spet ostaja pre- cej slepih in slabovidnih izven organizacije, kai" je naj- bolj izrazito pri starejših oslepelih. Celjska organizacija pa pripravlja tudi republiško prvenstvo v pla\'anju in atle- tiki, ki bo 11. in 12. junija, izlet za člane in spremljeval- ce 18. junija ter razmišlja o pripravi kulturne prireditve ali razstave ob 35. letnici or- ganizacije. Organizaciji in novoizvoljenemu vodstvu, predsedniku Dolčiju Viden- šku in tajniku Vladu Vrtov- cu torej dela ne bo zmanj- kalo. mLENA B. POKLIC Nova trgovina na Ponikvi Na Ponikvi pri Grobelnem so v torek odprli novo te- hnično trgovino. Zgradil jo je tozd trgovinska dejavnost ;iri Kmetijskem kombinatu Šentjur, investicija pa je veljala 15 milijonov dinarjev. Trgovina, ki se tudi s svojo zunanjo podobo izredno lepo vklaplja v kmečko okolje, je bila zgrajena v rekordnem času. saj so jo pričeli graditi v mesen^u oktobru lani. V njej pa btMrlo kmetje laliko kupovali kmetijske stroje in orodje, zaščitna sredstva, umetna gnojila in gradbeni material. Trgovina iina' 900 kvadratnih metrov bruto prodajnih površin in 1000 kva- dratnih metrov skladišč. Ena tretjina vseh prostorov K'Ti;4 menjena za potrebe kooperacije. V spodnjih prostorih n jekta je namreč zbiralnica za odkup mleka. Objekt je na slovesnosti predal namenu piedsednik .<\ i t.i kooperantov Alojz Senica. DOM POHIŠTVA Celje, ZIdanškova 10 STE SE ODLOČILI ZA NAKUP POHIŠTVA - SI BOSTE NA NOVO OPREMILI KUHINJO, DNEVNO SOBO. SPALNICO ALI MORDA OTROŠKO SOBO? OBIŠČITE NAS V DOMU POHIŠTVA V ZIDANŠKOVI ULICI 10, KJER BOMO NAREDILI VSE, DA UGODIMO VAŠEMU OKUSU. NUDliVH) VAM: • POTROŠNIŠKO POSOJILO D0 100.000 DIN • BREZPLAČNO DOSTAVO DO 20 km - NAD 10.000 DINARJEV VREDNOSTI • BREZPLAČEN STROKOVNI NASVET TRGOVINA JE ODPRTA OD 8. DO 20. URE, OB SOBOTAH 8. DO 13. URE 10. STRAN - NOVI TEDNIK 2. JUNIJ 1983 S Skupnimi močmi se več naredi Franc Polenšek In Franc Goličnik Iz Smihela s svojim kmetovanjem to dokazujeta Pred leti gotovo nista izmeta Franc Polenšek in Franc (količnik s svojima dru/iitama v Šmihelu nad Mozirjem verjela, da bosta pri kmet<»vanju naredila to- likšen korak naprej. Vsaka družina zase je opravila te- meljit preobrat pri svojem delu, obe skupaj pa sta do- segli se več. Ne le z običajno inedsosedsko pomočjo, tudi /. skupnim vlaganjem in de- lom na skupaj najeti zemlji. Saj te nimajo velik<» - le šti- ri h«'ktarjc. A skupno gnoje- nje in skupna košnja prina- ša koristi obojim. Podobnih tuisli in tiačilov st;i (kincs Franca, vedno pa ni l)il() tako. Franc Polen.šek se je v Smihel priselil /. dru- žino pred trinajstimi ieti. Iz Smrekovca. kjei- je bil Franc oskrbnik v planinski koči, žena pa kuharica Otroci so ziasii, treba jih je bilo poslati v šolo. Iz Smrekovca je bila pot {predolga, pa so se odloči- li: "Se zdaj ne vem, zakaj ravno za kmetovanje. Kupili smo staro, propadajočo kme- tijo. I A} hišna številka je bila. ?;ivino in vse drugo za kme- tovanje smo morali .šele ku- piti.- Danes pa kmetujejo na 18 hektarjih zemlje. Polovica je gozdov, polovica travni- kov, na katerih redijo 10 krav, dve telici in letno odda- jo 22.000 litrov mleka. Mle- ko, ki ga oddajo in mleko, ki ga zberejo vsi drugi Smihel- čani, že ves čas vozi v doliiio Purane. Tako je še najbolj go- tovo, da bo v dolini pravoča- sno, tudi če sneg žamete strnio cesto. Na ročno kmečko delo pa FiaiK- ni bil nikoli navajen. ■Prvo, kar smo kupili, sta bi- la obračalka in nakladalka,« .^e spominja. Sedaj ima tudi silose in še kaj. Štirje skupaj .so nakupili, kar rabijo pri gnojnici in nakkidalko. -Nič se ne švaramo,« pohvalijo svoje scjdelovanje. Franc Goličnik že od nek- daj kmetuje. Do pred štirimi leti so sicer imeli le dobrih 10 hektarjev zemlje. Dokupili so še 10 hektarjev gozda, en hektar posekali in ga spre- menili v travnik. Tako so prej lahko redili le po 3^ krave, sedaj pa že sedem. Pa bi jih še več, a morajo prej hlev prenoviti. Samo z živino tako dohodka ne bi bilo do- volj. Se dobro, da tudi gozd nekaj da, pa naj so cene za les še tako slabe. S spravi- lom lesa pa so tudi drugačne Franc Polenšek Franc Goličnik Na Polenškovi domačiji težave. V takih strminah je, da se ga pol razbije, preden ga spravijo do cest. Menda bo kmalu bolje, saj pri goz- dni obetajo nekaj novih cest"" in vlak. Za naslednike menda pri nobeni od kmetij ne bo te- žav. Polenšk(jvi že kai' težko čakajo, da bo sin prišel od vojakov: Ko bi le sin prev- zel kmetijo, pa bom šel spet v hribe pasti. Samo to si že- lim«, pravi nepravi kmet s pravim kmetovanjem. Golič- nikov sin bo pa še moral ma- lo zrasti. Kaže, da bo šel v kmetijsko šolo, saj skupaj z očetom ugotavljata, da je tre- ba na kmetih ž? kar veliko znati. Ne le na zemlji, tudi pri strojih. Z zemljo, stroji in pridnimi rokami pa vse gre. ■Ja, če je dohodek, a ta je bolj za silo,« ugotavlja Franc Goličnik. MILENA B. POKLIC Silirajmo travo Siliranje omogoča zelo zgod- njo košnjo, hitro spravilo in vi- -sok pridelek hranilnih snovi na hektar. Travna silaža laliko predstavlja glavni vir beljako- vin v zimskem obdobju knn- Ijenja. Dobro silažo lahko dobimo samo iz mlade trave, ki je viso- ko prebavljiva in vsebuje še veliko beljakovin. Zelo bujno rastočo travo siliramo lahko že v bilčenju, kar še posebej velja za njivske posevke trave in mešanice. Srednje in manj in- tenzivno gnojene travnike ko- simo za siliranje v začetku late- nja ali v latenju. Kasneje je krma že manj primerna za sili- ranje. Sveža, iolada crava vsebuje veliko vode zato se slabo silira. Ce jo pustimo uveneti doseže- mo boljšo fermentacijo in bolj-^ šo ješčost pri živalih. Čim mlaj-' ša je trava in ugodnejši so dru- gi pogoji za siliranje, bolj naj bo uvela. Glede na okoliščine naj silaža vsebuje 30 do 45% suhe snovi. Bistvenega pomena za kako- vost in obstojnost silaže je izk- ljučitev zraka. Rezanje, tlače- nje, hitro poLnenje in dobro po- kritje so ukrepi, ki vsak po svoje prispevajo k izključitvi zraka. Rezanje je posebno po- membno, če je trava že precej bilnata. Tlačenje mora biti te- meljito predvsem pri nizkih si- losih in kupih. SOažni kup naj bo narejen v enem dnevu, silos pa naj bo napolnjen v dveh do treh dneh. Silos pokrijemo s folijo, ki jo obtežimo z zemljo ali s peskom, posebno še ob robovih odnosno pri stiku s steno. Poskrbimo tudi, da sila- že ne zamaka voda. Pri siliranju trave se tvori mnogo ogljikovega dvokisa, ki se useda v silosu in lahko pov- zroči zadušitev. Po prekini- tvah vstopajmo v silos previ- dno in to šele potem, ko smo dobro prezračili. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Zdaj gredo prsti v zemijo... Tik za cesto smo jo zalotili, na skrbno obdelanem koščku njive, Vitanjčanko Lojzko Hrovat. »Hvala bogu, zdaj vsaj lahko plevem; prej, ko je bila zemlja suha, pa prsti niso šli vanjo," je pohitela v zadregi, ko je pred sabo zagledala neznanca s fotoaparatom v roki. Mirno življenje imata z možem Jožefom, upokojenim logarjem, lovcem in borcem. Jožetova pokojnina in pridelek na koščku zemlje sta dovolj za skromno preživljanje, včasih pa Jože požene še mali mlin, ki si ga je omislil pred desetimi leti ali pa obdela kos lesa: za držaj ali kar za telege. MITJA UMNIK ZAŠČITITE SVOJE VOZILO , Adam Kožuh, Tmovlje 35/e, Celje NAROČILA: od 7. do ia ure TELEFON: 25-867 Zdaj je pravšnji čas, da zaščitite svoje vozilo. Ugodni vremenski pogoji in višje temperature zraka so namreč idealni za strjevanje zaščitne mase in za sušenje avtomobila. Zato ne odlašajte! Podaljšajte življensko dobo svojega jeklenega konjička! Privoščite mu Tektyl - uvoženo zaščitno maso. Tektyl zaščitna masa za vse vrste osebnih vozil, za tovorna vozila s prekucno kabino in za kombi vozila. Zaščiteno z garancijo in po ugodni ceni - to je pametna naložba. ZAŠČITA VOZIL, Adam Kožuh, Tmovlje (pri nadvozu nad avtocesto), Celje. 2. JUNIJ 1983 NOVI TEOMK - STRAN 11 Nov prospekt gostincev Gornje Savinjske doline Gostinci, združeni v sekcijo za gostinstvo pri obrtnem združenju v Mo- zirju so ob otvoritvi 1. obrtne razstave v Mozir- ju izdali tudi prospekt zasebnega gostinstva v Gornje Savinjski dolini. Poleg enotne predstavi- tve 34 zasebnih gostišč ta sicer oblikovno skromen a pregleden prospekt nu- di podatke o lokaciji, ka- tegoriji gostišč pa tudi o številu sedežev, ležišč, možnosti sprejemanja skupin. Pomoč pri izbiri gostišča nudijo tudi po- datki o tem, kje ponujajo toplo hrano, kje le hla- dno, kje imajo tudi odpr- ta vina, kje je glasba in ples ob koncu pa tudi, ali v kraju obstajajo možno- sti za rekreacijo. Poleg predstavitve go- stišč so gomjesavinjski gostinci na obrtni razsta- vi poskrbeli tudi za pred- stavitev kulinaričnih spe- cialitet. Na bogato oblo- ženih mizah je bilo največ pravega pristnega savinj- skega želodca, ki se v na- ših trgovinah vse bolj po- javlja v obliki slabih po- naredkov. S predstavitvi- jo na obrtni razstavi in s posredovanjem zbornice pa naj bi ta proizvod za- ščitili. PP Celjski turistični teden 1903 Kmalu po letni konferen- ci so pri Turističnem druš- tvu Celje izdali program le- tošnjega turističnega tedna, ki se bo pričel v nedeljo 12. junija, končala pa v soboto 18. junija z zabavnim veče- rom in plesom v mestnem parku. Turistični delavci so tudi letos pripravili nekaj novosti, med katerimi po- meni največjo popestritev kulinarična ponudba celj- skih gostinskih delovnih or- ganizacij. Sicer pa se bo teden neura- dno pričel že 6. junija s sli- karsko kolonijo učencev osnovnih šol, ki bodo svoje izdelke razstavili v muzeju NOB. Uradno pa se bo teden prireditev, ki naj bi popestri- le celjsko pr€?dpoletno mrtvi- lo, letos pričel s prireditvijo na Starem gradu. Poleg razstave akvarelov ak. slik. prof. Milana Loren- čaka, ogleda novih celjskih kulturno-zgodovinskih od- kritij, turističnega predava- nja in okrogle mize o turi- stični propagandi, bo organi- zirana vrsta koncertov in na- stopov. Na odprtem odru na Tomšičevem trgu bodo v dneh turističnega tedna na- stopili plesalci Plesnega gle- dališča in aktiva PSC, nai'o- dno zabavni ansambel Vi- deč, ročk ansambel in fol- klorne skupine iz Makedoni- je, BiH, Hrvatske in Sloveni- je. V atriju na Tomšičevem trgu bo nastop komornega zbora iz Celja pod vodstvom Vida Marcena, v dvorani Na- rodnega doma pa bo revija amaterskih plesnih orke- strov iz Idrije, Ljubljane, Murske Sobote in Celja. Zadnji dan bo poleg zaključ- ne prireditve v mestnem par- ku še teniški turnir ekip iz Slovenije, dopoldan istega dne pa bo folklorna povorka po mestu in nastop na odpr- tem odru na Tomšičevem trgu. Kljub skromnemu šte- vilu prijavljenih razstavljal- cev in prodajalcev izdelkov domače obrti bo tudi letos organiziran Kramarski se- jem, saj te tradicije pri turi- stičnem društvu ne namera- vajo opustiti. V tednu od 13. do 18. junija se bodo malce bolj kot pona- vadi potrudili tudi gostinci. V hotelu Evropa bo teden sladic, pri Turški mački te- den morskih rib, v restavra- ciji Ribič teden sladkovo- dnih rib. Pri mostu teden sa- dnih kup, v restavraciji Ma- jolka pa teden slovenskih narodnih jedi. RADO PANTELIC Nova turistična pridobitev Gornja Savinjska dolina se turistično prebuja odkar je za delo močneje prijela Turistična zveza pod vod- stvom Lojzeta Plaznika. Povsem nova je zamisel o šotorišču, ki nastaja na le- vem bregu Savinje pri Var- polju. Mlada zakonca Boršt- ner iz Ljubljane sta po vzoru podobnih turističnih objek- tov v tujini pripravila pro- grami, občinski možje so bili zamisli od vsega začetka na- klonjeni, tudi krajevna skup- nost Rečica je pomagala, se- veda pa prebivalci iz okoli- ških krajev tudi. Tako nasta- ja nova zanimivost v nekdaj zapuščenem območju poreč- ja Savinje. Zanimivost že za- radi lepega okolja, zaradi no- ve turistične ponudbe in tu- di dopolnitve sedanjih mož- nosti v turizmu doline. Ne- dvomno so ljudje, ki sicer ži- vijo v mestnem vrvežu, zelo radi med počitnikovanjem v miru, ki jim hkrati nudi pe- strost okolja in aktivno do- življanje dopusta. To so bile vodilne zamisli ob načrtu, ki se pridno uresničuje. V Varpolju torej rastejo manjše stavbe, ki bodo služi- le v skupne namene dopust- nikov, ureja se okolje, ki je že zaradi lege enkratno in pripravljajo se na sprejem prvih gostov, ki bodo sicer naleteli še na nedokončan^ načrte, vendar pa bodo gosti- telji ponudili vse, da se bodo ljudje v šotorišču dobro po- čutili. Znano je, kako slabo delu- je na potujoče, ki v raznih šotoriščih (kampih) iščejo miru za oddih in naletijo na gnečo. V šotorišču Menina (tako se imenu kamp) gneče ne bo, saj bo imel vsak obi- skovalec na voljo 100 m^ pro- stora za svoje potrebe. Torej ves prostor je takorekoč raz- parceliran na takšne pro- storčke, ki imajo električne priključke, pa zaenkrat skupne sanitarije. Pozneje je v načrtu širjenje, saj je na voljo nekaj manj kot 5 ha zernljišča. Zgradili bodo tudi razna igrišča in poskrbeli za predstavitev ki-ajine v dolini in seveda tudi vseh zanimi- vosti. A. V. Preurejeno weekend naselje Do nedavTiega ■ še sko- rajda popolnoma propad- lo weekend naselje v Pre- boldu so sedaj temeljito preuredili. Spoznali so namreč, da se kakšnega posebnega turizma v njem ne izplača, zato so se v kraju domenili in weekend hišice dali v na- jem nekaterim društvom in organizacijam, ki so si v njih s prostovoljnim de- lom uredile svoje prosto- re. Temeljito so uredili in očistili tudi okolje, upo- kojenci pa so si uredili tu- di balinišče. Atomske toplice V srednjem Obsotelju na meji med našo in hrvaško re- publiko ob zvijugani reki Sotli so Atomske Toplice, ki jih poznamo komaj dobrih 30 let; štejemo jih med naj- mlajše, vendar zelo upošte- vane in dobro obiskane to- plice. Dohod do toplic je izredno ugoden, saj sta tik mimo njih speljana obsotelska železni- ca in cesta. Postajališča vla- kov in avtobusov so pri To- plicah - kampu in tudi pri približno km oddaljenem hotelu. 2e tretje leto je v Toplicah - kampu odprt olimpijski bazen s termalno vodo, ki ima temperaturo 32 °C. Dnevna pristojbina za kopa- nje v bazenu znaša 50 din v kampu pa znaša cena za pri- kolico 60 din, za elektriko 40 din in po osebi 90 din dnev- no. V kcimpu je restavracija z veliko kapaciteto, vsako so- boto pa prirejajo tam tudi ples. TTG, ki upravlja topli- ce ima tam tudi 15 svojih pri- kolic s po dvemi ležišči in 25 ležišč v hospitalu. Zasebne sobe posreduje na slovenski strani recepcija hotela, na hr- vaški strani pa tamkajšnje turistično društvo. Nov moderen hotel B kate- gorije Atomske Toplice ima 235 ležišč, v katerem pa si je treba ležišča pravočasno re- zervirati kar nekaj mesecev naprej, ker je vsa leta svoje- ga obstoja nenehno zaseden. V hotelu je plavalni bazen v katerem ima termalna voda 36 °C. Cena za tiste, ki niso gostje hotela, znaša za kopa- nje 70 din. Zdravilišče orga- nizira izlete v 4 km oddalje- no Olimje, kjer je ena najsta- rejših lekarn v Evropi s pre- lepimi freskami. Možni so izleti \^ Kumrovec, pa v Kla- nj ec, kjer je galerija znanega kiparja Antuna Avgustinči- ča. Prijeten je tudi izlet v Ro- gaško Slatino, kjer si lahko ogledamo zdravilišče, pa Knežec, kjer je domačija Ki- dričev. Zanimiva je tudi Sladka gora s cerkvijo v ka- teri so dragoceni baročni ki- pi in slike. Lepi so sprehodi na gozdnato Rudnico, pa na srednjeveški grad nad Pod- četrtkom. Dober km nad To- plicami je zbiralno jezero Vonarje, nad njim pa je lepa izletniška točka sv. Ema. V poznejših mesecih je Rudni- ca raj za gobarje, na jesen pa zori na prisojnih pobočjih okoliških hribov sladko grozdje. ERNEST RECNIK. V Matkov kot Komisija za planinstvo pri ZTKO Mozirje in PD Solčava prirejata v nedeljo, 5. junija vsakoletni pohod v Matkov škaf. Skupinske hoje željni planinci in ostali ljubitelji narave bodo na pot krenili ob 8. uri izpred gostišča sester Logar. Po pohodu bo pri Lovski koči zelene bratovščine iz Solčave planinsko rajanje. Nov lokal v Ločici Prejšnji teden so v Ločici pri Vranskem odprli preurejen lokal Hmezadove delovne organizacije Gostinstvo in turi- zem, ki so ga odkupili od bivšega zasebnega gostilničarja Baska. Lokal stoji tik ob cesti Celje-Ljubljana in je privab- ljal predvsem številne voznike tovornjakov, ki so tu našli čas za počitek in prehrano. V okusno uLejenem lokalu bodo gostom nudili predvsem domačo hrano: od kisle juhe z ajdovimi žganci do pečenic in svinjske pečenke. Vrednost obnovitvenih del je znašala okroh štiri milijone dinarjev, v lokalu pa bodo zaposleni štirje delavci. JANEZ VEDENIK Dvorana Golovec organizira v sredo, 8. 6. 1983 ob 20. uri VEUKI AFRIŠKI SPEKTAKEL nacionalne skupine iz Senegala Ljubitelji dinamike, ritma, razkošnih barv in lepote - VABUENI! cene vstopnic: 150,00 din za sindikate popust: 120,00 din predprodaja: TTG in bazen PRIREDITVE Knjižnica Edvarda Kardelja V avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu v Celju je odprta razstava z naslovom Ivan Potrč in Matej Bor ob 70-letnici rojstva. Razstava je odprta vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce. Avla Uiibljanske banke Celje V avU Ljubljanske banke - Temeljne banke v Vodnikovi ulici v Celju je v teh dneh odprta razstava karikaturista Milana Alaševiča. Med številnimi razstavljenimi karikaturami in por- treti je razstavljena tudi karikatura, za katero je a\lor na Ja- ponskem dobil visoko mednarodno priznanje. Razstavni salon RogaSka Slanna V Raz-stavnem salonu v Rogažki Slatini je odprta razstava V. slikarske kolonije Titovi kraji - naši kraji. S slikami, plasti- kami in objekti se predstavlja Boni Ceh in Karel Kuhar, raz- stava pa bo odprta do sredine meseca junija. Dom Partizana Mozirje V domu Partizana v Mozirju bo do sobote, 4. junija odprta prva obrtna razstava. Prav tako do sobote pa bo odprta stalna razstava kiparja in slikarja samouka Antona Veneka v Kovačiji obrtnega združenja. Razstavni prostor kulbimega cenfra Ivan Napotnik Titovo Velenje V Razstavnem prostoru je odprta razstava olj akademskega slikarja Tomaža Perka iz Cerknice. Razstavo si lahko ogledate vsak delovni dan od 9. do 18. ure, ob sobotah do 13. ure, in sicer do 9. junija. Kino Vojnik V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 5. junija ob 10. uri za dop)oldansko matinejo nemški vestem Winetou v dolini smrti. Popoldan ob 17. in zvečer ob 19.30 uri pa bo na sporedu ameriška grozljivka Petek, trinajstega. Osnovna šola Breze Dramska sekcija mladincev na Brezah bo uprizorila v nede- ljo, 5. junija ob 12. uri v osnovni šoli Breze komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo v režiji Slavčija Brečka. Hotel Rubin 2aiec V avli hotela Rubin v Žalcu je pripravil. svojo prodajno razstavo s svojimi likovnimi deli v olju Aco Markovič iz Pre- bolda. Razstava bo odprta do 10. junija. Slovensko ljudsko gledališče Celje četrtek, 2. junija ob 20: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVALIF. TOV. GUBCA. Izven. Sobota, 4. junija ob 19.30: Peter Shaffer: AMADEUS. Gosto- vanje v Varaždinu. Ponedeljek, 6. junija ob 20: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVA- LIF. TOV. GUBCA. Gostovanje v Cankarjevem domu v Ljub- ljani. Torek, 7. junija ob 20: Miloš Mikeln: MOR. POL. KVALIF. TOV. GUBCA. Gostovanje v Ljubljani. IVluzej revolucije V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije bo od ponedeljka, 6. junija do petka, 10. junija odprta razstava slikar- skih del učencev osnovnih šol občine Celje z naslovom Motivi Celja. Otvoritev razstave bo v ponedeljek, ob 18. uri. Srečanje gledaliških skupin Slovenije V okviru programa zaključne prireditve XXVI. srečanja gle- daliških skupin Slovenije, ki je letos od 27. maja do 11. junija v Trebnjem, Novem mestu in Črnomlju, gostujejo tudi skupine s celjskega področja. Jutri bo v Kulturnem domu v Trebnjem ob 11. uri gostovala Mladinska gledališka skupina KUD Zarja Tmovlje in osnovna šola Franja Vrunča iz Hudinje z delom Salon Expon Jane Kolaričeve. V domu kulture v Dolenjskih Toplicah se bodo istega dne ob 20. uri predstavili člani Gledali- šča pod kozolcem z Linhartovo Zupanovo Micko. V soboto, 4. junija ob 17. uri bodo v kulturnem domu v Mimi nastopili člani Gledališkega krožka Srednje pedagoške šole iz Celja z delom Leopolda Suhadolčana Srečna hiša doberdan. Prihodnji pe- tek, 10. junija se bo v kulturnem domu v Semiču ob 11. uri predstavila Pionirska gledališka skupina SKD OS Miroslav Sirca iz Petrov z Malo čarovnico, ki ni znala biti zlobna, zadnji s celjs)-.ega območja pa bodo nastopili člani KLT) Zarja Tmov- lje s komedijo Petra Ustinova Ljubezen štirih polkovnikov. Zdraviliški dom Rogaška Slatina V dvorani Zdraviliškega doma bo v soboto, 4. junija ob 20.30 uri nastopil na koncertu Mladinski mešani pevski zbor Tehni- ške šole iz Celja. V nedeljo, 5. junija ob 17. uii pa bo pred hotelom Donat nastopila folklorna skupina Minerali iz Roga- ške Slatine. V. kutturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije - Ingrad Celje V okviru vsakoletnih kulturrdh srečanj gradbenih delavcev Slovenije, ki ga letos organizira GIP Ingrad Celje, se bo od 7. do 10. junija zvrstilo večje število kulturnih prireditev. V torek, 7. junija se bodo predstavili likovniki, fotografi, izdelovalci tapiserij, literati in kvartet. Otvoritev razstave s kratkim kulturnim programom bo ob 17. uri v avli poslovnega centra Ingrad, ob 18. uri pa literarni večer v dvorani poslov- nega centra. V sredo, 8. junija bodo v dvorani poslovnega centra ob 16.30 uri nastopili: recitatorske skupine, folklorna skupina in in^tm- mentalni ansambli. Razstavo likovnih del in fotografskih in ročnih del bodo 10. junija prenesli v prostore srednje tehniške šole. kjer bo ob 17.30. uri zaključna prireditev, predstavilo pa se bo osem pev- skih zborov, pihalna godba in oktet. Kot gosta večera bosta nastopila Anica Kumrova in Bogomir Veras iz SLG Celje. V okviru srečanja bo v petek, 10. junija ob 15. uri na Tomši- čevem trgu promenadni koncert pihalnega orkestra. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 2. Življenja v Vitanju ni mogoče zajeti v en dan Tudi za našo ekipo letečega uredništva le bil zalogal velik, a zataknil se nI z dobro voljo in z dobro orKanizacijo je moč naredi- ti vse dobro. Takšna je glav- na misel, ki nas j«' preveva- la ves dan, ki smo ga preži- veli med prijaznimi krajani Vitanja, takšen je bil prvi vtis, ko so nas zjutraj priča- kali predstavniki krajevne skujHiosti skupno s šolarji, ki so nam jih namenili za vodiče, da se ne bi izgubili v širnih pohorskih gozdovih in zadnja misel, ko smo se po plodnem dnevu poslovili od njih. Da /,av/x'nia krajevna skupnost Vitanje skoraj tret- jino konjiške občine, torej kar 7200 hiektarjev in da v njej živi preko 2.S0() prel)ival- (■i'v, .SI' je ekipa našega kate- rega uredni.štva tudi v zelo kratki-m času prepričala. Ve- liko nas je bilo, ves dan smo .se vozili in hodili po Vitanju in okoli.ških za.selkih, a v.se- ga, kar hi bilo vredno videti in sli.šati, nismcj zmogli. Pa vendai' stno videli toliko za- nimivega, da se naše beležke še zlepa ne bodo izpraznile. 2e našteti vse, ki smo jih obi- skali je težko in na nek način krivično do tistih, ki jih ni- smo. A kaj hočemo, človeške in novuiarske zmožnosti so pač omejene. Saj so nas v Vitanju razumeli in njihovi nasveti so nam bili res v veli- ko pomoč. V kraju je 7.aposlenih 410 delavcev, približno 250 pa se jih vozi na delo drugam, pre- težno v Velenje in Celje. Vseh delovnih okolij seveda nismo mogli obiskati, zato smo se odločili za Kovinar in Gozdno gospodarstvo, pa za osnovno šolo, otroški vrtec in zdravstveno postajo. Z izbiro kmetij, na katere smo se odpravili, je bilo še težje. 175 je v Vitanju zaščitenih, poleg njih pa še 145 manjših, katerih lastniki iščejo še do- daten vir zaslužka v redni za- poslitvi. Pri Faniki Matijec smo naredili poleg obiska še dobro delo, saj smo gospoda- rici pustili doma našo kolegi- co Marjano, sicer domačo hčer. Pot nas je zanesla še k Stanku Kušerju in Jožetu Rotovniku, potem pa še k vTsti zanimivih ljudi. Veliko čisto uporabnega v življenju, smo zvedeli o izdelavi cokel in starega orodja od Jožeta Gorenjaka, o izdelavi sodov od Ivana Jeromla in zaradi težine dela malo manj upo- Predsednik Lovske druži- ne Vitanje Jože Hribernik jih ima za ušesi. To je doka- zal tudi na večernem ust- nem časopisu, kjer se je iz- kazal z nekaterimi lovski- mi. Veliko smeha je požel s tisto, da lovci ponavadi do mraka lovijo srnjake in, če ga položijo, imajo trofejo. Po mraku lovijo sme in, če jo položijo, imajo spomin. rabnega, a še kako zanimive- ga, od kovača Slavka Kite- ka. SvojevTstna so bila tudi srečanja z enkratnim zbiral- cem resnice o preteklosti Jankom Iršičem, pa z zbiral- ko in ohranjevalko starega ljudskega blaga Karolino Rošar, s spomeničarjem Ig- nacem Javornikom, pa... Ne, prav zares je vse boga- stvo življenja v Vitanju pre- težko našteti. Koliko je poleg posameznikov še organizira- nega dela v društvih - v pro- svetnem, gasilskem, lov- skem, turističnem... PrcIopH podoba Vitanja se razkriva očem s strmih okoliških vrhov vedno v drugačni, a značilni podobi. V preveliki delovni vne- mi, na sedežu krajevne skupnosti, je Mitji Umniku zmanjkalo cigaret. In ne bo- di len, je po cigarete lepo poslal prvo najmlajšo ose- bo, rekoč, naj si zase kupi še žvečilni gumi. Rečeno, stor- jeno. Mladinka Sonja je po- hitela brez besed po ciga- rete. No, šele nato se je izkaza- lo, da je bila to kar predse- dnica osnovne organizacije ZSMS Vitanje Sonja Sleme- njak. Poskušali smo del živahne dejavnosti v Vitanju zajeti zvečer, na ustnem časopisu. V kulturnem domu je bil, prav na dan mladosti, v času prenosa slovesnosti iz Beo- grada. Toda, dvorana je bila polna. Pa ne ob pol devetih. Vse je bilo točno tako in nič drugače kot smo se s krajani dogovorili že pred našim obiskom. Beseda, tudi nena- pisana, torej tod še ima svojo pravo težo. Tudi dogovor, da na ustnem časopisu ne bomo o ničemer na dolgo in široko razpravljali, so naši gostje v polnosti upoštevali. Tudi krajevni funkcionarji, kar je sicer med funkcionarji že izumirajoča dobra lastnost. Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Mlinšek in predsednik skupščine Alojz Klokočovnik .sta dokazala, da je mogoče tudi z nekaj besedami veliko povedati o življenju in delu v kraju, pa naj je to še tako bogato. Ali pa prav zaradi tega. Prav ta- ko odločno kratka je bila tu- di predsednica mladine So- nja Slemenjak. Namesto ve- likih besed v Vitanju raje uporabijo kar dejanja. Pozna se to na razvoju kraja. In še se bo. Pri uresničevanju ob- sežnih načrtov četrtega sa- moprispevka. Da je obnova kulturnega doma vanj upra- vičeno vključena, smo se sa- mi prepričali, enako pa velja tudi za vodovod na Brezen, za ceste do kmetij, za avto- busno postajo... Vse to bo- do naredili s skupnimi moč- mi krajani, krajevna skup- nost in družbenopolitične organizacije v njej. Predse- dnica krajevne organizacije SZDL Lenka Fijavž, ki nas je ves dan zvesto spremljala pri našem delu, je povedala, da je njihovo delo neločljivo povezano z delom in potre- bami kraja, predsednik po- trošniškega sveta Jernej Ku- zman je to prav tako potrdil. Najlepše pri tem pa je, da vse delajo z dobro voljo. Sploh jim v Vitanju dobre volje ne zmanjka. Na ustnem časopi- su so potrdili z veselimi ljud- skimi pesmimi ljudski pevci, ki jih v Vitanju sicer že do- bro poznajo, a nikoli ne na- veličajo, potrdile so šolarke z recitacijami. Malo več resno- sti so prireditvi dodali pevci domačega moškega pevske- ga zbora, za Celjski instru- mentalni kvintet, ki se je v Vitanju predstavil šele po dolgem času, čeprav je nje- gov vodja Mirko Polutnik priženjen domačin, pa tega spet ne bi mogli reči, ker je preveč privzdigoval pete. Ves dan je potekal tako gladko, tako urejeno, tako kot besede Leje Poklic \ spi- Vitanjski gozdarji so energično zatrjevali, da do- bro vzdržujejo vse ceste. Ne zato, ker jim ne bi verjeli, ampak preprosto zaradi prepričanja v modrost re- ka: videti, pomeni verjeti, smo njihove izjave preveri- li na vitanjskih cestah tudi do višine 1.000 metrov. Re- zultat: gozdarji imajo prav! Pa še nečesa so nas vitanj- ski gozdarji naučili. Da smreka še zdaleč ni pravo pohorsko drevo. To je bila včasih bukev, ali kot Vi- tanjčani pravijo, bukva; pa so jo v starih časih posekali in jo zaradi hitre rasti vsa- kokratni gospodarji gozdov nadomestili s smreko. Na letečem uredništvu in ustnem časopisu v Vitanju smo bili: odgovorni urednik Novega tednika Branko Sta- mejčič, glasbeni urednik Franček Pungerčič, tehnik Bojan Pišek in novinarji Ma- teja Podjed, Mitja Umnik, Ra- do Pantelič, Jure Krašovec, Milena Brečko-Poklič in Iva- na Fidler, ki bi to šele rada su o domačem kraju na ve- černi prireditvi. Pravzaprav je bilo vse tako dobro organi- zirano, da na koncu že res skoraj nismo več vedeli ali organizira leteče uredništvo in ustni časopis Novi tednik in Radio Celje ali krajevna skupnost. Pripombe pa, ka- kršne smo slišali po zaključ- ku ustnega časopisa: o Rde- čem križu pa niso nič pove- dali, o društvu prijateljev mladine tudi ne, o tem in o onem tudi ne, takšne pri- pombe pa so nas samo razve- selile. Razveselile, ker se v Vitanju dogaja toliko vsega, da tega nismo mogli zajeti na en mah in ker vemo, da naše beležke v Vitanju ob nobe- nem bodočem obisku ne bo- do mogle ostati prazne. Vi- tanjčani bodo za to že poskr- beli. Ljudske pevke in pevci, ki jih je združila Karolina Rošar, si niso nadeli zvenečega imena, zveneča pa je njihova pesem. Celjski instrumentalni kvintet, ki ga vodi Mirko Polutnik, je na ustnem časopisu dokazal, da je z novimi člani že uigran. Vlak BIE Pripelje iz V narodnoosvobodilnem ki sta jo vodila KPJ in to\ ščeče strani zgodovine jugo; sti. Bratstvo in enotnost naš nem boju proti okupatorju nima svobode in enakoprav listične družbe. Vlak bratstva in enotnost vezovanja slovenskih izgnai stiteljev ali tudi manifest narne tradicije NOB. Pivi junijski dnevi bodo ponovno v znamenju tistega, kar .se je skovalo med vojno. V Slovenijo bo jutri pripeljal vlak (dve kompoziciji •mo- drega vlaka- s 23 vagoni) in v' njem bo 1450 gostov. Mnogi med njimi so med vojno, v najtežjih dneh, sprejeli pod svojo streho in za svojo mizo ljudi, ki so bili izgnani iz svo- jih domov v Sloveniji. Med zdajšnjimi gosti pa bo tudi mnogo »novih«, mladih, ti- stih, ki so se med seboj spoz- nali med vožnjo vlaka od leta 1961 dalje. Korenine se tako širijo, krošnja postaja vse bo- gatejša! Drevo prijateljstva je vedno lepše in tudi trdnej- še. Tako močno se lažje upi- ra vsem nevarnostim! Prvi vlak leta 1961 Septembra 1961 je odpeljal v Srbijo prvi vlak BIE nek- danje izgnance k svojim, voj- nim gostiteljem. Leta 1962 sta v Slovenijo pripeljala dva vlaka - maja in septembra do Celja. Leta 1963 decem- bra je v vlakovni kompoziciji peljal tudi en vagon do Cač- ka. Oktobra 1965 je ponovno peljal vlak v Srbijo do Cač- ka. Leta 1966 je bila naprav- ljena izjema in v Slovenijo je pripotovala karavana avto- POD SVETO Prvi utrinli Celjska alpinista Slavko C t jeseni odpotovala v Nepal, k; 1: malnosti za letošnjo odpravo, i do vznožja Gaurishankarja, (V južno steno te gore in začrta« Jože Zupan je s te ogledne eki a ki ga bomo objavili v našem < Dolga potovanja so ponava-) di dolgočasna. Se posebej, če i sediš v orjaku, ujet med ozki- J' mi sedeži. Še tako lepih ste-N vardes se kmalu naveličaš. Le M hrup motorjev je znak, da si; daleč nad zemljo. ^ Letimo na vzhod proti Indi- ; ji. Ves čas lovimo dan. Podalj- šal se bo za štiri ure. Slavko jel nekje zadaj v družbi z ljudmi zl Vzhoda, ki dolgočasno dreni-|i Ijejo. V nekaj dneh pred naji- nim odhodom je naredil ne- mogoče. Da sva sedaj na leta- lu, je samo njegova zasluga. Zadnji krog nad Kathmaii- dujsko dolino. Ne morem \( i- jeti, da sem po letu spet tukaj. Nisem upal, da bom še kdaj obiskal to deželo. Tudi volje ni bilo več prave, niti želje. Lani. ko smo odhajali z južne stene Daulaghirija, sem kljub mori. ki se je nisem mogel otresti zadnji mesec, na organizaciji | Mountain Travel povprašal, kako je z dovoljenji za Gauris- hankar, čudovito dvoglavo go-» ro na Tibetanski meji. B()byr Chetri, šef in glavni koordina- tor je zadevo sprejel zelo resno in mi potisnil v roke že kar formularje in pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za prošnjo za odpravo. I Naključje je tako naneslo, ' da sem se lahko pogovarjal tu- NOVI TEDNIK - STRAN 13 očnimi koreninami ^ y petek. Vsem gostom pripravljamo toplo Oobrodošllco^ lisi ioni revoluciji, bile napisane ble- iirodov in narodno- lta postala v skup- p izdajalcem sino- jelj graditve socia- (manifestacija po- ivih medvojnih go- idaljuje revolucio- |70 je oktobra vlak Srbijo, 1972 v Slo- I to junija, 1974 pa ^ Srbijo. 1975 so se vlakom v Srbijo hi 6. transporta iz le- 076 in 80 je bil vlak ji, 78 in 81 pa v Sr- idnji vlak je bil jubi- jseti. Ob tej prilož- irbski gostitelji pri- Dseben program z hiše cvetja, kjer se lovencev poklonilo Titu, največjemu bratstvo in enot- I bil tudi eden prvih Ijev vlaka, ki nima la svetu. 1 občinah Slovenije letošnje bivanje go- ravili posebne pro- ospredju pa bodo [ gosti in gostitelji, občini bodo gostje petek popoldne in oboto preživeli pri 1, ki jim pripravlja- le programe. V ne- oldne bo polaganje •ed spomenik na ?m trgu, nato pa dhod na zaključek ?ga pevskega festi- stni park, po njem o podali na skupno tovariško srečanje na Gri- ček. V ponedeljek dopoldne bodo gostje z gostitelji, po skupnem kosilu v Domu JLA pa se bodo poslovili in vrnili v svoje kraje. V Celju bo tudi uradna delegacija pobratenega mesta Cuprije ter člani delovne organizaci- je Mladost iz Čuprije, ki je skupaj z Aerom Celje pokro- vitelj letošnjega vlaka. Laško Po krajšem sprejemu s kulturnim programom na že- lezniški postaji bodo gostje odšli h gostiteljem, kjer bo- do tudi vso soboto. V nedeljo bo slovenska kmečka gostija pri Palirju na Lahomšku, v ponedeljek pa ogled Pivo- varne ter zatem skupno kosi- lo v Zdravilišču Laško. Mozirje v petek bodo goste spreje- li v sejni dvorani Skupščine občine Mozirje, sobota pa bo namenjena ogledu znameni- tosti v Mozirju ter v Smihelu usmerjene kmetije s kmeč- kim turizmom Rženičnik. Ogledali si bodo tudi MGA Nazarje ter Elkroj, zvečer pa bo akademija ob Dnevu izg- nancev v Prosvetnem domu v Mozirju. V nedeljo se bodo po kosilu popeljali na izlet v Kumrovec, Rogaško Slatino in Podčetrtek, v ponedeljek pa se bodo v zgodnjih popol- danskih urah vrnili v Celje. Gostili bodo tudi delegacijo pobratenega mesta Cajetina. Slovenske Konjice v petek bodo gostje pri go- stiteljih, v soboto pa se bodo odpeljali v Ljutomer, ki slavi občinski praznik, prisostvo- vali slavnostni seji in si ogle- dali nov Konusov obrat. V nedeljo bodo po ogledu usmerjene kmetije v Tepa- nju odpotovali na Osankari- co, zvečer pa prisostvovali v Slov. Konjicah družabnemu večeru. Šentjur v soboto si bodo gostje ogledali delovne organizaci- je Alpos, EMO, KK farma, Tajfun in KK na Planini, ko- silo pa bodo imeli pri Urški v Dobju. V popoldanskem ča- su bo tovariško srečanje pri Mastenovem ribniku na Po- nikvi. V nedeljo bodo priso- stvovali otvoritvi delovne akcije Kozjansko in spreje- mu brigadirjev, popoldne pa bodo odšli na ogled Ku- mrovca in Trebč. V ponede- ljek bo pogovor z delegacijo Užičke Požege, ogled razsta- ve v vrtcu in po skupnem kosilu v motelu Merx odhod v Cehe. Šmarje pri Jelšah v soboto bo uradna dele- gacija iz Arilja obiskala de- lovne organizacije, gostje pa bodo pri gostiteljih. V nede- ljo popoldne pripravljajo izlet z avtobusom po občini ter piknik na eni izmed kme- tij zadružnega kooperanta. V ponedeljek si bo delegacija ogledala še šoli v Podčetrtku in Bistrici ter staro lekarno v Olimju. Titovo Velenje s kruhom In soljo ter god- bo in folkloro bodo sprejeli goste in delegacijo iz Vrnjač- ke banje pred avtobusno po- stajo po prihodu iz Celja. V soboto si bodo ogledali ru- dnik. Gorenje in kulturne znamenitosti, zvečer pa zbra- li na srečanju v KS Konovo. Celotno nedeljo bodo preži- veli na pikniku ob Soštanj- skem jezeru, v ponedeljek pa po kosilu odpotovali v Celje. 2alec Sobota bo namenjena ogledu KIL, kjer bo tudi ko- silo, zvečer pa bo ogled osnovnošolskega centra, kjer bo tudi priložnostna akademija s tovariškim sre- čanjem. V nedeljo bodo go.st- je ves dan pri gostiteljih, v ponedeljek pa gostje Hme- zad Export - Import. Po ko- silu v hotelu se bodo vrnili v Celje in tako kot vsi ostali s celjskega območja ter drugi ob 16,10 odpotovali po treh dneh bivanja v Sloveniji na- zaj na svoje domove. Vlak BIE je dokaz hvaležnosti Franc Šetinc je med dru- gim zapisal: »Naj bo vlak »Bratstva in enotnosti« še en dokaz hvaležnosti tistim družinam v bratskih republi- kah, posebej v Srbiji, ki so odprtih src ponudile našim ljudem svoje domove, svojo nesebično pomoč. A naj bo tudi dokaz, da slovenski izg- nanci niso upognili hrbta pred okupatorjem. Mnogi so se pridružili zastavi naro- dnoosvobodilnega boja in revolucije, ustanovili so prvo slovensko Užiško četo, slo- venski bataljon I. krajiške brigade in se vključevali v druge partizanske enote. Mnogim so v bratskem oko- lju pomagali, da so lahko svoj dolg do svobode izpol- nili kot aktivisti na terenu in tako tkali vezi bratstva in enotnosti naših narodov. Se enkrat: hvala vam, da ste prišli in dobrodošli med nami!« TONE VRABL Delegacijo Srbije vodi Zilca Radojiovič Pokrovitelj letošnjega vlaka je Republiška konfc-š rcnca SZDL Slovenije, ki jo bo vodil predsedniki Franc Šetinc. Z vlakom Bratstva in enotnosti 83 pai bo pripotovala tudi uradna delegacija SR Srbije, kij jo bo vodil predsednik Republiške konference SZDL; Srbije, Žika Radojiovič. Delegacija bo prvi dan preživela v Mariboru, kjer bodo uradni delovni pogovori, katerim bodo priso-| stvovali tudi predstavniki Hrvatske. V nedeljo dopoldne bo delegacija pripotovala vi Celje, kjer bo prisostvovala zaključku Mladinskega! pevskega festivala v Mestnem parku, nato pa odpo-i: tovala na obisk v Žalec. Po razgovorih s predstav-i niki pobratenih občin Žalca in Kruševca se bo dele-| gacija vrnila v Celje in se pridružila tovariškemui srečanju na Gričku. Zadnji dan obiska, v ponedeljek dopoldne, bo ura-| dna delegacija SR Srbije obiskala delovne prostore! Aera Celje, pred tem pa bo imela še krajši razgovor s| predstavniki Celja in Čuprije v sejni sobi DPO. SIfupno glasilo Oba pokrovitelja vlaka BIE Aero Celje in Mladost Cuprija sta ob letošnjem vlaku izdala skupno glasilo za katerega je uvodnik napisal predsednik Republiške konference SZDL Franc Šetinc. Gradivo je bilo tiskano v nakladi 4700 izvodov, s pomočjo sodelavcev pa so ga pod vodstvom Jelisavete Podgornik pripravili Dobrila Milanovič, Bogoljub Lekič in Tone Skerbec. O GAURISHANKAR Piše Jože Zupan Nepala »že Zupan sta lani v ila vse potrebne for- sta se povzpela tudi 'e. Fotografirala sta ;mejšo pot do vrha. pisal krajši potopis. španske odprave, ki trat prišla iz zahodne Jrishankarja. Vrnili zmage. , da bi naš, celjski li odsek organiziral ravo v Himalajo, je tara. Tudi cilj je dav- na, tiha želja. Posebno v srcu legendarnega celjskega alpini- sta Cirila Debeljaka. Na žalost mu ta želja ne bo izpolnjena. Odšel je nenadoma. Zapustil je gore, vse boje v stenah in okoli njih in pa veliko neizbri- snih sledi na njegovem alpini- stičnem odseku. V pol leta smo uspeli dobiti vso dokumentacijo. Iz Kath- manduja je prišlo tudi dovolje- nje. Vendar smo nazadnje ugotovili, da razen slike, ki jo imamo, ne v^emo ničesar o juž- ni steni te svete gore. Niti kak- šen je dostop do stene, če sploh je. Zato smo organizirali izvidnico, ki naj bi odgrnila tančice skrivnosti z gore. In tako sva sedaj tu. Kar malce stisne me pri srcu, ko stopam čez letališče proti izho- du. -Namaste Nepal!« Poz- dravljena Himalaja! Vame pla- ne vetrič. Veliko toplote in vla- ge je prinesel z riževih polj in mračnih džungel. Kot balzam je. Po vstopnih carinskih for- malnostih se prerineva do izhoda. Najmanj deset fanti- čev se ponudi za nosača. Okrog naju je tudi cel kup tak- sistov. Imajo stare, razmajane japonske avtomobile. Vendar je to sloj, ki ni čisto na dnu, saj ni kar tako imeti avto v Kath- manduju. Skozi prometni kaos smo varno priropotali do »Ranja- na«, nekakšnega motela (za nepalske pojme), ki je v lasti nekega Japonca. Po tradiciji se tu nastani večina japonskih in vse jugoslovanske himalaj- ske odprave. Takoj odideva na Mountain Travel, kjer se pokažejo njiho- vi uradniki v vsej svoji veliči- ni. Kot strela z jasnega naju udarijo z novico, da v Rolwa- ling, dolino pod Gaurishan- karjem, sploh ni mogoče, ker je celotno področje zaprto. Tu- di sicer niso nič prijazni in do- biva občutek, da sva za njih čisto nepomembna. Kljub vse- mu se dogovorimo za nasled- nji dan. Razočarana in jezna zavijeva v tibetanski lokal »Kathmandu Guest House«. Ob vstopu me natakar pozdra- vi z »dober dan«. Očitno se me spomni še od lani. S Slavkom obupana delava načrte za prihodnji dan. Kar groza naju je obhajala, ko sva pomislila, da sva mogoče pri- letela tako daleč pa čisto brez koristi. Dolgo v noč nisem za- spal. Naslednje jutro sva bila že navsezgodaj \' pisarni Moun- tain Travel. Mučil sem se s svojo polomljeno angleščino. Slavko se je nestipno presto- pal; ni mu šlo v glavo, kako se uspem sporazumevati. Kar ko- rajžno sem uporabljal svoj borni angleški besedni zaklad in neumorno krilil z rokaini. Ce bi imel še en par rok, bi šlo hitreje in lažje... (Nadaljevanje v prihodnji številki.) - KaUunandujslii talisisti sicer premorejo ncliaj razmajanih japonskih a\tomobi- r največ potnikov še vedno prepeljejo s tricikli. Pobratimi v Konjicah prehitevajo vlak Ne le takrat, ko pripelje vlak bratstva in enotnosti, tudi drugače najdejo pot v konjiško občino prijatelji iz drugih republik. Konec preteklega tedna sta bili v gosteh kar dve skupini, 92 jih je prišlo iz Brezove, okoli petdeset iz Kosje- riča. Iz Brezove so prišli v goste v Tepanje, saj sta domači gasilski društvi že vrsto let pobrateni. S seboj so pripeljali tudi godbo na pihala in folklorno skupino s tamburaši. S tem so navdušili preko 220 poslušalcev v tepanjskem kul turnem domu in obljub po ponovnem srečanju res ni manj- kalo. Podobno je bilo tudi s pedagoškimi delavci iz Kosjerica. ki so jim konjiški kolegi v občini predsta\-ili poleg .^ol.-^tva tudi zgodovino, zlasti še iz časov NOV. MRP Dimenzije .V/žj7; Moja zamuda na siht tragedija. predčasen odhod polomija. \'išji: Intelektualec nihi veliko moči. zato s tem si ne dchini skrt7i. \ižji: Če sposodim si /chcljck:i ih.i. disciplinska i^oltno ne ho nii ijsl.i. \išji: Ce /atiitan) kompletno iuhtik<\ / holc/eiiskim odstopom ptfdni^.-iim ■■,' Si/ji: Cv cukiiil hi po/irck pijače. scfi hi ■^h'kli rni hl.icc. \'išji: S purtnt rji oh\ c/no inoi.i sc piti kajti dcvi/ ni lahko dohiti. Si/ji: ('r kritiziram šct4)\o ilclo i/iilt'da. kot da ubil bi najludj pi nlnn Višji: Kritika do mene nikoli ne >c/*'. saj \em. kako tej stvari se v/r^ \ižji: Ce rekel hom. da še t je pasivni dci:. si drugi dan moral bom slu/ho r-u.n lisji: Organi politični so \ cdno /:i m,uro in prepričanje moje nesporno tln^r} FPll.OG: Ime. naziv, stolček. | \ s:ik zase jc i .ižcn. i nr odgo^ vanju v Maglaju, kjer smo igrali i proti moštvu Iskre, smo i/.gubili s S;i:28 (!.'): 14). Na tekmo i smo odi>ot<»vali brez vratarja Tomiča in z bojaznijo, da j bi lahko prišlo do poškodbe, ker je moštvo Iskre znano j po izredno ostri igri, kar smo že sami občutili na tekmi v ; jesenskem delu prvenstva v Celju. ; Doiiiarini so igrali ostro, vendar v riiejaii dovoljenega.,! Po našem /ačetru-rn vodstvu /. dvema zadetkoma so picv- i zeli igro v svoje roke in dobili polras 1,'):14. V drugem j [jolčasu so kmalu povedli z nekaj zacietki in na koncu soj zasluženo zmagali. Po prikazani igri bodo vs(>kakor na- slednjo sezono eni glavnih kandickttov za osvojrti'v 1. fnc- .sla v tej ligi, od katere .se mi poslavljamo. Upamo, da ne samo za eno siv.ono. Tako je ostala le .še tekma v zadnjem kolu z moštvom .lugovica iz Kaca. To bo tudi uradna proglasitev našega moštva za prvaka. Izroren nam bo pokal, ki ga podeljuje vodstvo naše tekmovalne lige. Obener.i pa vabimo vse prijatelje rokoriietnega .šporla, cki .se nam po tekmi pridru- žijo v proslavi tega usix"ha. V I. B ZRL ženske je Velenje v republiškem derbiju izguhrlo / Alplesorn 25:2'.i (13;H). Velenjčanke so pred zad- njim kolom na petem mestu, v zadnjem pa bodo igrale doma proti Trogirju. Že sedanja uvrstitev je velik uspeh za ekipo, ki prvič nastopa v ti'm tekmovanju. V II. ZRL moški je ?>oštanj tesno izgubil z Dubovcem 2i):2K d.'): 11). Dve koli prod koncem je na petem mestu, v 21. kolu pa igra doma /. reškim Kvarnerjem, ki je na zadnjerri mestu. V SRL moški ji' mlada ekipa Aera Celje premagala Mo- kerc 28:2.5 (12;i:i), Minerva pa Izolo 29:22 (13:13). Pr-ed z.;iiir)jim kolom je Minerva tretja, Aero pa peti. Pari z.ad- njega kola: Rudar - AERO CELJE in Usnjar MINERVA. V SRL ženske je Smailno premagalo Izolo 26:23 (16:9). Na lestvici je Srnarlno osmo, v zadnjem kolu pa gostuje pri Fužiiiarju. ' ^ Šport je pomemben za vojake v Ponedeljkovem športnem dopoldnevu so sodelovali tu- di mladi fantje, ki trenutno služijo vojaški rok v Celju: :?.eljko Primorac iz Vrgolca p()d Hiokovim, Bojan Breznik iz Ljubljane in Miloš Šujica iz Maribora. Vsi trije so sprego- vorili o pestrem in bogatem športnem življenju v celjski vojašnici, ki je še kako po- membno za dobro kondicijo in kasnej.še izpolnjevanje ti- stih nalog, zaradi katerih tudi služijo vojaški rok. Bojan Breznik in Miloš Suji- ca sta sodelovala na tekmova- nju vcjjakov v Mariboru, kjer so se pomerile ekipe Maribora I in II ter Celja v košarki, pla- vanju, odbojki in rokometu. Celjani so ekipno zmagali v plavanju, medtem ko so v osta- lih disciplinah o.svojili drugo mesto, ekipno so bili drugi. Bojan Br-eznik je bil prvi v kra- vlu in tretji v pr-snem slogu, Miloš Sujica pa je /.aigral v ko- šarkarski ekipi. Miloš je tudi drugače košarkar, saj igra za TIMO v Mariboru, ki jo trenira Zmago Sagadin. Ob razgovoru je omenil troje: po povratku iz vojske bo še nadalje študiral (strojništvo) in aktivno igral košarko, želi si napredovanje v 1 B zvezno ligo, o celjskih ko- šarkarjih meni vse najboljše, o Jugoslovanih na EP pa, da so zlasti starejši igralci -nepo- slušni". Zeljko F*i-imorac je politolog, ki bo po odsluženju vojaškega roka odšel v Murskcj Soboto, kjer je tudi njegova žena. 2e pred vojsko je igral nogomet, s tem pa uspešno nadaljuje tudi v vojski. Ekipa celjske Garnizi- je je prav letos dosegla velik uspeh, saj se je v tekmovanju za Titov pokal na področju Slovenije uvrstila v četrtfinale. Kot vsak Dalmatinec navija za Hajduka, ki pa po njegovem mnenju letos ni v takšni formi kot nekoč. Vsi trije - Bojan, Miloš in Zeljko, so v Celju za- dovoljni, spoznali so mnogo novih prijateljev in poleg voja- škega pouka ne morejo preh- valiti velikega posluha starešin za njihovo udejstvovanje v športu. Kondicijsko dobro podkovan vojak z znanjem lah- ko doseže tisto, kar od njega pričakujemo. TONE VRABL Danes vojaki z IViariborom Ekipa celjske Gamizije se je uvrstila v četrtfinale tek- movanja za Pokal Maršala Ti- ta na področju Slovenije za sezono 83/84. Danes, četrtek, se bo od 17.30 srečala na ob- novljenem stadionu na Skalni kleti z ekipo Maribora, ki na- stopa v II. zvezni ligi. Ekipa vojakov in starešin razpolaga z dvajsetimi enakovrednimi igralci, ki bodo v borbi z reno- miranim nasprotnikom po- skušali znanje nadomestiti s srcem. Je pa že uvrstitev v če- trtfinale za ekipo celjske Gar- nizije izjemno lep uspeh. Sodeiovanje med mornarji in košarkaricami V mesecu mladosti je prišlo do trdnejšega sodelovanja med gojenci Srednje vojaške mornariške šole Maršal Tito v Splitu in ženskim košarkar- skim klubom iz Rogaške. Bodoči mornarji so že pred leti sodelovali na delovni akciji na Kozjanskem ter takrat imeli tesnejše stike s tamkajšnjo mladinsko organizacijo. Da ne bi to sodelovanje zamrlo je prišlo na pobudo predstavni- kov Splita do tesnejšega sode- lovanja med njimi in ženskim košarkarskim klubom Roga- ška, ki je prav letos dosegel svoj doslej največji uspeh - po osvojitvi naslova republiškega prvaka uvrstitev v II. zvezno ligo. O vsem tem pripoveduje predsednik KK Rogaška Milan Virant: »Naša delegacija je bila pri njih že decembra in dogovorili smo se za nekaj skupnih akcij. Zdaj so bili fantje na ekskurziji in to so tudi izrabili za obisk pri nas. Z dvema avtobusoma smo jih iz Zagreba prepeljali na ogled Kumrovca, v Mislinji smo jim pripravili kosilo, nato pa je bilo prijateljsko srečanje v Rogaški. Sto mladih fantov v belih uniformah je pobelilo Rogaško. Pogovorili smo se tu- di o nadaljnem sodelovanju. Obstojajo vse možnosti, da bo- mo del priprav za II. zvezno ligo izvedli v njihovem šport- nem centru v Splitu. To nam bo dobrodšlo, saj je kar precej ekip v II. zvezni ligi iz Dalma- cije. Predvsem pa bodo ti obi- ski vsako leto, ko bomo pripra- vili razna skupna tekmova- nja.« T. VRABL Pričetek nove plezaine sezone Celjski alpinisti .so /.act z novo plezalno sezono. > so pa se preizkušali le v st nah Paklenice. temveč ; plezali tudi v 'Sav-injsk Alpah, kljub temu, da so t la ostenja nad Okrešlje po pr\'omajskih praznik delno še pokrita s tanl snežno odejo. Plezalcev i ni z.adrž^lo. 14. 5. so Bojan Srot in ti čajnika Peter Petek ter Pc de Felicijan preplezali D rektno v Mrzli gori in Avr kelj. 3. 5. je naveza Franc Cai žek in Aco Pepevnik prt plez.ala varianto Igličeve Mali Rinki (IV do V), da poprej pa je Pepevnik v S( lo vzponu ponovil Pusto i Celjsko smer v Mrzli gori. Istega dne so bile pono\ Ijene še naslednje smeri: Franc Canžek in Ivai Plaznik sta izplezala Di rektno smer v Mrzli gor (V). Aleš Stopar in tečajni! Rudi Podgoršek - variante Igličeve, Slavko Cankar ii Brane Povše pa Igličevo \ Mali Rinki (-V do IV). 15. 5. sta Bojan Srot ir Peter Petek ponovila smei ..Y« v Mrzli gori, Slavke Cankar in Aleš Stopar pj Vzhodno v Mali Rinki. Me- šana naveza Brane Povše -Polona Okrogar je izpleza- la Tečaj niško (II do IV), Polde Felicijan in Franc Canžek pa Igličevo. V nedeljo, 15. 5. je bila na Okrešlju uspešna delovn; akcija, ki jo je organizira alpinistični odsek Celje Člani, pripravTiiki in tečaj niki, so kot vsako pomlac tudi letos, očistili okolice Frischaufovega doma ir koče GRS. PobraU sc okrog 300 kg smeti in dru ge navlake, ki jo razkrijt spomladanska odjuga. 21. maja sta Aco Pepev nik in Slavko Cankar izple z.ala prvenstveno smer v Planjavi, ki sta jo imenova- la »Pepca«. Dolžina smeri je 800 do 900 m. Za vzpon sta potrebovala 9 ur, smer pa sta ocenila s V-f/III do IV. Tega dne sta Franc Can- žek in Marjan Rihter v Mrzli gori ponovila smer Avrikelj, Dušan Golob in Polde Felicijan sta plezala nad Korošico in ponovila Levo smer v Dedcu (V), Bo- jan Srot in Aleš Stopar pa sta v Mali Raduhi ponovil^ Pristovškovo smer (VI), S kombinacijo »Živa« levo od plošč (VI). 20GA JE OKROGUl Republiška liga - v 24. kolu sta naši ekipi iztržili 75 odstotkov vseh možnih točk. Šmartno je doma z neuničlji- vim F*rašnikarjem premagalo 1:0 Stol iz Kamnika, medtem ko je velenjski Rudar iztržil dragoceno točko z golom Stevanoviča 1:0 proti Nafti v Gornji Radgoni. Lestvica 2. koli pred koncem: 3. Šmartno 29 točk, 5. Rudar 24 točk. Pari predzadnjega kola: Šmartno gostuje v Murski proti Muri, velenjski Rudar pa bo igral doma proti Primorju iz Ajdovščine. Vzhodna liga: kolo pred koncem je vse odločeno - Ce- ljani smo tudi v nogometu dobili tekmovalca višjega ra- zreda. Po zmagi v gosteh nad Alumijem 3:0 in porazu Ojstrice v Zagorju s Proletercem se nogometašem Kladi- \arja ni več treba bati. Dravinja je v lokalnem derbiju doma visoko s 4:0 premagala Elkroj, medtem ko je Steklar doma igral neodločeno s Fužinarjem 2:2. Lestvica: 1. Kla- divar 37 točk, 2. Ojstrica 32, 4. Dravinja 23, 7. Steklar 20, 8. Elkroj 19 točk itd. Pari zadnjega kola: KLADI\'AR ^ STE- KLAR, Fužinar - DRAVINJA in ELKROJ Liutomer. TV Dvojna zmaga Ceijanov v kartingu v Ljubljani je bila druga dirka za letošnje republiško prve stvo v kartingu. Celjani so dosegli lep uspeh. V nacionalne razredu je zmagal Me.sarec, medtem ko je v kategoriji (' 100 ccm zmagal Bitenc iz Celja pred klubskim tovarišem Pi kom. Tretje mesto .sta osvojila mladinec Brečko in ekipa Sla der. Drugi dan je bilo mednarodno tekmovanje, na katerem Bitenc osvojil odlično drugo mesto. Prek pa je bil peti v moči mednarodni konkurenci. i J. KUZIM ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 41 s šahovsko nagradno igro smo na Radiu Celje za- čeli januarja 1980, ko je bil gost v oddaji sedanji predsednik Celjskega šahovskega kluba. Kdo je to bil? ZVONE DE2NAK ANTON KOVAČ FRANCI GAZVODA Izpolnjene kupone pošljite v uredništvo najkas- neje do 10. junija. Tokrat nograjuje TTG Celje! NA KRATKO IViiadinec med člani peti Dva člana sekcije za dviganje uteži pri Partizan Celje mesto sta sodelovala na dr7.avnem prven- stvu v Splitu. Marko Urankar je kot mladinec osvojil med člani v srednji kategoriji .5. mesto, pri tem pa postavil dva državna re- korda za mladince. V potegu je dvignil 115,5 kg in v olimpijskem biatlonu 247,5 kg. Strelci v Rečici pri laškem Pripravili so občinsko prven- stvo z vojaško puško, kjer je na- stopilo devet ekip z 28 strelci. Re- zultati ekipno; 1. SD Dušan Po- ženel Rečica pri Laškem 447, 2. SD Pivovarna Laško 439, 3. SD Dušan Poženel II 392 krogov itd. Posamezniki: 1. Jože Kotnik (Re- čica) 160, 2. Roman Matek, 3. To- ni Kožar'(oba Pivovarna Laško) 160, 4. Damjan Pader, 5. Silvo Maric (oba Rečica) po 156 oz. 153 krogov itd. Ženske: 1. Joža Kožar (Papirnica Radeče) 142, 2. Zora Lavrinc 136, 3. Helena Lavrinc (obe Rečica) 125, 4. Mojca Kožar (Papirnica Radeče) 122 krogov itd. VINKO LAVRINC Športne vesti iz Vrbla pri Žalcu Na tui-niiTU v malem nogometu je zmagala ekipa Juteksa iz Žal- ca, ki je v finalu premagala vete- rane Vrbja 3;1. Najboljša sta bila pri Juteksu Goršek ter pri Vrbju Ferme. V boju za tretje mesto so mladinci Vrbja igrali neodločeno 3:3 s sovrstniki Pirešice. Na šahovskem turnirju za pr- venstvo Vrbja so bili najboljši med mladinci Pustoslemšek pred Breznikom in Korešom, pri Pionirjih Robi pred Bojanom Pšeničem in Tofolovskim ter med pionirkami Darja pred Branko Kline in Karmen Cokan. Na hitropoteznem prvenstw v Vrbju je nastopilo 12 šahistov, najboljši pa so bili Stane Skok, ki je zmagal ter Martin Stonnan, Štefan Petemel in drugi. JOZE GROBELNIK Pokal mladosti Viadimirju Jovanu Center za klubsko dejavnost pri Občinski konferenci SZDL Celje je pripravil Pokal mladosti Celje 83 v semi contactu. Nasto- pilo je 48 tekmovalcev iz Celja, Zagorja, Polzele, Ormoža, Ptuja, Ljubljane in Zreč. Rezultati predstavnikov klubov s celjske- ga območja: do 57 kg: 1. Sandi Gaber (Center za klubsko dejav- nost Celje - CKD), do 63. 2. Zdravko Grahut (CKD), do 69 kg: 2. Drago Džurič (si. Slan- der Celje), do 74 kg: 1. Vladimir Jovan (CKD), ki je kot najkom- pletnejši tekmovalec dobil tudi priznanje za najboljšega na Po- kalu mladosti, do 79 kg: 1. Bošt- jan Kranjec, 2. Zeljko Dragosa- vac (oba S. Slander), 3. Ervin An- zelc (TVD Partizan Polzela), do 84 kg: 1. Maks Bombek (Partizan Polzela), nad 84 kg: 1. Bojan Puš- nik (TVD Partizan Polzela), 2. Branko Kobal (CKD) itd. Za kategorizacijo strelcev v IVlozirju v streljanju s serijsko puško so nastopili strelci iz Mozirja, Na- zarja. Gornjega Grada, Smartna, Solčave, Rečice in Kokarij za ka- tegorizacijo. Najboljšim so bile podeljene značke odličnega in dobrega strelca. Nastopilo je 30 strelcev. Značko odlični strelec so dobili:Marjan Gradič (Mozir- je) od 100 možnih 94 krogov, sle- dijo Franc Podbrežnik (Solčava), Vinko Matjaž, Drago Poličnik (oba Mozirje), Jože Debets (Sol- čava) itd. Značko dober strelec so dobili: Ciril Kolar, Franc Bri- novšek (oba Šmartno, sekcija Bočna), Pavel Petrin, Franc Omladič mL, (oba Mozirje), Janez Kolar (Šmartno, sekcija Bočna), Marjan Bezovšek, Ivko Poličnik, Ferdo Hrovat (vsi Gornji Grad), Miran Borštner (Šmartno), Du- šan Zehelj, Franc Kolar (oba Šmartno, sekcija Bočna), Rudi Hudolin (Mozirje), Alojz Kore- njak (Rečica) in Pepi Šimenc (Nazarje). FRANC OMLADIC Prodamo avto Zastava 1300 Kombi, letnik 1976, vozilo je v voz- nem stanju in neregistrira- no. Izklicna cena je 15.000,00 plus prometni davek. Ogled vozila je vsak dan od 12. do 13. ure. Interesenti se naj oglasijo na sedežu Elektrosignala Celje, Lava 6a, Celje. Akademijo prekinii dež Ze tretje leto zapored je Partizan Store pripravil sre- čanje partizanskih društev s športnim fekmovanjem in akademijo \- počastitev Dne- va mladosti. Toda prav tako tretjič zapored organizator ni imel sreče z vremenom. Zara- di razmočenega terena je ta- koj odpadel veliki nogomet, blizu 250 udeležencev iz Par- tizana Pod gradom, Gaberja in domačega Kovinarja Store pa se je uspelo pomeriti v od- bojki moški in ženske, v igri med dvema ognjema pionirji in pionirke, v kegljanju in ba- linanju. Tik pred akademijo, ko s(j se \- spretnostnem poli- gonu pomerili pionirji in pio- niike, pa je pričelo močno de- ževati in številni udeleženci in gledalci so bili ponovno prikrajšani za doživetje, ki je vedno osrednja prireditev ob Dnevu mladosti v Storah. Največ športne sreče so imeli seveda domačini, sicer pa je tako kot običajno pre- vladovalo geslo: važno je so- delovati, ne pa zmagovati. Po- -sebna želja udeleženih pripa- dnikov treh partizanskih dru- štev pa je bila, da bi na na- slednjih srečanjih sodelovali tudi pripadniki ostalih treh celjskih Partizanov - Celje mesto, Skofja vas in Vojnik. METOD TREBICNIK JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 17 NOČNE CVE1KE • V torek zvečer, približno ob 20. uri je prLšlo do obra- čuna na hodniku stano- vanjske hiše v Linhartovi 12. Marija V., Anica R. in Franc G. so se spravili nad Jožeta P. Ta je zagrabil se- kiro in poškodoval Marijo V. in Franca G., ki sta mo- rala po zdravniško pomoč. Nekaj udarcev je dobil tudi Jože P., ki je prav tako iskal zdravmško pomoč. Vendar pa s tem še ni bilo konec obračuna. V torek zjutraj ob približno 01. uri je Aii- ton V. (ima enak priimek kot Marija V.) vdrl v stano- vanje Jožeta P. Ker ga ni našel doma, mu je razbil v navalu besa pohištvo in ne- kaj drugega inventarja ter povzročil za približno 30.000 dinarjev škode. An- tona so miličniki pridržali, ker je bil vinjen. • Radivoj J. je okradel svojega znanca Martina F., vendar pa se je med ple- nom znašla le čekovna knjižica in drugi osebni do- kumenti. Radivoj je vseeno poskusil in zavil v blagov- nico TEKO. Ker je bila pro- dajalka neprevidna, mu je uspelo kupiti na Martinov ček hlače za 1700 dinarjev. Začetek je bil usjsešen, pa je Radivoj poskušal še v Ju- gobanki v Miklošičevi uli- ci. Bančna uslužbenka je bila bolj previdna in Radi- voj se je znašel v rokah mi- ličnikov. • Radul K. je prejšnji pe- tek zvečer razgrajal v svo- jem stanovanju v Okrogar- jevi uhci in izvedel tudi krajše strelske vaje. Milič- niki so mu zaplenUi pištolo in ga pridržali čez noč, da se je za silo pomiril. Obtožnica se glasi - umor ^^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■1^^ Zagovor Martina Pavlica se razlikuje od tleistev, ugotovljenih v preiskavi Celjski javni tožilec je obtožil 46- letnega Martina Pavlica iz Kranja, Kidričeva 26. Bremeni ga kaznivega dejanja umora, poskusa kaznivega dejanja požiga in hudega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa. Kot smo že poročali, je Martin Pavlic obdolžen, da je 9. novembra lani, pri- bližno ob 14. uri v Slancah 1 v Celju v kuhinji med prepirom vzel sekiro in z njo umoril očeta Alojza Pavlica, nato pa poskušal zažgati hišo. Potem je po- begnil z avtomobilom in povzročil ne- srečo na Kidričevi cesti, v kateri je umrl Marjan Došler. Obdolženec, ki je zaradi vznemirje- nja javnosti v priporu, je prej stanoval z družino v Kranju. Odnosi z njegovi- mi starši so bili sprva še kar strpni, poslabšali pa so se, ko je umrla mati. Martin Pavlic naj bi se precej spreme- nil, imel pa naj bi tudi preganjavico. Mislil je, da ga hočejo preslepiti, svoje- ga brata in sestro, ki živita v ZDA ozi- roma na Nizozemskem, pa je imel za vohuna. Očeta je hujskal proti obema. tako da je Alojz napisal 26. avgusta lani oporoko, v kateri je vse premože- nje zapustil sinu Martinu. Sin naj bi zelo grdo ravnal z očetom, ki se je večkrat potožil sosedom kadai- je uspel spregovoriti z njimi kakšno besedo, saj mu je drugače sin prepove- dal stike s sosedi. Potem je prišla Jožica S., ki je hotela kupiti hišo v Slancah 1. Oče Alojz hiše pravzaprav ni nameraval prodati, zato sta se dogovarjala, da bi Jožica prispe- vala 200.000 dinarjev s katerimi bi iz- plačal sina Martina, zato pa polovico hiše prepisal na Jožico. Sin se s takim predlogom ni strinjal. F*repiri so se vTstili, 9. novembra lani pa je sin začel odvažati stvari iz očeto- ve hiše v Kranj. Martin Pavlic je usodne dogodke opisal precej drugače, kot pa je ugoto- vila preiskovalna komisija. Usodnega dne naj bi našel očeta s pišloto v ro- kah. Bil naj bi popolnoma obupan. Ko je vstopil v kuhiijjo, naj bi poskušal očetu izbiti pištolo iz rok, a ta je takrat že sprožal in ga ustrelil v desno roko. Martin naj bi zaradi tega podivjal in zbil f)ceta po tleh, ter se ga lotil z noga- mi. Kakšne sekire se ni spomnil. Požig oziroma poskus pož'iga pa je pripisal očetu. Zbrani dokay-i kažejo, da nima Mar- tin Pav'ič nobene strelne rane na desni roki. Zato tožilec meni, da je storil kaznivo dejanje oziroma dejanja, ki mu jih očita v obtož.nici. Očeta naj bi umoril, ker se je bal, da bi prepisal polovico hiše na drugega. Martina Pavlica so pregledali tudi na nevropsihiatrični bolnišnici v Zagre- bu, kjer so ugotovili, da je obdolženec ,nevrotska osebnost s paranoidnim ob- našanjem. Menili so, da je v času deja- nja bila njegova sposobnost razumeti pomen svojega dejanja in imeti v obla- sti svoje ravnanje zmanjšana, a ne bi- stveno. Glede nekaterih točk obtožnice se je pritožil branilec obdolženca, zato bo potrebno obtožnico dopolniti v dodat- nem preiskovalnem postopku. S. ŠROT Več vlomov na Celjskem Miličniki na Celjskem so v zadnjem času zabele- žili več vlomov, v večini primerov pa so tatovom olaj.šali delo lastniki, ki so slabo poskrbeli za svoje premoženje. Tako so do- slej še neznani tatovi vlo- mili v stanovanjsko hišo v Titovem Velenju, bara- ko v Slovenjskih Konji- cah, priročno skladišče na gradbišču Gradiš v Ce- lju, gostišče pri Savinj- skem gaju in v štiri kleti v stanovanjskih blokih na Zelenici in Čopovi ulici v Celju. Tatovi so odnesli predvsem manjše stvari. Miličniki iz Titovega Velenja pa so zabeležili tudi dve kraji avtomobi- lov. Tovornjak, ki je bil ukraden, so našli že na- slednji dan na Vinski go- ri, osebni avtomobil pa še iščejo. ss Sojenje Emi In Janku Meh se nadaljuje Na sodišču v Titovem Velenju se je nadaljevalo sojenje Janku in Emi Meh. Večji del obravnave se je tudi tokrat vrtel okrog del, ki naj bi jih Janko Meh opravil v letu 1980 pri gradnji puranjih farm v Pazinu. Tokrat na obravnavo ni bilo vabljene priče, predsednika komisije za tehnični prevzem farme, prav tako pa nista še končala svojega dela izvedenca gradbene stroke. Spisek del, ki jih je Janko Meh opravil v letu 1980 naj bi pripravila do prihodnje obravnave, ki bo 15. junija, do takrat pa naj bi bilo gotovo tudi mnenje izvedenke za finančne zadeve. Ker obramba trdi, da Meh ni mogel opraviti toliko del, kot ga bremeni obtožnica, v letu 1980 z delavci in mehanizacijo, ki jo je imel na razpolago, je namestnik javnega tožilca predlagal oziroma zahteval, da se tudi ugotovi, koliko dni bi bilo potrebno, da bi Meh opravil dela, ki so navedena v obtožnici in da se točno razmeji, koliko del je opravil Meh in koliko drugi kooperanti. S. S. Pomoč ni bila pravočasna Pi'ejšnjo sredo se je v pokritem bazenu na Go- lovcu kopala skupina enajstih dijakov iz velenj- skega srednješolskega centra. Eden izmed dija- kov je opazil, da je njiho- va sošolka Danica z Brez- nega pri Vitanju potonila na dno. Poklicali so kopa- liškega mojstra, ki je Da- nico potegnil iz vode. Nu- dili so ji prvo pomoč, nato pa so jo odpeljali v celj- sko bolnišnico, kjer pa je naslednji dan umrla. PROMETIE NESREČE Zapeljal Je v Pako Iz Titovega Velenja proti Slovenj Gradcu je vozil z oseb- nim avtomobilom VLADIMIR NEREK, 26, iz Cakovca. V kra- ju Paka pa ga je v desnem ovinku zaradi prehitre vožnje z^nesl.o s ceste in avtomobil je zdrsnil v potok Pako. Voznik se je pri tem huje ranil. Po dveh tednih je umrl 14 dni po prometni nesreči je v celjski bolnišnici umrl AL- BERT VESLIGAJ, 20, iz Celja. Vešligaj se je prehitro pripeljal v ovinek v Bevčah pri Titovem Velenju in ga je zato zaneslo v obcestno ograjo. Pretesno prehitevanje Voznica osebnega avtomobi- la IVANKA SELCAN, 26, iz Liboj je pri hladilnici v Trnov- Ijah pri Celju pretesno prehite- vala kolesarko TEREZIJO TURNSEK, 46, iz Celja, ki jo je zadela in zbila po cestišču, pri čemer se je Turnškova težje poškodovala. PRAVNIKI ZA BRALCE Novosti v postopku uveljavljanja odškodnine za nesrečo pri delu Ta sestavek nima namena teoretič- no razglabljati o odškodninski odgo- vornosti v delovnem razmerju ampak le konkretno opozoriti zlasti delavce o novostih v samem postopku glede uveljavljanja odškodnine, ki je delav- cu nastala, zato ker je utrpel nesrečo pri delu. Zakon o združenem delu je prvi do- ločno zapisal, da če delavec utrpi ško- do pri delu ali v zvezi z delom, ima pravico zahtevati od temeljne organi- zacije odškodnino in to po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. Ta načela pa so zapisana v zakonu o obhgacijskih razmerjih. Ce temeljna organdzacija delavcu ne povrne škode v predpisanem roku, ima delavec pra- vico zahtevati odškodnino pri sodišču združenega dela. Tako pravico imajo tudi delavci, ki so v delovnem razmer- ju z nosilci samostojnega osebnega de- la (obrtniki). Doslej nismo imeli pred- pisa, ki bi določal kateri je »predpisani rok«, v katerem lahko delavec zahteva odškodnino pri sodišču združenega dela. Tudi zato je bila potrebna novela republiškega zakona o delovnih ra- zmerjih. Prej je bilo namreč določeno, da lahko delavec proti drugim delav- cem v temeljni orgcinizaciji uveljavlja odškodninsko odgovornost neposre- dno pred sodiščem združenega dela brez poprejšriiega postopka v temeljni organizaciji. Ce pa vemo, da so delavci osebno in vzajemno odgovorni za izvr- ševanje delovnih obveznosti in da ni pravice brez obveznosti in odgovorno- sti, je pač jasno, da ob sistemu medse- bojne odgovornosti v združenem delu ni mogoče reči, da problemi odško- dninske odgovornosti zadevajo samo pravnikov. Tičejo se v bistvu vsakega delavca v združenem delu. Tedaj ne samo tistega, ki je v delovni nesreči poškodovan, pač p>a vsakega delavca, ki bo moral kot samoupravljalec tudi odločati o upravičenosti, po potrebi pa tudi o višini odškodninskega zahtevka za odškodnino, ki jo bo zahteval oz. uveljavljal drug delavec v temeljni or- ganizaciji. O tem je zelo nazomo pisal dr. Boris Strohsack v knjižici družbe- nega izobraževanja pod naslovom »Od- škodninska odgovornost v delovnem razmerju«. Vse to pa je upoštevala že navedena novela zakona o delovnih razmerjih. Vse kaže, da delavci, pa tudi nekateri odvetniki, ne želijo doumeti, da bo od- slej najprej pač potrebno neposredno v temeljni organizaciji razglabljati zakaj in kako je prišlo do nesreče pri delu. AU se je dala preprečiti ali ne in kdo je odgovoren. Pa tudi o višini odškodni- ne in načinu izplačUa. Tako široka obravnava pa naj vse delavce v tozdu opozori, da bo treba spoštovati ukrepe za varstvo pri delu, da bo treba skrbeti za varno okolje in za varno delo ter tako preprečevati nesreče pri delu, če jih že ni mogoče povsem odpraviti. Za- to novela določa, da mora obstoj škode in okoliščine, v katerih je škoda nasta- la, povzročitelja in višino škode ugoto- viti organ, ki ga morajo delavci tozda v samoupravnem splošnem aktu določi- ti kot pristojnega in odgovornega za tako obravnavo. Zdaj tedaj ne bo dovolj, da bo npr. pravnik v tozdu, ko bo sprejel odško- dninski zahtevek delavca, vse to odsto- pil kar zavarovalnici, češ ubadajte se s tem vi, saj plačujemo premije. Delavci se morajo končno vprašati kolikšne so te vsote, ki se plačujejo, zakaj se plaču- jejo in kako se z njimi »gospodari«, kar je zlasti omogočeno preko delegatov, ki sodelujejo pri samoupravnih orga- nih zavarovalne skupnosti. Pri tem pa bodo lahko tudi zahtevali pojasnila, za- kaj nekateri oškodovanci dobijo kar hitro izplačano odškodnino, nekateri pa morajo čakati tudi več mesecev aLi končno uveljavljati odškodnino pri so- dišču. Novela je imala namen skrajšati tudi ta dolgotrajni postopek. Delavci na- mreč morajo poškodovancu povrniti škodo v roku 3 mesecev kar jo je zahte- val; pri tem izrecno določa, da mora v tem roku pristojni organ temeljne or- ganizacije odločiti. Ce se namreč z za- htevo delavca ne strinja, jo mora s pi- smenim sklepom zavrniti. Šele tako in takrat lahko delavec uveljavlja odško- dnino pri sodišču združenega dela. Namen tega sestavka tudi ni, da bi razpravljal o pojmu oz. ugotovitvi kdaj delavec »utrpi škodo pri delu ab v zve- zi z delom«, kot je zapisano v zakonu o združenem delu. Delavce pa je potreb- no opozoriti, da je ta pojem praviloma zapisan tudi v samoupravnih aktih toz- dov. V teh aktih, zlasti v pravilnikih o ukrepih za varstvo pri delu ali s pravil- niki s podobnim naslovom, pa je zlasti opisan način prijave in raziskave vzro- kov nezgod. Tako je običajno zapisano, da je treba kakršno-koli nezgodo, ki se delavcu pripeti med delom, pa tudi ta- ko, ki po svojem značaju ne bi imela za posledico izostanek z dela, obvezno ta- koj javiti vodji svoje delovne skupine ali neposredno nadrejeni nadzorni ose- bi, obenem z navedbo morebitnih oči- vidcev. To se navadno zahteva od tiste- ga delavca, ki je imel nezgodo. Ce pa tak delavec zaradi težje poškodbe ne more javiti nezgode, je to dolžan storiti sodelavec, ki je bil najbližji me.stu nez- gode oz. tisti delavec, ki je prvi videl ali izvedel za nezgodo. Seveda pa je v tem pravilniku tudi zapisano, da je nepo- sredno nadrejena nadzorna oseba, ki je bila o nezgodi obveščena, dolžna takoj objektivno raziskati vzroke nezgode ter na podlagi raziskave sestaviti pi- smeno prijavo nezgode. Ravno tu, po ugotovitvah našega sodišča, delavci, pa tudi odgovorni, delajo napake, ko ne prijavljajo pravočasno primerov nezgod oz. ne izpolnijo prijave. Vse breme dokazovanja oz. izvajanja dokazov potem pač pade na sodišče, a taka izvajanja so, tudi zaradi časovne odmaknjenosti dogodka, mnogokrat otežkočena ter dolgotrajna. Upamo in želimo, da bodo ravno novosti, ki jih novela zakona o delovnih razmerjih prinaša v postopku glede uveljavljanja odškodnine za nesrečo pri delu, pripo- mogle k predhodnemu razčiščevanju dejanskega stanja in končno tudi k te- mu, da bo prizadeti delavec čim prej prišel do pravične odškodnine. EDVARD CENTRIH IZ SODNIH AKTOV Če goljufa črpaikar Zgodilo se je na bencinski črpalki v času, ko so nam drago pogonsko gorivo že odmerjali z boni. Sprva je bilo vse kot obi- čajno. Občan je izročil bon za 20 litrov. Prodajalec je vta- knil cev v rezervoar, pritisnil na ročko, natočil bencin in oznanil, da je tank poln. Ob- čan je plačal in se odpeljal. A kmalu je opazil, da po- stopek le ni bil takšen kot običajno. Namesto polnega je imel samo pol rezervoarja bencina. Ogorčen se je VTnil. Sledil je žolčen razgovor, ki pa spora med prodajalcem in kupcem ni razrešil. Zadevo so vzeli v roke mi- ličniki in ugotovili, da je čr- paikar dejansko natočil sa- mo deset litrov bencina. Pod težo dokaza oziroma desetih litrov je črpaikar spremenil zagovor - pokvarjena je bila bencinska črpalka. Stranki sta spor razreševa- li na sodišču. Črpaikar je vztrajal pri starem zagovoru, sodišče pa mu ni verjelo. Za goljufijo mu je naložilo ka- zen 4.000 dinarjev. Pritožil se je zagovornik, višje sodišče pa je pritožbo upoštevalo. Spor je tako šel nazaj na prvostopenjsko so- dišče. Zadeva sama po sebi ni to- liko pomembna zaradi teže kaznivega dejanja. Je pa pri- mer, kako je kupec večkrat \- nevarnosti, da mu del težko prisluženega dohodka vza- mejo prodajalci z majhnimi goljufijami, ki pa vse skupaj znesejo kar lepe denarce. Ce črpalka ne dela, oziroma je pokvarjena, bi moral to prvi opaziti prodajalec, ki je tudi strokovno usposobljen za to. Ker pa očitno vedno ni tako. je dobro, če tudi kupec kdaj pogleda na števec in preveri, če je vse pošteno. S. S. »AVTOPREVOZ« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Objavlja prosta dela in naloge: 1. ADMINISTRATORKA V PROMETU 2. ČUVAJA Pogoji: pod 1. končana srednja šola administrativ- no-upravne ali ekonomske smeri in dve leti delovne prakse pod 2. NK delavec Pisne prijave z dokazili sprejema kadrovska služba DO »Avtoprevoz« Šempeter v Sav. dolini 15 dni po objavi v časopisu. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 2. JUNIJ 19( I- JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 19 bodeči iOflTEDiK 5BEZ ZVEZ Nekateri na celjskem območju so z nevoščlji- vostjo sprejeli še en izvoz kadra s tega predela. In ob tem SO celo menili, da je moral imeti DANE ptNC, ki je včeraj nastopil delo kot podsekretar v zveznem sekretariatu za finance, kakšno zvezo, da je prišel tako visoko. Mi pa zatrdno vemo, da ni imel nobene posebne zveze. Dobre zveze sploh ne - saj je bil doslej direktor PTT. VSE ZA AVTOMOBILE Ob hotelu Turška mačka bodo kmalu uredili lep parkirni prostor. Pravijo, da parkirne prostore za avtomobile zdaj vse bolj potrebujemo, ko zaradi stiskanja z benci- nom vse več avtomobilov stoji. Je pa tudi res, da naj bi na tem mestu po nekate- rih načrtih stala moderna trgovina. Zdaj pa smo dobili parkirišče brez trgovine. S tem se bo uredilo v Celju malo večje ravno- vesje: zdaj je namreč tu veliko trgovin brez parki- rišč. , .. V naših bankah opažajo zadnji čas manj občanov, ki bi vlagali denar. V trgovinah so se namreč spet pojavile nogavice! Cene bomo odmrz- nili. Mar to pomeni, da se bodo lahko zdaj nekateri izdelki tudi pocenili! Pes, ki laja, ne grize. Kdor vpije, delaj- mo, naredi najmanj! VČASIH SO BILE DOBRE IN HUDOBNE VILE - DANES IMAMO VILE, KI SO ZGRAJENE NA POŠTEN ALI NEPOŠTEN NAČINI SEJMI, SEJMI v Kranju imajo sejem drobnega gospodarstva. V Celju je sejem obrti in drobne- ga gospodarstva. Zdaj so še v Mozirju odprli obrt- no razstavo. Kot kaže, se mi z obrtniki zelo radi postav- ljamo, čeprav jih sicer še marsikje zapostav- ljamo. NJUNOVEJSA VEST NAFTA V JADRANU Tudi danes (kot že nekaj dni zapored) smo prejeli izredno vest. Spet so našli nafto na Jadranu. Vsi smo zelo veseli. Nekateri tuji turisti, ki ne morejo natankati goriva v motorne čolne ob naši obali, pa nič... Če jih ne bodo prej »zaklali« s kakšnimi predpisi, so- glasji ali podobnim. DELITEV DELA Predsednik celjske občinske skupščine Edi Stepišnik je tudi predse- dnik celjskega kolesar- skega kluba. Predsednik izvršnega sveta Zvone Hudej se pa vozi v službo s kolesom! BOUKO SKRBIMO ZA S)RAVSTVO- VEČJE BOLNIKOV POMANJKANJE VIL V dvorani Golovec je te dni sejem Iščemo nado- mestilo za uvoz. Kovinotehna ni razstavila nobenega dela, ki naj bi ga izdelovali obrtniki in s tem nadomestili uvoz, ampak je kar zapisala, za kaj vse iščejo interesente. Tako tudi iščejo obrtnike, ki bi izdelovali vile, da jih ne bi bilo treba uvažati. Je že tako: pri nas nočemo delati niti vil, zato tudi ni čudno, da je vse manj tudi takih, ki bi delali z vilami. Ponekod Je pomembno KAJ si. Ponekod - KDO si. Marsikje pa ČIGAV si! Na osnovi 110. člena Statuta delavski svet DO AVTOTEHNIKA Celje razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJA SEKTORJA VELEPRODAJE 2. VODJA SEKTORJA MALOPRODAJE 3. VODJA KADROVSKO ORGANIZACIJSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnje- vati še naslednje pogoje: Pod točko 1 in 2: - da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo eko- nomsko komercialne smeri, - da ima 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog avtotehnične komerciale, - da ima sposobnosti organiziranja in vodenja, - da je družbenopolitično aktiven v svoji delovni sredini, KS, občini ali širše, - da poda predlog o načinu realizacije razvojnega programa DO in opredeli svojo vlogo pri njegovi realizaciji. Pod točko 3: - da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ka- drovskoorganizacijske, pravne, upravne ali ekonom- ske smeri, - da ima 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog na kadrovsko organizacij- skem področju. - da ima sposobnosti vodenja in organiziranja, - da ima sposobnosti dela z ljudmi, - da je družbenopolitično aktiven v svoji delovni sredini, KS, občini ali širše, - da poda predlog o načinu realizacije razvojnega programa DO in opredeli svojo vlogo pri njegovi realizaciji. Kandidati pod točko 1, 2 in 3 bodo imenovani za mandatno dobo 4 let. Kandidati naj vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev razpisa pošljejo v 15 dneh na naslov: . SOZD MERX Celje DO AVTOTEHNIKA Celje, Mikloši- čeva 5, z oznako »za razpisno komisijo« in z naved- bo razpisanih del m nalog. Vse kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. TITOVO 0R02JE 5 Piše Janez Hartman »Džeferdarji« za Tita Džeferdar je najraskošnej- ši tip puške, kar jih je bilo izdelanih in uporabljenih na ozemlju današnje Jugoslavi- je. Izdelovale so jih puškar- ske delavnice v Hercegovini (Foča, Trebinje) in Boki Ko- torski (Herceg Novi, Risan, Kotor). Gre za puško kreme- njačo iz XVIII. in XIX. sto- letja, ki združuje lastnosti za- hodno evropskega in turške- ga orožja - kar je glede na položaj Balkana pravzaprav logično. Posebno značilno za džeferdar je to, da je olesje (kopito) obloženo s ploščica- mi iz biserne matice, kar da- je puški poseben čar. Prva dva džeferdarja sta prišla v maršalovo zbirko le- ta 1951, za Titov devetinpet- deseti rojstni dan. Poklonil mu jih je Dubrovnik. Oba sta hercegovske izdelave in dati- rata iz druge polovice odno- sno konca XVIII. stoletja. Leta 1959 mu je mesto Kotor podarilo pravi kotorski dže- ferdar iz druge polovice XVIII. stoletja; njegova cev je okrašena s srebrom, okovi so iz pozlačenega srebra in okrašeni s filigranom in ko- ralami. V Titovi zbirki je še en džeferdar iz začetka XIX. Črnogorski revolver -Gas- ser iz Titove zbirke stoletja, hercegovskega tipa; podrobnejših podatkov o izvoru pa zanj ni. Med strelnim orožjem iz Titov^e zbirke je tudi drugače največ pušk in pištol kreme- njač, vsega skupaj preko tri- deset primerkov. Gledano iz zornega kota zgodovine orožja (ta je seveda močno povezana z umetnostno in tehnično ter vojaško zgodo- vino) je med najzanimivejši- mi italijanska pištola iz prve polovice XVIII. stoletja, ki predstavlja prototip srebr- nih pištol »ledenic« iz Boke Kotorske, najlepših pištol, ki so jih izdelovali in nosili pri nas. Italijanski vzorec je zelo redek, v Jugoslaviji ga hrani menda le še Narodni muzej v Ljubljani. Od novejšega orožja \' Ti- tovi zgodovinski zbirki je \Tedno omeniti velikokalibr- ski revolver Gasser, izdelan v začetku našega stoletja na Dunaju za črnogorsko \'oj- sko. To težko šeststrelno orožje je sicer serijske, tovar- niške izdelave, vendar pa ima čudovit masiven srebrn ročaj, okrašen s filigranom . in kocalaroL ___ 20. STRAN - NOVI TEDNIK 2. JUNIJ 1! Obleka za prehodni čas Stilisti letos posvečajo po- zornost tudi oblekam. Lete so v mehko padajočih ali pa v strogih geometrijskih lini- jah. Za prehodni čas najde- mo mnogo srajčnih oblek. narejenih iz moških srajc (T- shirting stil, ki sem ga že omenila). Za poletje pa je mnogo ravno krojenih oblek /. geometrijskimi motivi in brez rokavov. Novost letošnje mode je kombiniran material. Tako najdemo kombinacije usnja in jeansa, volne, blaga in us- nja ... vse to pa v enem mo- delu. Pripravlja Duško Šom Današnji mc>del predstav- lja obleko, ki je kombinirana z usnjem oziroma velurjem in l:k>mbazno flanelo ali jer- sey. Obleka ima podalj.šan ži- vot in je nabiana v pasu ter ima zašita dva robova na spodnjem delu obleke. Sal ovratnik je speljan v vstav- ljeno sedlo; ob robu ovratni- ka pa je malo nabran volan iz usnja oziroma velurja. Tudi rokavi so nabrani v ramenih in manšete so iz usnja. V pasu je obleka stisnjena z dvakrat prevezanim širšim pasom, ki je iz usnja oziroma velurja, enako kot manšeti in rob ovratnika. SLOVENIJALES LIK »SAVINJA« CEUE, n. sol. o., Mariborska 116, Celje Komisija za delovna razmerja TOZD za Energetiko in vzdrževanje in TOZD Pohištvo Celje objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Opravljanje tesarskih del 2. Drobilec odpadkov 3. Skladiščni delavec Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za oprav- ljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še nasled- nje posebne pogoje: Podi.: - poklicna lesna šola - eno leto ustreznih delovnih izkušenj Pod 2.: - končana osnovna šola - eno leto delovnih izkušenj Pod 3.: - končana osnovna šola - pol leta delovnih izkušenj Kandidati naj svoje pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev, ki so določeni s tem oglasom, pošljejo v petnajstih dneh po objavi oglasa na na- slov: DO LIK »Savinja« Celje, Mariborska 116, Celje, oz. se lahko osebno zglasijo v kadrovski službi de- lovne organizacije. Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili za nedo- ločen čas s polnim delovnim časom, o izbiri pa bodo kandidati obveščeni pisno v 30-ih dneh po poteku prijavnega roka. Osebni dohodek za navedena dela in naloge je po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. DOMAČE PASME LOVSKIH PSOV Resasti istrski gonič Ko je dr. Ivan Ix)vrenčič na začetku tega stoletja pri- čel sistematično raziskova- ti in zbirati podatke o do- mačih lovskih pseh-goni- čih, je našel le še nekaj pri- merkov resastega istrskega goniča, ki je po barvi enak kratkodlakemu (bel z oranž- normenimi znamenji), ven- dar resaste, sršeče dlake, za- jetne postave in močnih ko- sti. Izrazita pri tej pasmi je glava, kajti izraz je zaradi košatih obrvi in resastega gobca, mrk in resen. Resasti istrski gonič je odličen zaj- čar, še bolj pa se zaradi svo- je srčnosti in ostrosti obne- se pri lovu na lisice in divje svinje. Kot izkušen kinolog je dr. Lovrenčič takoj uvidel kako ogrožena je ta pasma v svojem obstoju in se je zato posvetil predvsem vzreji re- sastega istrijana. Psarna »Podgorska« je v teku svoje- ga skoraj 40 letnega obstoja vzgojila številne plemenite predstavnike te pasme in ta- ko s sistematično odrejo za- gotovila njen obstoj. Danes lovijo z resastim istrijanom skoraj po celi Sloveniji, raz- širil pa se je tudi na ostale predele države. Zanimivo je, da je resasti istrijan prednik ene od priz- nanih avstrijskih pasem go- ničev. Vzreditelj Peintinger je v prejšnjem stoletju iz ha- noveranskih krvoslednikov in resastega istrijana s previ- dno odrejno izbiro uspel vzjediti izenačen ustaljen rod, ki so ga 1. 1988 na razsta- vi na Dunaju priznali kot sa- mostojno pasmo z imenom: Ostrodlaki, štajerski visoko- gorski gonič. Resasti istrijan pa je znan lovcem še po eni svoji last- nosti. Kadar goni divjad, ima zelo lep, zveneč in močan glas, ki ga lovec daleč sliši. Izkušen lovec, ki svojega psa dobro pozna, že po glasu ve, katero divjad pes glasno sledi. Resasti istrijan je lovski pomočnik mnogim lovcem. V celjski regiji pa je nekoliko številčnejši na velenjskem in šoštanjskem področju, v Re- čici ob Savinji in v okolici Šentjurja pri Celju. S. K. Na osnovi 7. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev skupščine ok)čine Šmarje pri Jelšah ■ razpisuje komite za urejanje prostora in varstvo okolja dela in naloge referenta za gradbene zadeve II Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje po- goje: - višja izobrazba - gradbene smeri - 2 leti delovnih izkušenj in strokovni izpit - zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema - znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev spreje- ma kadrovska služba SOb Šmarje pri Jelšah 20 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. TO IN ONO O HIBAH Skočec iz luke Morski lipan, morski vi- tez, cipel ali pa tudi skočec, tako imenujejo naši obalni ribiči ribo, ki zaradi svoje- ga elegantnega videza, oku- snega mesa ter muhastega vedenja vzbuja precej po- zornosti. Skočci živijo v ja- tah v plitvih obalnih vodah. Zrastejo do 80 cm v dolžino in do 6 kg teže. Iz njihovih iker pripravljajo ponekod tudi kaviar, ki mu pravijo »botarga«. V nevarnosti plavajo skočci cik-cak ali pa tudi skačejo iz vode, Piie Ignac JevniSek včasih celo na suho. Zani- mivo je, da živijo skočci v miru z brancinom, ki sicer v svoji bližini ne trpi nobe- ne druge ribe. Skočec velja za prebrisa- no ribo. Primorci radi reče- jo, da je kdo premeten kot "Cipal iz porta«, torej kot skočec iz luke. In res se ne- malokrat zgodi, da skočci plavajo okoli vabe ne da bi se je dotaknili, kot bi hoteli ribiča vleči za nos. Loviti skočce je izredno zanimivo, ker je treba imeti dober re- fleks. Zaradi nezahtevnega pribora in enostavnih vab pa je ribolov skočcev še po- sebej zanimiv za »nedelj- ske«, dopustniške ribiče. Zanimivo je, da prav celj- ski ribiči na morju najraje lovijo skočce. Tu seveda mislim na športne načine ribarjenja, torej z eno pali- co in enim trnkom ter z obale. Verjetno se sprašuje- te kako je mogoče videti kdo na morju je celjski ri- bič in kdo ni? Pa je mogo- če. Savinja je tudi v svojem ciprinidnem toku sora- zmerno hitra, zato uporab- ljajo Celjani pri ribarjenju belih rib posebno alumini- jasto ali plastično kolo, ki se vrti na dveh krogljičnih ležajih. Nikjer drugje v Slo- veniji ali Jugoslaviji ne uporabljajo takšnih koles. In tako sem lahko leta na- zaj na naši obali videl ribiče s takimi kolesi, se z njimi pogovarjal in ponavadi ugotovil, da lovijo skočce. In kako bo dopustnik najhitreje ujel skočca? Naj- prej ga mora privabiti, to pa stori z nekoliko razmo- čenim kruhom. Kmalu bo opazil okoli plavajočih koščkov kruha značilne vr- tinčke in pa tudi same ribe. Krmljenje je treba občasno ponavljati, ker morje pona- vadi kruh odnaša, tako pa imamo skočce vedno na primerni razdalji. Pribor je enostaven. Ribnica, stacio- narno kolesce (prej ome- njeno aluminijasto kolesce povzroča začetnikom ne- premostljive težave pri me- tih), vrvica debela okoli 0,25 mm, predvrvica debe- la okoli 0,18 mm, trnek št. 8-12 ter plovček - ježevec. Plovček naravnamo kakš- nih 3/4 metre visoko in ga primerno obtežimo s svin- čenimi krogUcami. Včasih skočci nikakor nočejo bliže k obali. V takem primeru uporabimo večji plovček, ali pa ježevca dodatno opremimo s pluto. Za vabo uporabimo kruhovo sredi- co, laliko pa tudi delčke sardel ali skuš. Na morju se kruh hitro suši, zato kruho- vo sredico zmešamo z malo jetrne paštete in z vabo ne bomo imen več nobenih problemov. Zasek mora bi- ti hiter, ne pa tudi močan. Ujeti skočec, ki je včasih lahko kar velik, se močno upira, zato moramo že predhodno primemo na- ravnati zavoro na stacionar- nem kolescu. Čeprav lovijo skočce tudi drugače, daje opisani način začetniku največ možnosti za uspeh, seveda če skoč- cev ravno ta dan ni prijela tako značilna muhavost. ZDRAVILNE HASTUNE Črna meta črna meta (Marrubium vulgare) je prijetno dišeča rastlina iz družine usnatic. Je trajnica in v zemlji ima vretenasto koreniko. Iz nje poganja običajno več štirio- glatih, votlih stebel, ki so do pol metra visoka. V spodnjem delu so stebla precej vejnata in nosijo pec- Ijate, precej grbave jajčaste po robu narezljane in volnato dlakave liste. Prav tako je dlakavo tudi steblo. V pazduhah zgornjih listov stoje skoraj okrogla, navidezna vretenca belih cvetov. Cevasta čaša ima deset nazaj zavihanih zob- cev. Cveti od julija do septembra in je pogosta rastlina zlasti na Primorskem in v Istri, najdemo pa jo tudi v notranjosti Slovenije in raste ob ograjah, živih mejah, po peščenih in kamnitih tleh. Nabiramo celo rastlino, ko cveti in pa tudi korenino. Črna meta vsebuje prijetno dišeče eterično olje, grenčico marubin, čreslovino, smole, sluzi, razne anorganske soli in še nekatere nepoznane grenke snovi. Prisotno eterično olje dobrodejno vpliva na dihalna pota in ljudsko zdravilstvo priporoča uporabo črne mete pri starih, suhih katarjih, pri oslovskemu kašlju Ln bronhitisu. Prav tako je učinkovita pri zdravljenju vnetnih procesov v ustni votlini. Grenčina marubin pa ima prijemališče v prebavilih. Vpliva na povečano izločanje prebavnih sokov, tako žolča kot trebušne slinavke. S tem se poveča delova- nje jeter in poveča se apetit. Črna meta dobro deluje tudi na srce in sicer pomirja utrip. Če to strnemo, vidimo da čaj iz črne rfiete pospešuje presnovne procese v našem telesu in s tem pospešuje izločanje raznih prebavnih snovi, ki so se kopičile čez zimo v našem telesu in je dobro, da pijemo čaj iz črne mete spomJadi, ko nas muči tako imenovana spomladanska utmjenost. V ta namen vzamemo žličko posušene črne mete in jo poparimo z dvema dl vrele vode, nato pokrijemo in pustimo, da se ohladi (15 minut). Nato precedimo in čaj pijemo po malih požirkih čez ves dan. Sladkamo s kosta- njevim medom. Ce pa dodamo še korenine regrata, do- bimo čaj, ki čisti ledvice peska in dviga splošno počutje. Lahko pa črno meto namočimo tudi v vinu in sicer tako, da sto gramov posušene droge namočimo v litru belega vina in dobro zaprto steklenico postavimo nekam na toplo za teden dni. Nato precedimo in dobljeno aromatično vino pijemo po požirkih pri zgoraj navedenih težavah. B.J. HORTIKULTURNI KOTIČEK Delo v okrasnem vrtu V okrasnem vrtu posvečamo veliko pozornost trati, saj so za nami že prve košnje. Vendar lepe trate ne dose- žemo le s košnjo. Prav tako je pomembno gnojenje. Gnojimo vsaj enkrat mesečno z dušičnimi gnojili. Se posebno pa je pomembna vlaga. Torej, zalivajmo ob sušnem vremenu! Škropimo tudi vrtnice, kajti že so se pojavile uši, ki zlasti rade sesajo na mladih vršičkih. Škropivu za uši dodajmo še škropivo proti plesni in rji. Uporabili boste škropivo, ki je trenutno na voljo v trgovinah. Zdaj je tudi čas, da pripravimo gredice za enoletnice (sezonsko cvetje). Ce imamo na isti gredici tulipane, bomo počakali, da dozorijo in jih potem izkopljemo ter nadomestimo z enoletnicami. Tulipanom porežimo cve- tove, tako bomo dosegh debelejše čebuhce. Kako zasadimo živo mejo ali živico Namen sleherne ograje je, da zapira prostor, da ga omejuje pa tudi ščiti pred nepoklicanimi. Tak namen ima tudi živica. Nepoklican gost je lahko včasih tudi zelo majhen, tudi zajec in podobno. Zato mora biti živica čim gostejša, neprehodna. Da pridemo do večje gostote, je najbolje, če jo sadimo v dveh vrstah in sicer v trikot, v medsebojni razdalji 15 do 20 cm vrsto od \Tste (liguster). Te vrste posadimo po sedem na meter. Seveda pa je gostota odvisna tudi od materiala, s katerim razpola- gamo. Pred sajenjem moramo zemljo dobro pripraviti, saj so živice običajno več let na istem mestu, pa tudi to, da živico med letom okopi jemo in dognojujemo. Dogno- jevati moramo zlasti tiste, ki jih pogosteje obrezujemo. Delo v društvu Po prvotnem načrtu bi naj bil društveni občni zbor maja, zdaj pa smo ga i^aradi objektivnih razlogov presta- vili na jesenski čas. Ostala dejavnost poteka po pro- gramu. Na vrsti so zlasti izleti. Bili smo tudi na plenumu Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije, kjer so poh- valili naše delo in smo bih deležni polnega priznanja. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE ž. JUNIJ 1983 NOVI TEOMK - STRAN 2 Delavski svet in komisija za delovna razmerja Lesna Industrija BOR Laško v sestavi delovne organizacije Lesnina Ljubljana razpisujeta. 1. dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA TOZD BOR Kandidati za navedena dela in naloge morajo izpol- njevati naslednje pogoje: - da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri in tri oziroma pet let ustreznih delovnih izku- šenj na vodilnih delih v finančnem poslovanju - da imajo moralnopolitične vrline in organizacijske sposobnosti Delavec, ki opravlja dela oz. naloge vodje finančno računovodskega sektorja TOZD Bor Laško ima po- sebna poblastila in odgovornosti ter se izbira za dobo 4 let. 2. dela in naloge VODJE KNJIGOVODSTVA TOZD BOR Kandidati za navedena dela in naloge morajo izpol- njevati naslednje pogoje: - srednja tehnična ekonomska šola ter 4 leta delov- nih izkušenj v knjigovodstvu. Dela in naloge se sklepa za nedoločen čas s 3 me- sečnim poskusnim delom. 3. dela in naloge FINANČNI KNJIGOVODJA I. TOZD BOR Kandidati za navedena dela in naloge morajo izpol- njevati naslednje pogoje: - srednja tehnična ekonomska šola ter 3 leta delov- nih izkušenj v finančnem poslovanju Dela in naloge se sklepa za nedoločen čas z 2 me- sečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v zaprti ovojnici na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Lesna industrija BOR Laško, 63270 Laško v 15 dneh od dneva te objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. ČGP DELD - TOZD PRODAJA PODRUŽNICA CEUE GREGORČIČEVA6 zaposli takoj vestnega in dinamičnega prOdajalCa-kO za kiosk delo v Polzell Od sprejetega kandidata želimo, da ima: - končano poklicno šolo trgovske ali gostinske smeri - vsaj šestmesečne delovne izkušnje pri opravljanju enakega ali podobnega dela Delo je pogodbeno za nedoločen čas. Ponudbe sprejema ČGP DELO PODRUŽNICA CEUE, Gregoričičeva 6 ali po telefonu 22-800 SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ŠMARJE PRI JELŠAH RAZPISUJE prosta dela in naloge vodje investitorskih in nadzornih opravil Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko izobrazbo gradbene smeri, 4 leta delovnih izkušenj, - poznavanje problematike s področja dejavnosti SIŠ gospodarskih dejavnosti. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z opravlje- nim strokovnim izpitom. Delo bomo sklenili za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 dni od izida razpisa na naslov Skupna strokov- na služba SIS gospodarskih dejavnost' občine Šmar- je pri Jelšah št. 179. K ponudbam je potrebno priloži- ti dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Kandi- dati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po končanem roku za prijave. Tovarna arom in eteričnih olj ETOL-IFF Celje Delavski svet razpisuje dela in naloge ^ INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE Za razpisana dela in naloge se zahteva: - visoka izobrazba ekonomske, pravne, kemično- tehnološke ali živilsko-tehnološke smeri; - 5 let delovnih izkušenj na delu oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; - aktivno znanje angleškega, nemškega ali franco- skega jezika; - zunanje-trgovinska registracija; - moralno-politične kvalitete in uveljavljanje načel socialističnega samoupravljanja. Kandidati morajo podati oredlog o uresničevanju smotrov in ciljev delovne organizacije z načinom realizacije razvojnega programa in opredeliti lastno vlogo pri njegovi realizaciji. Navedena dela in naloge sc razpisujejo za dobo 4 let. Kandidate prosimo, da pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošijejo v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov, pod oznako, »ZA RAZPI- SNO KOMISIJO«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključku postopka za izbiro. RUDNIK LAŠKO RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenega delovnega stroja BULDOŽER TG 90 B I. 1974, 750.000 din Licitacija bo v sredo, 8. junija 1983 od 10. ure dalje v kamnolomu Rečica. Delovni stroj si lahko ogledate isti dan od 8. do 10. ure. Stroj bomo prodali po načelu »Ogledano - kup- ljeno«. Ostale informacije bodo objavljene pred začetkom licitacije. Človeka bi flioraii boij zavarovati liot premoženje Nezgodno zavarovanje doseže v celoti svoj namen le, če Je zavarovalnina, ki Jo Izplača zavarovalna skupnost ob nezgodi, primerno visoka. če nanese priložnost na pogovor s kakšnim od zavarovalnih zastopnikov in drugih zavarovalniških delavcev, kaj zlahka ugotovimo, da so vsi enotne- ga mnenja, kako znamo premoženje do- kaj ustrezno zavarovati, bolj varčni pa smo pri zavarovanju človeka. Težko je reči, če takšno gledanje in praksa niso posledica nekoč še obveznega zavaro- vanja premoženja in se to prenaša na sedanji čas na osnovi zakona vztrajno- sti. Danes si podrobneje oglejmo nezgo- dna zavarovanja, med katerimi so naj- bolj razširjena kolektivna nezgodna za- varovanja, pa po splošnem prepričanju ne dovolj pametno izkoriščena, da bi vsem, ki nezgodo doživijo, v času traja- nja nezmožnosti za delo nudila dovolj primemo dnevno odškodnino. Dnevna odškodnina v zavarovalnih primerih pri nezgodah bi morala pokriti vsaj razliko pri manjšem osebnem dohodku zaradi začasne nezmožnosti za delo. To je bi- stveno! Kljub temu pa za kolektivna nezgodna zavcirovanja ponavadi odštevamo naj- manjše zavarovalne premije, ki znašajo ponavadi kakšna dva ali tri stare »jurje«. Ni čudno, da potem ob nezgodnem zava- rovalnem primeru dnevne odškodnine komaj presegajo zneske okrog 45 dinar- jev na dan. 2e tako so zavarovalne premiji pri nezgodnih zavarovanjih najmanjše v pri- rnerjavi z ostalimi zavarovanji, med vr- j stami nezgodnih zavarovanj pa je najbolj razširjeno kolektivno nezgodno zavaro- vanje in prav pri tem zavarovanju so za- varovalnine tri do štirikrat manjše kot pri individualnem nezgodnem zavarova- nju. Zavarovalne premije je mogoče plače- vati na tri načine: - od osebnih dohodkov delavcev, in- dividualno - iz sredstev skladov skupne porabe v delovnih organizacijah in - kombinirano z obema načinoma: delno iz osebnih dohodkov delavcev, delno pa iz sredstev skladov skupne po- rabe. Veliko je nejasnosti že pri samem poj- mu nezgode, zato si ga pobliže oglejmo! Za nezgodo štejejo zlasti naslednji do- godki: povozitev, trčenje, udarec s pred- metom ali ob kakšen predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, spo- drsljaj, strmoglavljenje, ranitev z orož- jem in raznimi drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, ubod s kakšnim predmetom, udarec ali ugriz kakšne ži- vali. Za nezgodo pa štejejo tudi številni pri- meri, kot so pretegi mišic, izpahi, izvini, zlomi kosti, ki nastanejo zaradi naglih telesnih kretenj ali nenadnih naporov - če so nastali zaradi nepredvidenih zuna- njih dogodkov in so bili neposredno po poškodbi ugotovljeni v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi. Za nezgodo po splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb ne štejejo: vse navadne, nalezljive in poklicne bo- lezni; bolezni, ki nastanejo zaradi psi- hičnih vplivov; trebušne popkovne, vodne in druge kile; infekc je in obole- nja, ki nastanejo zaradi r^-^ih oblik alergije; posledice, ki nastai.ejo zaradi delirium tremensa in delovaaja mamil; patološke sprememebe na kr/steh in pa- tološke epifiziolize; sistemiit neuromu- skulatume bolezni in encokrine bo- lezni. Zavarovalna skupnost, v našem pri- meru Zavarovalna skupnost Triglav, ob- močna skupnost Celje, pa lahko po splošnih pogojih, ki smo jih že omenili, izključi obveznosti za nezgode, ki so na- stale zaradi potresa, vojnih dogodkov, zaradi aktivne udeležbe v oboroženih al<- cijah, razen če je zavarovanec v njih so- deloval pri opravljanju svojih rednih del in delovnih nalog, ali na poziv poobla- ščenih organov SFFU, ali je samoinicia- tivno ukrepal za zaščito družbenega pre- moženja; zaradi poskusa ali izvTšitve sa- momora, ne glede na razlog; pri pripravi, poskusu ali izvršitvi naklepnega kazni- vega dejanja, kakor tudi pri pobegu po takšnem dejanju; pri pretepu ali fizič- nem obračunavanju, razen v primeru do- kazane samoobrambe; zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola ali ma mil nezavarovanca ob nezgodi - to velji še posebno, če je kot voznik motornega vozila imel ob nezgodi v krvi \ eč kot O,;, promile alkohola, ali več kot eno promi lo ob drugih nezgodah; Lani je število zavarovanih oseb oc. 143.478 v letu 1981, naraslo na 146.992 oseb, od tega je bilo leta 1981 kolektivno zavarovanih 95.014 oseb, lani pa že 99.958 oseb. Zavarovalnih nezgodnih primerov so v celjski zavarovalnici Triglava v tem času obravnavali: 1981. leta 5.686, od tega smrtnih 231, lani pa 5.260, od tega 317 smrtnih. Mimogrede še primerjava*^ le- tošnjimi prvimi tremi meseci: vseh pri- merov je bilo že 1.096, od tega smrtnih 79. In koliko denarja se je na račun zava- rovalnih premij zbralo? V letu 1981 je bilo zbranega 162.644.253 dinarjev, lani je znesek narastel na 166.895.950 dinar- jev, letošnji prvi trije meseci pa so od nezgodnih zavarovanj prinesli 49.958.123 dinarjev. Letošnje prvo trimesečje torej nakazuje, da bo ob koncu leta skupno povečanje prav verjetno doseglo poveča- nje za petino. , 2 . STRAN - NOVI TEDNIK 2. JUNIJ 19 ^, JUNIJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 2. JUNIJ 191 »Zlata« Fidlerjeva iz Nove vasi Na zemlji ne zmanjka tlela v soboto, 14. maja sta si Amalija in Franc Fidler še enkrat rekla da •. Tokratni je hil /lati in je potrdil in učvrstil njunih pet skupnih desetletij življenja na kme- tiji v Novi vasi pri Šent- jurju. Obiskala sctn ju na nju- lu-ni (lomu nekaj dni prod tem v/.n<'tnirljivim dogod- kom, /.ato ju jc 1'otoaparatovo oko ujelo tia domačem vrtu. Sicci- pa JC bilo njuno /ivlje- iijc vsa ta lota kai" najbolj te- sno povezano z zemljo. S ktnetovaiijem. P'ranča .setn tudi ob ol)isku našla sku|)aj s siuom Francem na polju, medtem ko je njegova žena Ana pripravljala kosilo, ma- ma Amalija pa je sedela pri knjigi. Rada bi .še delala na polju, pripoveduje, a se jc zadnja leta kar naprej drži smola. Najprej jo je zbil avto in ji piizadel hude poškodbe, nato je padla .še na domačem piagu in si zlomila kolk. »A se ne dam," pravi mama Amalija, ki je bila tistega dne prijetno razpoložena. .Ber- gelj nimam rada,« je še pri- s1.avila, ko smo se skupaj na- potili čez cesto. Mož Franc, ki ima vi'liko hudomušnih za ušesi, pa je v šali pristavil: "Seveda, saj Kopriva ne po- zebe!" In takoj obrazložil, da se je Amalija tako pisala pred njuno poroko. Amalija se je rodila v Pri- možu pri Ponikvi in svojega rojstnega kraja se rada spo- minja. V smehu je pripove- dovala, kako so včasih otroci hodili dražit Guzejevega oče- ta, ki se je potem večkrat za- podil za njimi, da je imel spet nekaj časa mir. Franc je doma iz Lokarij, v Novo vas ga je leto in pol starega kot rejenca vzela Ma- rija Grosek, ki mu je, ko je odrastel, izročila kmetijo, na kateri danes pomaga gospo- dariti svojemu sinu. V zakonu se jima je rodilo devet otrok. Živi jih o.sem in vsi se radi vračajo domov, pripovedujeta zlatoporo- čenca. V prostorni kuhinji nove hiše Franca mlajšega steče potem pogovor o kmetova- nju. Cez glavo dela je za vse pri hiši, saj imajo (5 ha obde- lovalne zemlje in 1 ha gozda, v hlevu pa 1(5 glav živine. Problemov je danes tudi v kmetijstvu vse več. Zdaj pri- manjkuje tega, zdaj onega. Tako sta zaman stala v Šent- jurju v vrsti za škropivo za koruzo, problemi je tudi z go- rivom in še marsičem, kar se ne da piespati kar čez noč. MATEJA PODJED Bodice če bi se res začelo nagrajevanje po delu, potem bi tisti z najvišjimi dohodki - postali socialni problemi. Obstaja cela kopica ljudskih izrekom na račun vremena - škoda da ni kakeg^ izreka glede gibanja cen tekom leta. Še sreča, da imajo stranišča dovolj ozka vrata - sicer bi se mnogi še tja za^^' peljali z avtomobilom. j Brez dela ni jela - če nisi zaposlen v administraciji. Čeprav znanost govori, da je delo ustvarilo človeka, imaš včasih vtis - da sta človeka ustvarila stolček in merce^ des. Vsak berač svojo malho hvali, le naši gospodarstveniki hvalijo tujo - ker je v njej več deviz. MARJAN BRADAČ Nagrajena karikatura na Japonskem Milan Alaševič, ki je bil le- ta 1952 rojen v Prištini, že več kot 10 let živi v Celju in dela kot biljarter pri Kinopo- djetju v Celju. Z izrednim občutkom za opazovanje in smislom za upodabljanje se je že s 16. leti lotil risanja karikatur, ki so se kmalu začele pojavljati v časnikih doma in na tujem. Za svoja dela je prejel števil- ne nagrade in priznanja. Le- tos, v mesecu maju, se je tem nagradam pridružilo še med- narodno priznanje - medalja za karikaturo z denarno na- grado, ki jo je za svojo kari- katuro prejel na Japonskem. MP Batinske legende v slikovitem donavsken kraju Batina je še ohranjen; zgodba o nastanku imen; Batina Skela. Kot pripove dujejo, je bil prvi prebivale( Batine neki Domjanovič imenovan Bata Skeledžija. \ ta kraj se je preselil iz Senja v Dalmaciji. V Donavi je menda zagledal veliko rib ir. zato se je naselil na območju današnje Batine. Batina Ske- la je bila znana tudi po svoji okrutni gospodarici, plemki nji in veleposestnici Mart Vereš. Ženska je bila tako okrutna, pripoveduje legen da, da je ubijala deklice in sej kopala v njihovi krvi, misleč da bo tako ostala večno mla- da. Umrla je nenavadne smrti: v kočijo je vpreg\a šest belih konj, nato pa se je| zapeljala po strmini narav nost v Donavo. m SALON »T« Lepa izbira ženst