Srebrna medalja Apimondie, podeljena reviji Slovenski čebelar - Vancouver 1999 ? 4" SLÖVfIMI Čftfl® LETO 1873 - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM cmm St. 3 1. marec 2001 Milan Meglič: Kolektivna blagovna znamka »Slovenski med kontrolirane kakovosti« 73 ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Stane Plut: Čebelarjeva opravila v AŽ panjih v marcu 75 Milan Vajda: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v marcu 76 DEJAVNOST STROKOVNIH KOMISIJ ZVEZE Franc Pižmoht: Na obisku pri inž. Josefu Ulzu v Avstriji 78 PRODAJA ČEBELJIH PRIDELKOV Julij Gaberšček: Obdavčitev čebelarjev (Nadaljevanje) 80 Silvo Posl: Čebelar in prodaja medu v trgovinah v luči novih predpisov 82 MEDOVITE RASTLINE Pavel Zdešar: 0 medeni beri in delu opazovalno- napovedovalne službe medenja (Nadaljevanje) 84 IZ TUJE LITERATURE Janez Hočevar: Srečanje z naslovom »Rotacijsko čebelarjenje« 86 IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Matjaž Kirn: Moji upi z »AŽ maksi« 87 Veterinarski nasveti v marcu (Čebelarjev dnevnik) (Priloga) 89 Slavko Rot: Podnica za kontrolo in odstranjevanje odpadlih varoj pri LR panju 93 Marjan Debelak: Še preprosteje do »AŽ maksi« panja IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA 94 Janez Korošec: Moravški čebelarji smo praznovali 96 Janez Mihelič: Dolenjski in belokranjski čebelarji so vrnili obisk čebelarjem iz Železne Kaple v Avstriji 96 Marjan Papež: Peti Ambrožev ples 98 Anton Rozman: Izobraževanje čebelarjev 99 Milan Runtas in Janez Mihelič: Sklepi in ugotovitve seje komisije za blagovno znamko »Slovenski med kontrolirane kakovosti« 100 V SPOMIN 104 MALI OGLASI 106 ČEBELICE NA INTERNETU Boštjan Grom: cebelarji@yahoogroups.com glasilo čebelarskih organizacij slovenije contents Milan Meglič: The Collective Trade Mark »The Slovene Controlled Quality Honey« THIS MONTH’S WORK FOR BEEKEEPERS Stane Plut: Beekeepers Jobs in AŽ Hives in March Milan Vajda: Beekeepers Jobs in Multiple-Story Hive in March THE ACTIVITIES OF THE ASSOCIATION’S PROFESSIONAL COMMITTEES Franc Pižmoht: On a Visit to Mr. Josef Ulz, B.Sc. Eng. in Austria SALES OF HIVE PRODUCTS Julij Gaberšček: Taxes for Beekeepers (Continuation) Silvo Posl: The Beekeeper and Selling of Honey in Shops in the Light of New Regulations NECTAR PLANTS Pavel Zdešar: About Honey Yield and the Activities of the Nectar Flow Observation-Forecast Service (Continuation) FROM FOREIGN LITERATURE Janez Hočevar: Encounter of the Title »Rotation in Beekeeping« OUR BEEKEEPERS’ EXPERIENCES Matjaž Kirn: My Expectations from the »AŽ Maxi« Hive Veterinary Advice for March (Beekeeper’s Diary) (Supplement) Slavko Rot: The Bottom Board for The Controll and Removal of Dead Varroa Mites in the LR Hive Marjan Debelak: A More Simple Way of Coming to Have an »AŽ Maxi« Hive FROM SOCIETY LIFE Janez Korošec: The Moravče Beekeepers Society celebrated Janez Mihelič: The Beekeepers from Dolenjsko and from Bela Krajina returned the Visit of Austrian Beekeepers from Železna Kapla Marjan Papež: The Fifth Ambrose's Dance Anton Rozman: Education of Beekeepers Milan Runtas and Janez Mihelič: The Decisions and Statements of the Meeting of the Commission for the Trade Mark »The Slovene Controlled Quality Honey«. IN MEMORIAM SMALL ADVERISEMENTS BEES ON THE INTERNET Boštjan Grom: cebelarji@yahoogroups.com Slika na naslovni strani: Člani in mladi čebelarji ČD Moravče skupaj zg. županom Matjažem Kočarjem ob veliki delovni zmagi - pred novim čebelarskim domom. KOLEKTIVNA BLAGOVNA ZNAMKA »SLOVENSKI MED KONTROLIRANE KAKOVOSTI« Milan Meglič *n «N \ Koi ->V foiVr n i lBr‘A«SKA ZVti ^«ovrwui . V zadnjem času se med čebelarji pojavlja čedalje več vprašanj o kolektivni blagovni znamki slovenskega medu. Najpogostejša vprašanja so, kako bo sistem deloval, kdaj bo zaživel, ali lahko v sistemu sodelujejo tudi čebelarji z manjšim številom panjev, kakšen bo strošek vstopa v sistem, kakšen bo strošek analize itd. Dejstvo je, da se v prodaji na drobno, predvsem v velikih sistemih, izjeme pa niso tudi druge manjše trgovine, pojavlja čedalje več uvoženega medu, ki ga kupcem ponujajo po nižjih cenah, kot so bile v Sloveniji uveljavljene doslej. Priča smo torej razpadanju slovenskega trga medu, zato je vznemirjenje med čebelarji razumljivo. Na kakšen način naj se slovenski čebelarji uprejo pritiskom cenenega medu (predvsem iz uvoza), postaja vprašanje eksistenčnega pomena za obstoj in razvoj slovenskega čebelarstva. Z vstopom v sistem kolektivne blagovne znamke bodo slovenski čebelarji dobili orožje, s katerim se bodo laže bojevali s konkurenco in si neposredno ali posredno ohranili ali pridobili čim več porabnikov slovenskega medu. Sistem kolektivne blagovne znamke »Slovenski med kontrolirane kakovosti« je zasnovan tako, da lahko v njem sodeluje vsak čebelar, ne glede na število panjev, vendar pod naslednjimi pogoji: - da je član ČZS, - da ima čebele ves čas na ozemlju Republike Slovenije, - da podpiše pogodbo, s katero se zaveže, da bo upošteval Pravilnik o kolektivni blagovni znamki »Slovenski med kontrolirane kakovosti«. Število panjev oziroma količina pridelanega medu ni omejitvena kategorija. Projekt kolektivne blagovne znamke »Slovenski med« je projekt vseh čebelarjev - članov Čebelarske zveze Slovenije. Poleg čebelarjev, ki so jih na šolanje za preglednike napotila posamezna čebelarska društva, so se šolanja po sklepu UO ČZS udeležili tudi čebelarski mojstri. Vsi kandidati, ki so uspešno končali šola- nje in dobili licenco, imajo po določilih Pravilnika o kolektivni blagovni znamki pravico in dolžnost opravljati delo preglednika za med. Društva, katerih član je izšolan preglednik za med z licenco in ki so že kupila instrumente za opravljanje terenske analize, bodo v kratkem prejela vso potrebno dokumentacijo: Pravilnik o kolektivni blagovni znamki, pogodbe, obrazce in navodila ter po poprejšnjem dogovoru že tudi za to leto predvideno število prelepk. Če v društvu nimajo preglednika, naj se zainteresirani čebelar dogovori s sosednjim društvom oziroma prvim najbližjim preglednikom medu z licenco. S tem bo začel delovati tudi sistem kolektivne blagovne znamke. Seznam preglednikov z licenco je bil objavljen v Slovenskem čebelarju, št 7/8 - 2000, stran 223. Zavedamo se, da sama prelepka še ne bo rešila problema. Potrebnih bo še veliko aktivnosti, da si bomo pri porabnikih ustvarili zaupanje in vzbudili interes za nakup medu, opremljenega z zaščitno pre-lepko »Slovenski med kontrolirane kakovosti«. ČZS bo v kratkem pripravila tudi nekaj nujno potrebnega propagandnega gradiva. Poleg člankov v različnih časopisih in revijah ter poleg sodelovanja na nekaterih sejmih, na katerih bomo to znamko propagirali, bo tudi to pripomoglo k čim širšemu informiranju javnosti o prednostih kontrolirane pridelave medu v Sloveniji, kakršno uvaja projekt kolektivne blagovne znamke »Slovenski med kontrolirane kakovosti». Prosimo vas, da vsa morebitna vprašanja naslavljate na tajništvo ČZS (Cankarjeva 3, 1000 Ljubljana). ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE VABI 3. MARCA 2001 V CELJE NA XXIV. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEMINAR IN ČEBELARSKO PRODAJNO RAZSTAVO Čebelarska zveza Slovenije bo v SOBOTO, 3. MARCA 2001, z začetkom ob 9. uri, organizirala XXIV. državni čebelarski seminar in čebelarsko prodajno razstavo. Seminar bo v dvorani E CELJSKEGA SEJMA v CEUU, Dečkova 1. DNEVNI RED SEMINARJA Ob 9.00: Odprtje in pozdravni govor predsednika ČZS g. Lojzeta Peterleta. 9.15: Predavanje z naslovom »Slovensko čebelarstvo in čebelarstvo v Evropski uniji - zakonodaja, trženje, prevozi na paše, zdravstveno varstvo čebel, pospeševanje čebelarstva, spodbude in pomoči«. Predavatelja bosta inž. Josef Ulz, predsednik avstrijskih čebelarjev, in predsednik Čebelarskega društva Trst dr. Livio Dorigo. 12.30-15.00: OKROGLA MIZA Na okrogli mizi bodo poleg inž. J. Ulza in dr. L. Doriga sodelovali še podpredsednik ČZS, nekateri predsedniki strokovnih komisij ČZS, veterinarji specialisti, povabili pa bomo tudi predstavnike MKGP in Ministrstva za finance. ČEBELARSKA RAZSTAVA V dvorani sejma bo organizirana prodajna čebelarska razstava. Vstopnina za udeležbo na seminarju je 1.000.- SIT. Z vstopnico boste prejeli tudi zbornik referatov. Vljudno vabljeni vsi slovenski čebelarji in ljubitelji čebel! Čebelarska zveza Slovenije PRISPEVKI ZA ČEBELARSKI CENTER SLOVENIJE ČEBELARSKA DRUŠTVA so prispevala: po 20.000 SIT Begunje pri Cerknici, Cerknica, Dobova-Kapele, Carnica, Kostanjevica, Leskovec in Žerjav; po 10.000 SIT Dornava, Gotovlje, Rečica, Slivnica pri Celju in Vuzenica-Muta; 15.000 SIT Kamnik, 28.250 SIT Logatec, 65.500 SIT Naklo, 50.000 SIT Nova Gorica, 25.000 SIT Ravne, 11.000 SIT Rogaška Slatina in 3.700 SIT Črna na Koroškem. Čebelarji ČD Lukovica so zbrali 101.000 SIT, čebelarji ČD Mengeš pa 133.400 SIT za postavitev čebelnjaka na Brdu. mesečna ČEBELARJEVA OPRAVILA V AŽ PANJIH V MARCU Stane Plut - Semič Slovenija je sicer majhna, vendar geografsko zelo razgibana dežela. Tako razgibano je tudi vreme, od katerega je ze- lo odvisen tudi razvoj čebeljih družin. Toplo vreme v prvi polovici januarja in dotok cvetnega prahu v panje je zelo zgodaj spodbudilo matice k zale-ganju. Poznejša ohladitev je čebele obremenila z večjo dejavnostjo, saj so morale v panju vzdrževati višjo temperaturo in krmiti zalego. Okoli 16. januarja se je zaradi tega v panjih že pojavila kondenzirana vlaga. Posledica tega je bila večja poraba hrane, čebele pa so porabile tudi več svojih notranjih zalog, zato bodo tudi nekoliko prej odmirale, kot bi sicer, če bi počivale v zimski gruči. Marca so za čebele nevarni tudi nenadni vdori hladnega zraka in mrzel veter. Čebele morajo zaradi zalege izletavati po vodo tudi ob hladnem vremenu, pri tem pa se jih veliko nikoli več ne vrne v panj. Zato naj bo napajalnik v zavetrni legi v bližini čebelnjaka. Proti koncu meseca se bo zimska generacija čebel postopno zamenjala z mladimi čebelami, zaradi tega pa lahko občutno pade moč družine, posebej če zimski generaciji čebel ni uspelo pravočasno vzrediti zadostnega števila mladih čebel oz. če jim je zaradi mraza propadala zalega. V najslabšem primeru lahko družina celo propade. V takšnem panju bomo našli zalego različne starosti, ki ne bo oskrbovana, na enem satu pa bo morda okoli matice le še peščica čebel. Zelo pomembno je tudi, da so družine v tem času še odete. Ob toplem vremenu panje osušimo, pa tudi pažni material posušimo ali zamenjamo s suhim. Žrela naj bodo odprta, da se čim prej znebimo odvečne vlage, ki dodatno hladi panj. Letošnjo pomlad bi čebelam lahko povzročalo preglavice tudi pomanjkanje hrane. Ko se temperatura povzpne na 15 °C, lahko preverimo, kolikšne so zaloge hrane v panju. Za uspešen razvoj potrebuje družina vsaj 4 do 5 kg hrane. Če te ni toliko, družini dodamo sladkorno pogačo, sladkorno raztopino ali medene sate. Če je hrane v družini dovolj, vendar je odmaknjena od gnezda, spraskamo voščene pokrovce in sate primaknemo k robu gnezda. Tako čebele brez težav dosežejo hrano in si jo prinašajo bliže, to pa daje matici občutek paše in jo spodbudi k večjemu zaleganju. V začetku meseca še vedno opazujemo družine pri žrelu. Čebele, ki se jim mudi z brade in ki veselo prinašajo domov koške obnožine, pustimo pri miru. Bodimo pa pozorni na čebele, ki ne nosijo cvetnega prahu, ali na tiste, ki nemirno begajo po bradah. Takšne družine čim prej preglejmo in ugotovimo, ali imajo matico in kako ta zalega. Brezmatične ali oslabele družine dodajmo močnejšim družinam, vendar v nobenem primeru ne dodajamo močnih družin k slabim ali slabe skupaj. Če so družine zelo oslabele ali če zalega trotovka, panj zapremo in čebele ometemo pred čebelnjak, satje pa prekuhamo. Slabih družin se ne splača »crkljati«, saj od njih to leto ne bomo imeli ničesar, razen stroškov in dela. Združitev opravimo čim prej. To naredimo tako, da matično mrežo prekrijemo s polo časopisnega papirja in v medišče dodamo oslabelo družino, ki smo ji pred tem odstranili matico. Takšna združena družina se bo hitro razvila in uspešno izrabila že zgodnjo pašo. To so bili nujni ukrepi, sicer pa se izogibajmo nepotrebnega brskanja po panjih. Po starem izročilu panjev ne bi smeli odpirati do 19. marca (do jožefovega). Vsekakor je proti koncu meseca čebele dobro prvič pregledati, seveda, če je dovolj toplo (15 °C v senci). Pregled opravimo hitro in pri tem ocenimo moč družine, zalogo hrane ter lego in približen obseg zalege. Pri tem ni nujno, da vsak sat posebej potegnemo iz panja. Sate raje razmaknemo, tako da ne drobimo čebel, z baterijsko svetilko posvetimo med ulice in ugotovimo, kar nas zanima, ali pa sate samo delno izvlečemo iz panja. Če posumimo, da z druži- Selitev starega čebelnjaka. Lastnik je Viktor Svetlin iz Domžal. no ni vse v redu, v celoti izvlečemo le toliko satov, da ugotovimo pravo stanje. Ta mesec družine tudi dražilno krmimo. Veliko je že bilo razprav o tem, ali so boljše krmne pogače ali sladkorna raztopina in kateri način dodajanja je najprimernejši. Glede na to, da je moj čebelnjak nekaj deset metrov od hiše, sam krmim čebele s sladkorno raztopino, ki ji dodam nekaj doma pridelanega medu. Če bodisi v pogačah ali v raztopini uporabljamo med, moramo biti prepričani, da ne vnašamo z njim tudi spor hude gnilobe. Če nismo prepričani, da je med ustrezen, ga raje ne dodajajmo. V zadnjem času je tudi pri nas mogoče dobiti invertno raztopino za krmljenje čebel, v kateri je sladkor umetno razgrajen in je zato podoben naravnemu medu. Bistvo dražilnega krmljenja je, da hkrati dodamo le toliko hrane, kolikor jo čebele sproti porabijo. To lahko dosežemo s kapilarnim pitalnikom v medišču ali z dodajanjem manjše količine hrane v pitalnik na vratcih, kar je nekoliko bolj zamudno, kljub temu pa za čebelarje s manjšim številom panjev ni nikakršna ovira, saj so tako ali tako radi pri čebelah. Kapilarni pitalnik je lahko navaden na pokrov obrnjen steklen kozarec z izvrtanimi luknjicami v pokrovu ali manjše plastično vedro. Zdaj je tudi skrajni čas za zbijanje satnikov in nakup satnic. Kupimo jih v tistih obratih, v katerih vosek sterilizirajo pri višjih temperaturah. Bodimo pozorni tudi na higieno pri izdelovalcih satnic, saj mora biti prevzem voska prostorsko ločen od izdajanja satnic. Če prevzema in izdaja vosek ista oseba, si mora med enim in drugim opravilom temeljito umiti roke, da se satnice ne okužijo s trosi hude gnilobe. Zapomnimo si, da je bolje preprečiti kot zdraviti in da se hude gnilobe le stežka znebimo. Poleg tega smo tudi ob čebele in pridelek. Edino dovoljeno in hkrati najučinkovitejše zdravilo je ogenj, zato previdnost na vsakem koraku ni odveč. Proti koncu meseca zažičimo satnike in vstavimo satnice. Ker so te po večini hladno valjane, jih moramo pred vstavljanjem v satnike in vtirjanjem žice segreti na približno 35 °C, da se nam pozneje v panju ne zvijajo. Za vsako družino pripravimo pet do šest satnic, ki jih bomo dodali aprila, ko bo zacve- tela češnja. Mlado satje ni pomembno samo v plo-dišču. Če želimo pridelati zelo kakovosten med, mora biti deviško satje tudi v medišču. Zelo hitro se bliža čas, ko bomo morali čebelarji za svoje čebelarstvo voditi evidence o posegih v panj in zdravljenju čebeljih družin. Čebelarji, ki spoštujejo svoje delo, to že počnejo. Potrebne podatke vodijo v knjigi ali na različnih doma pripravljenih obrazcih. Lani so veterinarji izdelali čebelarjevo mapo in v njej so pripravljeni tudi obrazci, v katere vpisujemo potrebne podatke in navodila za zatiranje va-roe. Tisti, ki doslej podobne evidence niste vodili, jih skušajte vsaj poskusno izpolnjevati, da vam bo pozneje laže, poleg tega pa boste tudi ugotovili, kako koristni bodo vpisani podatki. Sam sem vpisoval preglede v knjigo, pred nekaj leti pa sem si izdelal tudi kartice velikosti A5, na katere za vsak panj posebej zapisujem podatke o matici, njeno starost in izvor, podatke o rojivosti družine, o obsegu in kakovosti zalege, v rubriko »ostalo« pa še različna druga opažanja, npr. število naravnega odpada varoe, odpad varoe po zatiranju s kemičnimi sredstvi ali naravnimi pripravki ter način zatiranja itd. Takšen način se mi je zdel najbolj praktičen. Za vsako vrsto panjev v čebelnjaku so kartice natisnjene na drugi barvi papirja, prav tako pa so po barvi ločeni tudi prašilčki in rezervne družine. Ker kartica ni velika, so zapiski kratki, kljub temu pa dovolj pregledni, da vem, kaj se je z družino dogajalo čez leto. 3. marca bo v Celju državni čebelarski seminar. Prav bi bilo, če bi se ga udeležilo čim več čebelarjev, saj je to izjemna priložnost, da si na razstavi ogledamo novosti in kupimo stvari, ki jih bomo čez leto potrebovali pri čebelah. Seveda je zelo pomem ben tudi teoretični del, saj tovrstnega izobraževanja in prenašanja znanja tudi iz sosednjih dežel ni niko- li preveč. Tokrat bodo predavali tako tuji kot domači strokovnjaki, katerih znanje lahko obogati vsakega čebelarja. Ko bom v začetku marca moral oddati prispevek za april, bodo že cvetele mačice in čebele bodo pridno prinašale cvetni prah, kar bo v panju spodbudilo buren razvoj. Do takrat pa nasvidenje. ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNEM PANJU V MARCU Čebelarski mojster Milan Vajda - Metlika S sušcem oz. marcem se bolj ali manj začenja čebelarsko leto. Takrat se pokaže, kako so čebele prezimile, s kakšnimi čebelami in s kolikšnim številom čebeljih družin bomo čebelarili v novem čebelarskem letu. Veliko čebelarjev prisega na to, kako pomembno je, da so čebele prejšnje leto v vseh pogledih dobro pri pravljene na zimo. Ne glede na te trditve tudi sam menim, da se čebelarsko leto začne marca, kajti ta mesec čakajo čebelarja prvi posegi v čebelji panj. S tem se po večini strinjajo vsi dosedanji pisci opravil v Slovenskem čebelarju, prav tako pa lahko tudi v Umnem čebelarju za leto 1908 preberemo, da se čebelarsko leto začne prav ta mesec. Marca so čebele v panju že zelo živahne, v nara- Skica 1 - Prikaz popravka čebeljega gnezda po prezimovanju v eni nakladi: Skica 2 - Prikaz popravka čebeljega gnezda po prezimovanju v dveh nakladah: prej potem gnezdo čebelje družine ob strani panja sat z zalego —t____________ medeni sat čebelje gnezdo smo prestavili na sredino panja sat s cvetnim prahom prej čebelje družine, stisnjene ob steno panja potem 11 čebelje gnezdo postavljeno v sredino panja: na dveh stranskih satih natrgamo pokrovce vi pa se pojavijo prvi znanilci pomladnega cvetja, na leski in vrbi ivi čebele nabirajo prvi cvetni prah. Ta čas, predvsem pa v sredini meseca, so povprečne temperature že do 15 °C in to je lepa priložnost, o'a vsi čebelarji pregledajo svoje čebelje družine in ugotovijo, kakšno je stanje v posamezni čebelji družini. Svetujem pa vam, da te preglede opravite zelo hitro, saj moramo paziti, da v panju ne izgubimo preveč toplote in da pretirano ne vznemirjamo čebeljih družin. Iz panja, zlasti s podnice, očistimo oz. od stranimo mrtvice in drug drobir. Prav tako ob tem ugotovimo, kako matica zalega, preverimo količino hrane in po potrebi zamenjamo vlažne opaže z novimi oz. suhimi. S temi opravili bomo za ta mesec bolj ali manj končali delo pri posamezni čebelji dru žini. Če smo pri pregledu ugotovili nepravilnosti v razvoju čebelje družine, izgubo matice, pomanjkanje hrane in podobno, lahko vse to (ob primernem ča su v mesecu oz. ob primerni zunanji temperaturi) odpravimo z ustreznim posegom. Če družini primanjkuje hrane, ji dodamo en ali več medenih satov (po-krovce na medenih satih nastrgamo) in jih položimo v bližino gnezda. Če nimamo medenega sata, nekateri priporočajo sladkorno pogačo, sam pa priporočam tudi sladkorno raztopino, vendar le ob toplejših dnevih. Če ugotovimo, da je čebelja družina brez matice, priporočam združitev takšne čebelje družine z drugo, močnejšo družino, nikakor pa ne s slabo, kajti iz dveh združenih slabičev ne more na stati močna čebelja družina. Vsi tisti čebelarji, ki se marca na podlagi predvidenih pašnih razmer odločajo za dražilno krmljenje, naj upoštevajo, da je to priporočljivo početi 42 dni pred glavno pašo, pri tem pa naj upoštevajo geografske, vremenske in druge dejavnike, ki vplivajo na vegetacijo in začetek čebelje paše na določenem območju. Marca je tudi zadnji čas, da ugotovimo normalen odpad varoj in s tem okuženost posamezne čebelje družine. Ta mesec namreč še vedno lahko zatiramo varoo s kemičnimi sredstvi in po postopku, ki ga predpiše veterinar. Če ugotovimo, da nam je čez zimo in zgodaj spomladi pomrlo do 5 odstotkov čebeljih družin, rečemo, da so čebele dobro prezimile. Če pa je odstotek propadlih čebeljih družin večji, so vzrok za to bodisi zelo slabe razmere za prezimovanje bodisi napake pri čebelarjevem delu. Priporočam, da vsak čebelar ugotovi vzrok propada čebelje družine, ker je to neke vrste barometer zdravstvenega stanja čebel v posameznem čebelarstvu. Sicer pa so najpogostejši vzroki propada varoa in druge čebelje bolezni, stara matica (velikokrat niti ne vemo, koliko je stara, in ne moremo ugotoviti, zakaj je odmrla), pomanjkanje hrane, vdor miši in rovk skozi previsoko žrelo v panj itd. Znani pa so tudi primeri propada povsem zdrave čebelje družine, čeprav je bilo v panju dovolj hrane, saj se zaradi hudega mraza ali iz nekih drugih razlogov čebelja gruča ni premaknila na sate z medom. Jeseni se pogosto zgodi, da čebele preležejo matico, ne da bi čebelar to opazil. Matice se tedaj največkrat ne oplodijo, ker primanjkuje trotov ali iz drugih razlogov. Pri prvem spomladanskem pregledu, ki ga najpogosteje opravimo marca, je takšna čebelja družina brezmatična ali pa v panju najdemo neoplojeno matico. Če ni opaziti očitnih znakov čebeljih bolezni in imamo na voljo dovolj čebeljih družin, lahko postavimo naklado s čebelami nad jesenski narejenec. Če narejenca nimamo, brezmatična čebelja družina pa je videti zdrava, jo lahko združimo z drugo čebeljo družino, tako da naklado z brez-matično čebeljo družino postavimo pod naklado čebelje družine z matico. Če so vremenske razmere ugodne in če je dnevna temperatura več kot 12 °C, priporočam, da mar- ca preuredite čebelje gnezdo v panju. Ta ukrep čebelam olajša uravnavanje toplote in ugodno vpliva na spomladanski razvoj. Če čebelja družina v eni ali dveh nakladah prezimuje na eni strani, je treba gnezdo čebelje družine premestiti v sredino naklade. Pri tem upoštevamo takšen razpored satja in gnezda, da lahko matica pri nadaljnjem zaleganju širi gnezdo na obe strani. Pomembna pa je razporeditev satja, tako da imajo čebele dostop do hrane tudi ob slabem vremenu. Še enkrat poudarjam, da je pri čebelji družini z eno ali dvema nakladama dobro preurediti čebelje gnezdo. Pri tem posegu znova ugotovimo stanje čebelje družine, na podlagi pokrite zalege ugotovimo kakovost matice (zalega mora biti strnjena), ocenimo pa tudi količino hrane v satju. Ob popravku če- beljega gnezda lahko natrgamo pokrovce na medenih satih, s tem pa bomo čebele še dodatno spodbudili k hitrejšemu odvzemu hrane. Posledica tega bo zvišanje temperature v panju, vse to pa bo pripomoglo k hitrejšemu zaleganju matice in intenzivnejšemu razvoju čebelje družine. Sicer pa vsem slovenskim čebelarjem, ne glede na panjski sistem, v katerem čebelarijo, toplo pri poročam, da še enkrat preberejo navodila, ki jih je leta 1993 v Slovenskem čebelarju za ta mesec zapisal g. Pavel Zdešar. Ker zagovarjam čebelarsko znanje, izkušnje in pisano čebelarsko besedo, kakor tudi razstave čebelarske opreme in inovacij, vas tudi v svojem imenu vabim na tradicionalno vseslovensko čebelarsko strokovno posvetovanje v Celje. ejavnost strokovnih komisij Zveze NA OBISKU PRI INŽ. JOSEFU ULZU V AVSTRIJI Komisija za čebelje paše pri ČZS je v svoj program dela med drugim zapisala, da se bo seznanila s pravno ureditvijo in izkušnjami pri izrabi čebeljih paš v sosednji Avstriji. V sodelovanju s predsednikom komisije za izobraževanje pri ČZS Antonom ROZMANOM smo se dogovorili za delovni obisk pri čebelarskem mojstru in ravnatelju čebelarske šole v Gradcu inž. Jožefu ULZU. Delovnega srečanja smo se udeležili člani komisije za čebelje paše Daniel ŠAVLI, Ciril VIDRIH, Franc PANKER, Milan VAJDA in Franc PIŽMOHT ter predsednik komisije za izobra- Inž. J. Ulz (drugi z leve) z delegacijo slovenskih čebelarjev. ževanje Anton ROZMAN, ravnatelj Kmetijske srednje šole Rakičan Štefan SMODIŠ, član UO ČZS Stanko KAPUN in dr. vet. med. Jože MATAVŽ iz VZS OE Murska Sobota. Inž. Ulz nas je sprejel na poklicni sadjarski šoli v Gleisdorfu. Predstavil nam je šolo in njeno delovanje, kot posebno zanimivost pa je navedel, da na njej poučujejo tudi čebelarstvo. V nadaljevanju je predstavil Štajersko čebelarsko šolo in programe, ki jih na tej šoli izvajajo. Šola izvaja tri programe izobraževanja, in sicer program za ljubiteljske čebelarje, ki ga izvajajo v obliki dnevnih seminarjev, v okviru katerih posredujejo znanja za vsakdanjo rabo. Drugi program je program za poklic čebelarja. Program traja osem tednov, izvajajo pa ga v presledkih po dva tedna. Po treh letih čebelarjenja in obiskovanju predavanj se lahko kandidat prijavi k izpitu za poklic čebelarja. Po tretjem programu se izobražujejo čebelarski mojstri, to pa je nadgradnja programa za poklic čebelarja in traja 11 tednov v triletnem obdobju s presledki. Po končanem teoretičnem in praktičnem delu kandidat opravlja izpit za čebelarskega mojstra. Področje čebelarstva ureja pri njih deželni zakon o čebelarstvu. Čebelarji so organizirani v čebelarskih društvih, ki se povezujejo v deželno čebelarsko zvezo. Članstvo v zvezi ni obvezno, kljub temu pa je vanjo včlanjenih približno 90 odstotkov čebelarjev. V Avstriji je čebelarstvo financirano iz sredstev, ki jih zagotovi deželna vlada, in sredstev, ki jih na podlagi posebnega programa zagotovi Evropska unija. Porabo sredstev strogo nadzirata posebna komisija deželne vlade in komisija Evropske unije. Do njih so upravičeni le čebelarji, ki so člani čebelarske zveze, ne glede na to, ali so poklicni ali ljubiteljski. Finančna sredstva so strogo namenska, saj jih lahko porabijo le za zdravstveno varstvo čebel, izobraževanje, preiskave kakovosti medu idr. Poleg tega deželna vlada čebelarjem z več kot 40 čebeljimi družinami ponuja ugodnosti za razširitev dejavnosti. Ti čebelarji tako lahko dobijo dolgoročna posojila (doba vračanja je do 20 let) z nizko obrestno mero, subvencije in nepovratna sredstva. Davčni zavezanci so čebelarji, ki imajo več kot 53 čebeljih družin. Njihova dolžnost je čebelarstvo prijaviti davčni službi, ta pa ga ovrednoti in določi višino davka. Deželni zakon o čebelarstvu ureja tudi območja čebeljih paš, določa pogoje in možnosti njihove izrabe, pristojnosti lokalne skupnosti in sankcije ob neupoštevanju pravil. Za prevoz čebel na pašo mora prevažalec na čebelarsko zvezo poslati pisno vlogo ter v njej navesti ime in priimek, naslov, število čebeljih družin, kraj, na katerega namerava prepeljati čebele, izjavo, da so čebele zdrave in da niso okužene z varozo, ter izjavo, da čebelari samo s kranjsko sivko (na Štajerskem je namreč prepovedano gojiti druge pasme čebel). To vlogo poleg čebelarja podpiše tudi predsednik čebelarskega društva. Če čebelar prevažalec ni član čebelarskega društva, mora pred prevozom na pašo čebele pregledati veterinar, pregled pa mora čebelar seveda plačati iz svojega žepa. Če veterinar na stojišču pregleda čebele, ki so last čebelarja, člana ČD, so stroški pregleda poravnani iz sredstev, ki jih zagotovita deželna vlada in Evropska unija. Če čebelar izpolnjuje vse pogoje za prevoz, mu čebelarska zveza izda prevozni list. Tega sestavljata dva dela. En del ostane čebelarju, drugega pa mora poslati županu občine, na območje katere namerava pripeljati čebele. V sodelovanju s predsednikom ČD župan dovoli ali prepove dovoz čebel glede na zasedenost pasišča. Prevažalec, ki na pašo pripelje do 50 čebeljih družin, sme panje postaviti najmanj 500 m stran od stacionarnega čebelnjaka, če pa na pašo pripelje več kot 50 družin, pa jih lahko postavi najmanj 1000 m stran. Ob neupoštevanju pravil ukrepa občinska uprava. Ta lahko čebelarja samo opozori ali pa mu naloži do 60.000 ATS denarne kazni in obvezno odstranitev čebel bodisi takoj bodisi v roku 48 ur. Za stojišče se prevažalec dogovarja z lastnikom zemljišča in mu je za pašo dolžan plačati do 1/4 kg medu na panj, za prezimovanje pa do 1/2 kg medu na panj. Čebelarsko društvo in občina prevažalcem ne smeta zaračunavati stroškov. Ob izbruhu kužne bolezni zaprejo območje v premeru 3 km. Izdelovanje pašnih katastrov in pašnih redov ter opazovalno-napovedovalno službo so Med razgovori z g. Ulzem v prostorih šole. v Avstriji pred leti opustili, ker se v praksi niso obnesli. Članarino čebelarji plačujejo glede na velikost čebelarstva oziroma števila čebeljih družin. V članarino je vključena naročnina za čebelarsko glasilo in zavarovanje čebelarstva. Npr.: Član brez čebeljih družin plača 200 ATS, 1-10 čebeljih družin 260 ATS, 11-30 čebeljih družin 330 ATS, 31-48 čebeljih družin 390 ATS, 49-96 čebeljih družin 450 ATS, 97-144 čebeljih družin 490 ATS, 145-192 čebeljih družin 530 ATS, 481-528 čebeljih družin 810 ATS. Čebelarska zveza za vse svoje člane plačuje tako imenovano kolektivno zavarovanje. V zavarovanje so vključeni škodni primeri, kot so: poškodbe, ki jih povzroči medved, poplava, požar, plaz, strela, tatvina, rop, odgovornost do tretje osebe, zavarovanje čebelarja, pravna pomoč do višine 300.000 ATS. Višina odškodnine na panj je do 2100 ATS. Izpad pridelka ni zavarovan. Po pogovoru smo si ogledali še obrtno šolo, na kateri poučuje tudi inž. ULZ, in čebelnjak, ki so ga izdelali in opremili učenci šole sami in ga uporabljajo za praktični pouk čebelarstva. Ogledali smo si še čebelarstvi čebelarskih mojstrov g. KURZA in g. ULZA. Med ogledom in pogovorom smo veliko izvedeli tudi o blagovni znamki za avstrijski med ter o promociji in prodaji medu. Vse te informacije so za nas vsekakor dobrodošle in so nam lahko v pomoč pri urejanju čebelarstva pri nas, saj bomo morali v procesu približevanja in ob vključitvi Slovenije v Evropsko unijo to področje urediti podobno, kot je urejeno v Avstriji in drugih članicah Unije. Predsednik komisije za čebelje paše Franc Pižmoht OBDAVČITEV ČEBELARJEV Julij Gaberšček - Tolmin (Nadaljevanje) III. DAVEK NA DODANO VREDNOST III. 1. DEJAVNOST ČEBELARJEV IN DAVEK NA DODANO VREDNOST Po 3. členu Zakona o davku na dodano vrednost, v nadaljevanju ZDDV (Uradni list RS, št. 89/98), so obdavčeni promet blaga in storitev ter uvoz blaga v Republiko Slovenijo. Davčni zavezanec za davek na dodano vrednost je opredeljen v 13. členu ZDDV. V 25. členu ZDDV se po znižani stopnji 8 odstotkov (preračunana stopnja 7,4074 odstotka) obračunava in plačuje davek od naslednjega prometa blaga, storitev in uvoza: - od izdelkov, namenjenih za prehrano ljudi (razen alkoholnih pijač), sestavin, ki so po navadi namenjeni za pripravo živilskih izdelkov, dodatkov in nadomestkov, ki se uporabljajo pri izdelavi živilskih izdelkov ter pri pripravi jedi. V 38. členu Pravilnika o uporabi zakona o davku na dodano vrednost - izdelki, namenjeni za prehrano ljudi, je pod zaporedno številko 5 vpisano: naravni med (tarifna oznaka 0409 00 000). Čebelarstvo in pridelava medu in čebeljega voska je opredeljeno v tarifi 01.2 živinoreja, reja drugih živali 01.25. V zakonu o dohodnini je obdavčevanje dohodkov iz kmetijske dejavnosti opredeljeno v 23. do 36. členu. Dohodki iz naslova čebelarstva pa so opredeljeni v 54. členu omenjenega zakona (glej opredelitev zavezanca za obdavčitev dohodka iz dejavnosti, I. 2.). ZDDV v 45. členu (posebni postopki obdavčevanja) opredeljuje male zavezance za DDV. 1. Ne glede na prvi odstavek 13. člena ZDDV, oseba, katere vrednost opravljenega prometa blaga oziroma storitev v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegla 5.000.000 tolarjev, ni davčni zavezanec po tem zakonu. 2. Ne glede na prvi odstavek 13. člena tega zakona oseba, predstavnik gospodinjstva, ki opravlja dejavnost kmetijstva in gozdarstva, za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: kmet), ni davčni zavezanec po tem zakonu, kadar skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 1,5 milijona tolarjev. (Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in porabe sredstev.) 0 pavšalnem nadomestilu DDV v višini 4 odstotke od odkupne vrednosti (tretji odstavek 46. člena ZDDV) pa tole: Zakon določa, da je kmetu priznana pravica do pavšalnega nadomestila, če za to prej pridobi dovoljenje davčnega organa. 93. člen Pravilnika o ZDDV - pavšalno nadomestilo pravi: 1. Oseba iz prvega odstavka 46. člena ZDDV lahko uveljavi pravico do pavšalnega nadomestila le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat dejavnosti gospodinjstva, katerega predstavnik je. 2. Pavšalno nadomestilo je mogoče uveljaviti le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so navedene v prilogi A, ki je sestavni del tega pravilnika. Naravni med ni naveden. Za male zavezance pa je določena posebnost. Kljub temu da načelno niso zavezanci za DDV, se lahko sami odločijo, da bodo v ureditvi DDV. Osebe, ki opravljajo obdavčljivo dejavnost (tudi kmetje), lahko kadar koli predložijo pristojnemu davčnemu organu zahtevek za začetek obračunavanja in plačevanja DDV: če kljub temu, da sodijo med male zavezance, izjavijo, da bodo davčni zavezanci (izjava jih zavezuje za 60 mesecev), velja zanje vse, kar velja za redne davčne zavezance, torej tudi možnost vračila vstopnega DDV. Če čebelar v zadnjih 12 mesecih doseže več kot 5 milijonov tolarjev prometa, se mora registrirati, izdajati račune v skladu z določili 33. člena ZDDV, voditi evidence, predpisane v 56. členu ZDDV (knjige prejetih in izdanih računov), obračunavati DDV, uveljavljati vstopni DDV (odštevati vstopni DDV), sestavljati obračune DDV (mesečne, trimesečne ali pollet ne). Podatki, ki jih mora vsebovati račun, izdan davčnim zavezancem, so opisani v 34. členu; podatki, ki jih mora vsebovati račun, izdan drugim osebam, pa 35. člen ZDDV. Na računih, ki jih izdajajo osebe iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV in druge osebe, ki niso zavezanci za DDV, ne sme biti naveden DDV (1. odstavek 67. člena pravilnika o ZDDV). IV. TRGOVSKA DEJAVNOST Pogoji za opravljanje trgovske dejavnosti v trgovini na drobno in na debelo so predpisani v Zakonu o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93). Na podlagi tega zakona so izdani podzakonski predpisi, ki podrobno urejajo evidence nabave in prodaje, minimalno stopnjo izobrazbe, poslovne prostore, prodajo zunaj prodajaln in drugo. Po zakonu o trgovini predpiše minimalne tehnične in druge po- goje za trgovino minister, pristojen za trgovino. Ta predpis določa minimalne tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, oprema in naprave v prodajnih objektih trgovine na debelo in drobno, pogoji glede zunanjih površin prodajnega objekta (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine in podobno) in pogoji za prodajo blaga zunaj prodajnih objektov ter proizvodi, ki jih je dovoljeno prodajati na ta način. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln (Uradni list RS, št. 28/93, 34/93 - popravek, 57/93 - spremembe in dopolnitve) v X. točki 29. člena določa, da je na trgu na drobno mogoče trgovati z naslednjim blagom: - živila: žita in mlinski izdelki; vrtnine; sadje in izdelki; meso, perutnina in izdelki, ribe in izdelki, alkoholne in brezalkoholne pijače; druga živila rastlinskega in živalskega izvora; zdravilna zelišča. V 33. členu pravilnik določa, da smejo na trgu prodajati blago v skladu z 29. členom tega pravilnika trgovci, kmetovalci in drugi posamezniki. V 34. členu pravilnik določa, da morajo imeti kmetovalci in drugi posamezniki za prodajo svojega blaga potrdilo o lastni proizvodnji. To potrdilo izda pristojni organ lokalne skupnosti in velja eno leto. V. PRAVILNIKI Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora (Uradni list RS, št. 100/99, ter spremembe in dopolnitve pravilnika, Uradni list RS, št. 38/00): Ta pravilnik ureja način opravljanja obveznih veterinarsko-sanitarnih pregledov (v nadaljnjem besedilu: pregledi) živali in živil živalskega izvora, izvajanje veterinarsko-sanitarnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: nadzor) živilskih obratov ter merila in normative za ocenjevanje zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora v proizvodnji pred oddajo v promet za javno porabo. V 4. členu pravilnika je določen obvezen veteri-narsko-sanitarni pregled za naslednje živali, surovine in živila: točka g: med za javno porabo. VETERINARSKO-SANITARNI NADZOR IN PREGLED MEDU 107. člen (med za javno porabo) 1. Proizvajalec medu prijavi uradnemu veterinarju pregled medu 12 ur prej, preden ga da v promet. 2. Medu, ki je pod tem imenom dan v promet za javno porabo, ni dovoljeno dodajati nikakršnih dodatkov. 108. člen (pregled medu) 1. Med pregledajo organoleptično, po potrebi pa tudi z laboratorijskimi preiskavami. 2. Na podlagi pregleda je med lahko ocenjen kot: - zdravstveno ustrezen za javno porabo ali - zdravstveno neustrezen za javno porabo. 109. člen (zdravstveno ustrezen med) Med je zdravstveno ustrezen za javno porabo, če: - je organoleptično specifičen in nespremenjen; - ne vsebuje večje količine ostankov škodljivih snovi, kot je dovoljeno; - ne vsebuje povzročiteljev zoonoz. 110. člen (zdravstveno neustrezen med) V javno porabo ni dovoljeno dati medu, nabranega s cvetov rastlin vrste azaleja, rododendron, oleander ali gorska lovorika. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) ODPIRALNI ČAS: Ob sredah: od 800 do 1400 Ob petkih: od 800 do 1400 Ob sobotah: od 800 do 1200 ČEBELARSKA ZVEZA DRUŠTEV MARIBOR Tyrševa ul. 26 2000 Maribor Tel. +fax: 02/251-62-44 NUDIMO • ČEBELARSKO OPREMO • ČEBELARSKI DROBNI PRIBOR • EMBALAŽA - kozarci vseh vrst, pokrovčki, stekleničke za propolis vseh vrst • SATNICE za AŽ, za nakladni LR, za mali in veliki KIRAR • Prodaja medu vrhunske kakovosti in ostalih zakladov iz čebeljega panja NA GORNJE PROIZVODE NUDIMO POPUST NA OSNOVI ČLANSKIH KARTIC: - 5 % popust v vrednosti nakupa od 5.000,00 SIT do 10.000,00 SIT -10 % popust v vrednosti nakupa nad 10.000,00 SIT Pričakujemo vaše predloge za izboljšanje ponudbe ČEBELAR IN PRODAJA MEDU V TRGOVINAH V LUČI NOVIH PREDPISOV Silvo Posl, čebelarski mojster Čebelarji veliko govorimo o higienski pridelavi medu, o vse strožjih predpisih, ki nam omejujejo prodajo medu, o vse večjem uvozu tujega medu v našo državo, o kolektivni blagovni znamki za slovenski med, ki bi naj zavarovala naš med in povečala njegovo prepoznavnost na trgovskih policah po vsej državi. Brez dvoma mora biti naša največja skrb pridelati kar najboljši med, upoštevati vsa merila in pravilnike, ki obravnavajo pridelavo, predelavo in pakiranje medu. Pogoje določajo Pravilnik o medu, Uradni list RS, št. 35/00, Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, Uradni list RS, št. 30/00, Pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo, Uradni list RS, št. 91/99 in št. 38/00, ter še nekaj drugih, za čebelarje zelo pomembnih pravilnikov. Čebelar, ki se bo želel vključiti v sistem »kolektivne blagovne znamke«, bo moral poznati še Pravilnik o kolektivni blagovni znamki za slovenski med, ki ga je 28. junija 1999 sprejel upravni odbor ČZS. Vsekakor sem eden tistih čebelarjev, ki želijo imeti svoje čebelarstvo urejeno tako po pravni kot tudi po veterinarsko-higiensko-sanitar-ni strani, saj le tako porabniku lahko ponudimo med, kakršnega zahtevajo zdaj veljavni predpisi. Priprava steklene embalaže V tem prispevku želim predvsem pomagati tistim čebelarjem, ki bodo brez dvoma morali po takšni ali podobni poti, kot sem si jo utiral tudi sam, če bodo hoteli med prodajati v trgovinah, to je v prodaji na drobno. Za prodajo na domu pa zahteve niso tako stroge. Zato s tem prispevkom želim pomagati drugim čebelarjem v obliki informacij oz. izkušenj, ki sem jih pridobil v moji dolgoletni čebelarski praksi. Čebele sem začel podrobneje spoznavati že davnega leta 1968, še kot šestošolec, ko sem začel čebelariti z enim panjem. V obdobju odraščanja sem pridno obiskoval različne tečaje o čebelarjenju in tako počasi, a vztrajno nabiral znanje in hkrati povečeval število čebeljih družin. Leta 1990 sem jih naštel že 200. Poznal sem že veliko skrivnosti iz čebelarskega življenja, doživel pa sem veliko vzponov in padcev, saj sem obvladal pridelavo skoraj vseh čebeljih pridelkov in jih prodajal v podjetje Medex. Seveda mi je ob tolikšnem številu panjev začelo primanjkovati časa in treba se je bilo odločiti, kako naprej. Ker sem že imel svojo prodajno mrežo, pripravljen pa sem imel tudi lasten izdelek iz medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa, sem se moral glede na takratno zakonodajo odločiti za povsem legalno pot pridelave, prodaje in trženja. 0 tem sem se posvetoval na odboru za družbenoekonomski razvoj občine Šmarje pri Jelšah in dobil potrebne informacije o novi prihodnji organiziranosti. Pustil sem službo, dobil kot tehnološki presežek odpravnino in se odločil za dopolnilno dejavnost čebelarstvo (pridelava, predelava in prodaja medu). Izpolnil sem obrazec za ogled novih poslovnih prostorov. Tako so si člani komisije spomladi leta 1991 ogledali moj poslovni prostor velikosti 3 m x 4 m. Člani komisije so bili referent za malo gospodarstvo, veterinarski inšpektor, zdravstveni inšpektor, referent za kmetijstvo, varnostni inženir, davčni inšpektor in tržni inšpektor. Seveda ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Ker je bil moj obrat v okviru stanovanjskih prostorov, sem moral zagotoviti poseben vhod za stranke in inšpekcijske službe, ki bodo nadzirale mojo proizvodnjo. Tako sem moral skleniti večletno pogodbo z ZSMH Celje, ki je bila takrat pristojna za jemanje vzorcev tovrstne proizvodnje. Ker pa imamo čebelarji opravka z živili, sem moral opraviti tudi tečaj iz higienskega minimuma in živilski pregled. Toda, če že naštevam, naj navedem še nekaj dru gih zahtev, ki jih predpisuje pravilnik za higiensko urejen prostor za prodajo medu v trgovini: prostor mora biti dovolj zračen in svetel, tla pred vhodom morajo biti protiprašno obdelana, prostor mora imeti toplo in mrzlo vodo, v njem mora biti dvodelno po- Polnilni stroj ••Logar« je primeren za srednje velike čebelarje. mivalno korito z odcejalnikom, posebej umivalnik za umivanje rok s tekočim milom in papirnatimi brisačami za enkratno uporabo ter posoda za smeti na nožni dvig. Tla in stene morajo biti obložene s keramičnimi ploščicami do višine 1,6 m, talni robovi zaobljeni zaradi lažjega čiščenja, v tla pa mora biti vdelan talni sifon. V posebnem prostoru mora biti garderobna omara z dvema čistima plaščema ter prostor za čistila in čistilne krpe. Urediti je treba tudi WC za stranke. Ko je bilo vse to urejeno, kot zahteva pravilnik, sem aprila 1991 priglasil začetek poslovanja oz. opravljanje dopolnilne dejavnosti ČEBELARSTVO (vzreja čebel, pridelava, predelava ter prodaja čebel-nih pridelkov). Nekaj časa sem v takšni obliki lahko deloval, a to je bil čas hitrih sprememb na področju gospodarske zakonodaje. Treba se je bilo odločiti za d.o.o. ali s.p., saj čebelarji, žal, nimamo druge možnosti oziroma statusa. Izbral sem obliko samostojnega podjetništva ter ob koncu maja 1994 na podlagi prejšnje dokumentacije in na podlagi 4. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93), 13. in 18. čl. Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 35/88 in 24/89) ter 202. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list, št. 47/86) dobil dovoljenje za opravljanje samostojne gospodarske dejavnosti svečarstvo in medičarstvo, kajti čebelarstvo v obrtnem zakonu ni predvideno kot samostojen poklic. S povečanjem števila čebeljih družin in povečevanjem proizvodnje je bilo treba razmišljati tudi o povečanju poslovnih prostorov. Hkrati so se menjale tudi službe, pristojne za pridelavo medu. Tako je veterinarska služba prevzela popoln nadzor nad živili živalskega izvora - tudi medu. Še enkrat je pregledala vse poslovne prostore ter ob koncu aprila 1999 izdala registracijo za živilsko-predelovalni obrat za predelavo in polnjenje medu. Poleg tega je določila Pogled na delovni pult za pakiranje medu in izdelkov iz medu. tudi kontrolno štev. CE-106-01, ki je vpisana v centralni register VURS-a. Moj obrat, imenovan VITA MED, torej zdaj obsega: prodajni prostor, prostor za embalažo, manjše skladišče, prostor za polnjenje medu, sanitarije ter prostor za garderobo in čistila. Prostor za polnjenje medu je, kot rečeno, obložen s keramičnimi ploščicami in ima zamrežena okna, zračenje, dovolj močno ogrevanje, opremljen je z mehanskimi lovilci mrčesa, dvodelnim pomivalnim koritom z odcejalnikom, pomivalnim strojem (ki sicer ni obvezen) in z napravo za hitro sušenje ali sterilizacijo manjše embalaže. Delovni pult je izdelan iz lesene plošče, zaradi razkuževanja pa je prevlečen še z belo nerjavečo pločevino. Na njem je polnilni stroj nemške izdelave. Ob pomivalnem koritu sta nameščena stojalo s papirnatimi brisačami ter posoda za smeti na nožni dvig. Vsa okna in vrata morajo biti prebarvana z barvo, ki omogoča pranje. Ker imam opravka z živili, redno skrbim za svoj živilski pregled ter obnavljam znanje iz higienskega minimuma z izpitom na vsakih pet let. V okviru ČZS sem leta 1999 končal izobraževanje za čebelarskega mojstra, tako da sem izpolnil zdajšnje in morebitne prihodnje zahteve na področju čebelarstva. V čebelnjakih so nameščene tudi t. i. »čebelarjeve mape«, ki omogočajo takojšen pregled dejanskega zdravstvenega stanja čebel. A ker sem bil vedno nekoliko v dvomu (pri toliko predpisih), ali res izpolnjujem vse pogoje za polnjenje medu za tujega naročnika, to je za druge čebelarje, sem to želel preveriti. In po naključju se mi je priložnost za to ponudila leta 1999. Postopek sem izvedel po uradni poti. Tako sem moral z naročnikom (čebelarjem) skleniti pogodbo in ta je moral imeti za med opravljene analize (zdravstvene in veterinarske analize medu), kar ni bilo poceni. Kljub temu, da je bil med laboratorijsko pregledan in je bil zdravstveno neoporečen, ga je mo- ral čebelar pripeljati iz svojega skladišča do polnilnice skupaj s potnim listom (kot pri mesu), ki ga je izdal veterinar ob natovarjanju, kar tudi nekaj stane, in z izvidom analize o zdravstveni ustreznosti pošiljke. Embalažo sem moral opremiti s posebno nalepko, s katere so bili razvidni naslov polnilca, kontrolna številka polnilnice, ki jo je izdal VURS, in datum polnjenja. Zakaj je bilo potrebnih toliko dokumentov in stroškov, ne vem, vem pa, da Slovenci še zdaleč ne bomo mogli prodajati medu v Evropi na ta način, če še prek svojih občinskih meja skoraj ne moremo! Zaradi nepotrebnih stroškov pa tudi konkurenčni ne bomo! Kot samostojen podjetnik že od leta 1991 vodim preprosto knjigovodstvo, saj samo tako lahko prikažem in dokažem stroške, tudi večje, kot je razmerje 60 : 40. Ta sistem mi delno ustreza, delno pa ne, saj moram plačevati visoko članarino Obrtni zbornici, katere članstvo pa je obvezno. Ko se zdaj oziram nazaj, ugotavljam, da je bilo veliko odrekanja in napora, vendar sem ponosen na svoje delo. Vem, da večina čebelarjev ne bo imela svojih registriranih polnilnic, kar je pogoj samo za prodajo medu v prodaji na drobno, to je po trgovinah. Logično je, da so za registrirano prodajo na domu veterinar-sko-sanitarne zahteve milejše. Vendar pa se mora vsak čebelar najprej sam opredeliti, ali bo ljubitelj ski čebelar ali pa bo to njegov poklic in bo moral svojo poslovno dejavnost registrirati kot samostojen podjetnik. Skrbi me, ali se bodo ob tako zapletenih postopkih v prihodnje mladi še odločali za čebelarsko dejavnost kot samostojni podjetniki. A to je že druga zgodba. Upam, da bo moj prispevek spodbudil tudi druge čebelarje k pisanju o svojih izkušnjah in dobrih rešitvah na podlagi veljavne zakonodaje. Da ne bomo govorili samo o tehnologiji čebelarjenja in visokih donosih, hkrati pa premalo storili za kakovost medu in tožili zaradi majhnih dohodkov v čebelarstvu. I m 1 ted OVI te rastline666irVx 0 MEDENI BERI IN DELU OPAZOVALNO-NAPOVEDOVALNE SLUŽBE MEDENJA Pavel Zdešar (Nadaljevanje) Za medečim škržatom se seli tudi druga, nepovabljena tuja vrsta žuželke. To je posebna osica, ki so jo italijanski agronomi prinesli iz domovine medečega škržata kot njegovega naravnega biološkega sovražnika. Omenjena osica seje pri nas že razmnožila. Verjetno bo želela potovati za škržatom v celinski prostor. Vsekakor bo prostorska razširitev medečega škržata prinesla nova razmerja in precej zmede v evropsko čebelarstvo, kot kažejo strokovni kazalci, pa bo to najbolj občutno v panonskih državah ter državah Srednje in Jugovzhodne Evrope. Ta novica bo zelo zaskrbela francoske kmete in vinogradnike. Medeči škržat sicer ni koloradski hrošč, kljub temu pa je zanje velika gomazeča nevšečnost. Ta pomemben pojav zasluži precejšnjo pozornost tudi med gozdarskimi strokovnjaki in gozdarskimi en-tomologi tako pri nas kot v celotni Evropi. Razširitev območij in množična namnožitev škržata namreč postopno tudi spreminja ravnovesje gozdne združbe, razmerje mikroorganizmov v tleh, hranljivost in kislost tal v gozdovih itd. Seveda pa v nekoliko višjih in visokih legah gozdov medečega škržata še dolgo ne bo in tudi na iglavcih ga še nihče ni opazil. Poleg raziskovalcev bodo k nam prihajali tudi posamezni čebelarji iz bližnjih držav, ker bodo hoteli v svoj kraj prenesti prav na celinsko podnebje prilagojeno leglo teh živalic. Zanimivo jih bo čez nekaj let opazovati, na primer ob vznožju Krima, Pohorja, Kočevskega roga in še kje. Čebele bodo hkrati iz gozda nosile mano zelene hojeve ušice z jelk, javorjev in drugih listavcev, to je sosednjih dreves, s travniških robov pa škržatovo mano. Sočasno bodo nabirale iz skupne podrasti in spodnjih vej mešano mano, debelejše kapljice od škržata in drobnejše kapljice od zelene hojeve ušice. S tem nastaja velik izziv tudi za veterinarsko stroko v čebelarstvu, saj že zdajšnje izkušnje s to pašo kažejo veliko povečanje števila družin, obolelih za nosemo. Prezimitev čebeljih družin z zalogo škržatove mane v celinskem podnebju sploh ni možna. Z dodatnim izobraževanjem bo treba čebelarje naučiti primernih tehnoloških in zdravstveno-varstvenih postopkov za strokovno primernejši način čebelarjenja v krajih, v katerih bo škržatova mana postala resna medonosna paša na celinskem območju. Postopno bo naša kranjska čebela gensko še bolj utrdila izjemne lastnosti prinašalke z maninih poznih paš, kar je sicer za čebele zelo težavno opravilo, saj se bo v tej smeri vsako leto sprožila naravna selekcija na nekajkrat večjem območju avtohtone kranjske pasme čebel, kot je bilo to doslej le na območjih, na katerih je paša po večini na iglavcih. Predvsem se bo čas trajanja maninih paš na nekaterih območjih, na katerih tega doslej niso bili vajeni, vsako leto precej podaljšal pozno v avgust. Še za stopnjo bolj se bo naravna selekcija zaradi vsakoletne zanesljivosti škržatove paše usmerila v še bolj prepričljivo odpornost kranjske pasme čebel na nosemo, hkrati pa tudi na še večjo sposobnost pre-zimljanja z zimsko zalogo, v kateri bo stalno skoraj neizogibno bolj ali manj sprejemljiv delež gozdne mane škržatovega izvora. Na takih območjih se bo obneslo zlasti čebelarjenje z maticami z dinarsko-kraškega območja odbire, vzreje ali vsaj ploditve. In ne nazadnje, če se opisani pojav trajno uresniči, lahko čez desetletja pričakujemo blago naravno selek cijsko smer in spremembo genskega zapisa kranjske čebele v odvisnosti in stalni moči zaleganja poleti. Predvsem v drugi polovici poletja bo to manj odvisno od dotoka hrane v panj, to pa je poleg precejšnje rojivosti še edino, kar svetovni strokovnjaki očitajo naši čebeli kot njeno poglavitno slabost. S tega vidika se nam obeta zanimiva prihodnost in obilo dela. Narava je znova poskrbela, da je naš prostor še naprej vodilno selekcijsko območje kranjske pasme čebel na svetu, z novimi pojavnimi oblikami možnosti naravne selekcije. Oči strokovnjakov se bodo znova usmerile k nam. Vsekakor se bo z naselitvijo medečega škržata v nižje do srednje lege celinskega dela Slovenije, in kot kaže, celotne Srednje Evrope vsako leto pojavljala manina paša. S tem se bodo povečali donosi na panj, spremenil se bo način čebelarjenja, pa tudi odnosi med čebelarji ter tržna ponudba. Naši marljivi čebelarji na Primorskem ne bodo imeli več toliko težav z razporeditvijo prevoznih enot čebel in s komercialnim poimenovanjem medu škržatove mane, saj bo to postalo predmet in problem veliko širšega prostora. Gotovo bo zaradi tega nujno natančneje ovrednotiti najboljše vrste gozdnih medov. To bo veljalo predvsem za čisti manovec velikega in malega smrekovega kaparja ter čisti hojevec in kostanjev med, prav tako pa tudi za preostale čiste in mešane vrste cvetnih in maninih medov, skupaj s škržatovim manovcem. Okus in sestava ter delno tudi barva škržatovega manovca s sredozemskega območja in s celinskih območij se bosta opazno razlikovala za strokovnjake in odkupovalce, morda pa celo za porabnike. Marsikateri čebelar bo ob pomoči škržatovih izločkov natočil več hojevca ... Čebelja paša (in pašni kataster) se zadnja leta hitro spreminja. Nova generacija lastnikov, načrtovalcev in izvajalcev gospodarjenja z gozdovi dopušča in vse bolj spodbuja bolj naravno in uravnoteženo sestavo in kolobar v naših gozdovih. Zato se medovitost goz- dov po večini povečuje, zmanjšuje pa se možnost za pridelavo sortno čistega medu. Posebej opazno se na skoraj vseh območjih povečuje delež belega ali gorskega javorja. Tako imamo vsako leto zanesljivejšo razvojno pašo in ponekod že tudi vsako drugo do tretje leto zelo pomembno novo medonosno pašo na javorjih. Čebelji paši na javorjih bomo veliko pozornosti namenili v prihodnjih sezonah. Iz izkušenj vemo, da se bo medeči škržat kot izrazit mnogojedec tudi v celinskem delu naselil na koprivah, robidah in nekaterih travah ter grmovnicah, med drevesnimi vrstami pa najprej na javorjih. Ob tem nas lahko spodbujajo tudi nova dejstva, da akacija ni več gozdni plevel, da se debelijo debla divjih češenj, ki imajo odlično ceno in so pomembne za čebelarstvo. Pravi kostanj se uspešno brani pred rakom in se lepo pomlajuje. In tudi napad bradatosti sladkorne pese in prepoved krmljenja s kostno moko bosta kmete prisilila, da bodo znova začeli kolo-barno sejati oljno ogrščico. Vse to in še druge strukturne spremembe ter usmeritve kažejo na precejšnjo popestritev čebelje paše v Sloveniji na začetku novega tisočletja. Nekaj v tej smeri bomo storili tudi čebelarji. In kaj je v minulem letu storila opazovalno-napo-vedovalna služba medenja v Sloveniji in kaj načrtuje za naprej? Predvsem se zahvaljujemo za vse večje zaupanje čebelarske javnosti pri upoštevanju naših podatkov, saj nas to še dodatno spodbuja k delu. Skoraj 50 terenskih opazovalcev v čebelarstvu ne vzbuja pozornosti, opravi pa zelo veliko koristnega. Številni med njimi so poleg vestnih poročevalcev tudi upravljalci in velikokrat najboljši urejevalci pasišč. Več kot desetina se jih je izbrusila v najboljše poznavalce pašne problematike in strokovnjake. In nenehno se učijo. S sredstvi smo ravnali skrajno varčno po načelu dobrega gospodarja. Kontrolirali in zadovoljivo smo obvladovali vse pašne vire medenja v državi. V pašni sezoni 2000 smo uvedli novo izboljšano prakso obveščanja. Redno in stalno smo vsak večer med 20. in 22. uro zbrali in vnesli v avtomatski interaktivni računalniški avtomatski telefonski odzivnik vse razpoložljive podatke o medenju ter pravočasno napovedali medenje za vse paše in vsa območja. Vse leto pa smo posredovali tudi osnovne tehnološke napotke za uspešno vzrejo čebel, zdravstveno-varstvena priporočila in po potrebi še splošna obvestila. Posodabljali smo novo opremo in tekoče vzdrževali staro. Sodelovali smo s preostalimi službami v čebelarstvu in izvedli vrsto predavanj doma in v tujini. S skupinskim delom smo v mariborski regiji prispevali k zelo uspešni teoretični in praktični izvedbi intenzivnega seminarja o izrabi čebeljih paš. V zadnjih mesecih minulega leta smo teoretični del enakega seminarja pripravili tudi za čebelarje na območju Komende, Kamnika, Domžal, Lukovice, Mengša, Kranja in Škofje Loke. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) tih i’ I mm] z tuje li terature fYY SREČANJE Z NASLOVOM »ROTACIJSKO ČEBELARJENJE« Janez Hočevar Film z originalnim naslovom »Bienenhalting in der Rotation«, ki so ga naši čebelarski mojstri lani prikazali na različnih predstavitvah po Sloveniji, je med čebelarji sprožil precejšen odziv in opozoril tudi na nekatera strokovna vprašanja. Rotacijski način čebelarjenja so nekateri naši čebelarji poznali že pred tem. Znano je, da obstaja več načinov, kako čebelariti v sklenjenih krogih. Zato smo pri prvi predstavitvi tega filma v Slovenskem čebelarju (glej SČ 2000, št. 4, št. 5 in št. 6) namenoma ohranili poimenovanje »rotacijsko čebelarjenje«, čeprav je to dobeseden prevod iz nemščine, saj ta način uvaja nekaj novosti (npr. pridobitna uspešnost kljub uvajanju biološkega čebelarjenja in kljub čebelarjenju povsem brez ostankov kemičnih sredstev v medu in satju). Kemična sredstva namreč uporabljajo izključno le na suhih čebelah v obdobju, ko so te v ločenih zabojčkih za ometence. Dosedanji odzivi kažejo na to, da posamezni čebelarji preizkušajo rotacijski način tako v nakladnem kot v AŽ okolju. Žal pa kaže, da večina izvaja le po nekaj segmentov tega postopka. Preveč pogosto delov še ne znamo povezati v celoto. Prav to pa lahko privede do napačnih sklepov, saj se moramo ob letu vedno vrniti na isto stanje, vrteti se moramo točno v istem krogu, da bi lahko podali neko oceno. Naj zato v telegrafskem slogu podamo poglavitne cilje in najpomembnejše značilnosti rotacijskega čebelarjenja. Cilji tehnološkega postopka, imenovanega »rotacijsko čebelarjenje«, so (vrstni red ne pomeni tudi prednosti): - imeti vse leto zelo močne čebelje družine, sposob- Mlade družine, zazimljene v dveh nizkih nakladah v pričakovanju pomladi. Foto. M. Vehovec ne za vsako pašo brez posebnih ukrepov, izenačevanj, pogostih posegov v panje ipd., - zelo močne družine so manj občutljive za bolezni, - sama tehnologija dela naj kolikor mogoče zmanjša rojenje, tako da posebni ukrepi tako rekoč ne bodo več potrebni, - optimalna izraba dane paše in doseganje ekonomsko nadpovprečne uspešnosti, - kolikor je mogoče, je treba izrabiti pridobitne panje, nato pa jih (vsako leto) zamenjati s krepkimi in zdravimi mladimi družinami, ki se še krepijo in imajo mlado matico, - s samim postopkom čebelarjenja uspešno zmanjševati in zatirati varoo, ne da bi zato v panj ali satje in med vnesli kakršna koli kemična sredstva, - smiselno približno enako čebelarjenje v sklenjenem krogu ne glede na panjski sistem, - iz vsake izzimljene družine dobiti v eni sezoni povprečno še do dve novi družini ter do 20 novih izdelanih satov, na da bi pri tem zmanjšali donosnost čebelarstva, - pri vseh pridobitnih panjih izvajati vse aktivnosti na enak način, - prisiliti matice, da zalegajo z maksimalno močjo. Poglavitne značilnosti rotacijskega čebelarjenja so: 1. Začeti moramo z nadpovprečno močnimi družinami. To najlaže dosežemo pred zazimljenjem, tako da osnovnim družinam pridružimo pomožne družine. 2. Družine ostanejo močne celo leto. Če imamo na začetku npr. 10 družin v rotacijskem postopku, bomo med njihovim največjim razvojem njihovo število podvojili tako, da bomo iz njih pripravili 10 ometencev in jih pred zimo spet združili v 10 družin. 3. Ometence še pred odpiranjem žrel v novih paniih odpeljemo na drugo lokacijo. Dobro je, če na novi lokaciji v krogu s polmerom 3 km ni drugih čebel ter da je v okolici dovolj pelodne paše. S tem preprečimo možnost vnovične okužbe z varoo in omogočimo dober razvoj. Ometenci se ob ustrezni negi hitro razvijajo in postajajo jedra novih zdravih družin za naslednje leto. 4. V začetku julija oziroma takoj po koncu poletne paše iz starih družin izločimo večino boli ali mani pokrite zalege, tako da z zbirnikom zalege in dodajanjem zrelih matičnikov naredimo iz 10 pridobitnih panjev 5- 6 klasičnih narejencev. 5. Klasični nareienci postanejo pomožne družine in jih imamo pri rezervnih družinah. Jeseni so lahko namenjeni za širitev čebelarstva ali celo za prodajo. a Stare družine kolikor mogoče izrabimo še za morebitne jesenske paše, brez skrbi lahko celo za me- licitozne ali druge, ki so sicer neprimerne za zazimlje-nje, saj teh družin ne bomo zazimili. 7. Po koncu jesenskih paš stare družine v celoti podremo. Vse čebele ometemo v zabojčke za ometence, saj jih v njih najpreprosteje, biološko neoporečno očistimo varoj. Ometene sate shranimo ali iztočimo. 8. Na zimskem stojišču okrepimo mlade družine, nastale iz ometencev, s čebelami (očiščenimi varoj) od starih družin. 9. Ker smo čebele iz dveh družin spet združili v eno, bomo tudi naslednjo zimo zazimili nadpovprečno močne in zdrave družine, ki niso napadene z varozo. Kljub temu da veliko čebelarjev že obvlada rotacijsko čebelarjenje, pa le-to še vedno skriva marsikatero nejasnost in podrobnost, ki jo je dobro razčistiti. Priložnost za izmenjavo mnenj bo že 9. marca, na srečanju in posvetovanju v Velenju. S VABIMO VAS NA SREČANJE ČEBELARJEV IN STROKOVNI POSVET Z NASLOVOM: ciarsko drustv. |ZKUŠNJE IN POMEN ROTACIJSKEGA ČEBELARJENJA V SLOVENSKIH RAZMERAH Srečanje bo v PETEK, 9. MARCA 2001, OB 18. uri, v avli osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, Kidričeva 21, v Velenju. Uvodnemu prikazu pravilnega izvajanja postopka rotacijskega čebelarjenja in pregledu dosedanjih odzivov bo sledila strokovna razprava. Srečanje bomo sklenili z družabnim večerom. DOBRODOŠLI! Matjaž Vehovec, predsednik ČD Apis MOJI UPI Z »AŽ MAKSI« Matjaž Kirn Doma sem iz Novega mesta in čebelarim v panjih, v katerih je pred petnajstimi leti varoza zdesetkala čebele in uničila očetovo veselje do čebelarstva. Njegovo delo nadaljujem v dveh čebeljna-kih z AŽ panji, čebel pa ne prevažam na paše. Prepotrebno znanje črpam iz čebelarskih knjig in revije Slovenski čebelar. V osnovni šoli sem štiri leta obiskoval čebelarski krožek, ki ga je vodil po mojem mnenju najboljši novomeški čebelar g. Jože Volčjak. Še vedno ga rad obiščem, največkrat takrat, kadar se kljub vsej teoriji »izgubim« med čebelami in ne vem, kako postopati naprej. V teh kratkih petih letih si namreč še nisem mogel nabrati dovolj praktičnih izkušenj. V okolici enega od mojih dveh čebelnjakov z desetimi čebeljimi družinami, iz katerih sem sestavil pet »AŽ MAKSI« dvomatičnih enot, imam zelo dobre pašne možnosti, saj stoji ob robu gozda, ki ga obrobljajo številne leske, pod njim pa teče čist gozdni potoček, ob katerem rastejo brest in različne vrste vrb. Na njih se čebele lepo razvijajo, da lahko kmalu potem množično prinašajo v panj medičino z borovnic, ki rastejo pod mogočnimi drevesi starih divjih češenj, javorjev, smrek in kostanja. Moj čebelnjak z 10 družinami (5 AŽ maksi). Imam srečo, da v bližini ni škropljenih sadovnjakov in vinogradov, ampak so po večini le travniki, na katerih je obilo regrata in drugih medovitih cvetlic. Drugi čebelnjak s šestimi čebeljimi družinami pa je postavljen v razmeroma revnem pašnem okolišu, vendar je v bližini nekaj hoje, na katere medenje že dolgo čakam. Od teh šestih družin je (za zdaj) samo ena sestavljena dvomatično po sistemu »AŽ MAKSI« iz treh klasičnih AŽ panjev (60 satov in dve matici), ki so združeni v eno enoto. Štiri družine so prav tako sestavljene po sistemu »AŽ MAKSI« v AŽ »dvojčkih« z eno matico (40 satov in ena matica). Na podlagi objave g. Debelaka, da čebele domnevno in po dosedanjih izkušnjah ne rojijo, če imajo ob pravem času vsaj dve, z matično rešetko ločeni matici in čebele dveh družin, vletenih v eno žrelo, sem se brez oklevanja odločil, da kar vse družine, kolikor sem jih takrat imel, preuredim v take (morda res) nerojne družine. Kar veliko sem tvegal in po objavljenih navodilih povezal AŽ panje s povezovalnimi vehami. Naredil sem potrebne di-stančne vložke in iz kartonske škatle tudi velik kartonski usmernik, s katerim sem brez težav pokazal čebelam iz zgornjih panjev, ki sem jim zaprl žrela, pot do odprtih spodnjih žrel. Prepričan sem, da sem si prav s tem novim načinom čebelarjenja prihranil precej neposrednega dela pri čebelah. V prejšnjih letih sem komaj obvladal rojenje, saj imam vedno močne družine, zdaj pa mi je to težko in zamudno opravilo popolnoma odpadlo. Lani sem imel že sredi aprila tako razvite družine, da sem po dve lahko združil v dvomatični sistem »AŽ MAKSI«. Trikrat sem točil med, julija pa sem jih spet razdelil na dve samostojni družini. Tedaj sem zgornjim družinam tudi zlahka zamenjal matice, saj so do takrat izgubile vse stare čebele, ki so se vletele v žrelo na spodnjem panju. Ukrepal pa sem tudi proti varozi. Vse zaležene sate iz dveh, prvotno dvomatično povezanih družin, sem zložil na kozico, jih pregledal in premestil tako, da sem vso odkrito zalego in najboljšo matico preselil v spodnji panj, pokrito zalego brez matice pa v zgornjega, ki je bil že ločen od spodnjega. S tem sem izrabil množico čebel iz obeh družin, da so oskrbovale zalego, poleg tega pa sem zlahka uničil tudi varoe v spodnjem panju. V zgornjem panju je bila vsa varoa dostopna po 14 dneh, ko se je izlegla pokrita zalega. To se je zgodilo prej, preden so čebele pokrile zalego nove matice, ki sem jo zamenjal po nekaj dneh. Ob točenju sredi maja sem v najmočnejši družini opazil štiri pokrite matičnike. Zelo sem se prestrašil, kako naj ukrepam oziroma kakšen velikanski roj bo iz družine, ki zaseda kar 60 satov. Ves razburjen sem telefoniral g. Debelaku, naj mi pojasni, zakaj se je to zgodilo, kajti zelo sem bil nejevoljen, ker je družina kljub delu, ki sem ga vložil v ta način čebelarjenja, silila v roj. Povedal mi je, da gre verjetno samo za prelegalne matičnike, in mi svetoval, kaj naj storim. Ta panj sem »postavil na kocko« in čakal, kaj se bo zgodilo. Ker po desetih dneh še ni bilo roja, sem panj pregledal in našel mlado matico, ki je razburjeno takala po satovju. Spoznal sem tudi sam, da take dvomatične družine verjetno res ne rojijo. Trote iz zgornjih družin dvomatično sestavljenih panjev sem izpuščal vsakih deset dni tako, da sem za dvajset minut odprl zgornje žrelo. Ker sta panja ločena z matično rešetko, žrelo pa je odprto samo spodaj, troti sicer ne morejo iz tega panja. Po mojem prepričanju je odkritje »Ahilove pete« naše rojive kranjske sivke tolikšen korak naprej, da lahko celo v takšnih pašnih razmerah, kot so v Sloveniji, čebelarimo z dobičkom. Sam sem namreč iz šestih dvomatično naseljenih »AŽ MAKSI« panjev s skupaj dvanajstimi družinami, sicer ob lani res nadpovprečni letini v mojem pašnem okolišu, iztočil kar 550 kg medu (46 kg na družino ali matico). Poleg tega pa sem naredil še štiri družine, ki so se do jeseni zelo okrepile. Ker med radi jedo tudi moji otroci, se zelo bojim vnosa zdravil v ta sladki pridelek. Zato velik del va-roj uničim tudi tako, da družini odvzamem pravkar pokrito trotovsko zalego in jo dam v zamrzovalno skrinjo. Ko ta zmrzne, pokrovce odrežem in jo vstavim nazaj v panj. Čebele počistijo celice, s tem pa dobijo obilo beljakovinske hrane, tako da trotovski sat hitro popravijo, zgradijo lepo satje in trotovino znova zaležejo. Zahvaljujem se g. Marjanu Debelaku, ker tako nesebično razdaja svoje znanje in izkušnje, pridobljene v njegovem inovativnem čebelarstvu, saj si v nasprotnem zaradi pomanjkanja čebelarske prakse in časa ne bi mogel privoščiti toliko družin, kot si jih lahko, odkar čebelarim po sistemu »AŽ MAKSI«. ČEBELARSKA RADIJSKA PREDAVANJA V MARCU 2001 MARCA boste v oddaji KMETIJSKI NASVETI na prvem programu Radia Slovenija lahko poslušali: • v torek, 6. marca, ob 12.30, bo Ivan Atelšek govoril o devetdesetletnici delovanja ČD Sežana; • v torek, 20. marca, ob 12.30, bo čebelar Miha Kuhar poslušalcem povedal, kako čebelarijo v Železni Kapli. Urednica Ivanka Polanec VETERINARSKI NASVETI V MARCU Čebelarjev dnevnik Jože Matavž, dr. vet. med. Živimo v sodobni informacijski družbi, v kateri ima pravočasna informacija vedno večjo moč. Poleg tega tudi zakonodaja od nas zahteva, da določena dejanja evidentiramo. Čeprav današnji čas ni preveč naklonjen čebelam in čebelarstvu, moramo kljub temu slediti temu toku ter moč informacij obrniti sebi v prid. Zato naj vam objavljene evidence ne bodo v breme, ampak v pomoč. Nekatere so zakonsko obvezne, druge bomo kot pridelovalci živil živalskega izvora uporabili za oblikovanje sistema notranje kontrole, s katerim pridelovalec jamči za kakovost in zdravstveno ustreznost izdelkov. Evidence bosta od vas zahtevala tako veterinarska služba kot tudi sistem kolek* tivne blagovne znamke, hkrati pa bodo za vas tudi opomnik in vodnik po vašem čebelarstvu. SEZNAM EVIDENC, NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE IN POMEN POSAMEZNIH EVIDENC I. Podatki o čebelarstvu V tej evidenci so osnovni podatki o čebelarju in čebelarstvu. Čebelarji jo po končani sezoni posredujejo službi, ki vodi register čebelarstev. Prijava gojenja čebel je zakonska obveznost, ki jo predpisuje zakon o veterinarstvu. II. Podatki o številu čebeljih družin Podatke o številu čebeljih družin je treba zapisati enkrat na mesec, tekoče vnašamo le podatke o nakupu in prodaji čebeljih družin. Ti podatki omogočajo sledljivost pri ugotovitvi kužnih bolezni. III. Premiki čebelji družin Evidenca ima dvojno vlogo: epizootiološki vidik spremljanja širjenja kužnih bolezni ter ugotavljanje geografskega izvora medu. Evidentirati moramo premike na pašo in tudi druge premike, ki niso povezani s pašo. IV. Podatki o zdravljenju in veterinarskih pregledih Tudi evidenca teh podatkov je zakonsko obvezna. Gre za evidentiranje uporabe zdravil in drugih snovi, ki lahko vplivajo na zdravstveno ustreznost medu kot živila. Zapisujemo podatke o vsakem zdravljenju, bodisi da gre za uporabo sintetičnih akaricidov, antibiotikov ali alternativnih metod zdravljenja. Evidentiran mora biti vsak poseg. V. Podatki o krmljenju Podatki o krmljenju niso obvezna evidenca, vendar z njo čebelar lahko dokazuje pravilnost postopkov. VI. Podatki o točenju Tudi podatki o točenju niso obvezni, z evidenco o tem pa čebelar omogoča sledljivost svojega pridelka. I. Podatki o čebelarstvu - leto 2001: Ime in priimek čebelarja:___________________________________________________________________________________________ Naslov:__________________________________________________________ Pošta:____________________________________________ Občina: ______________________________________________________ Podatki o stojišču: Stojišče 1 Naslov:______________________________________________Občina______________________________Štev. družin_________/____ Stojišče 2 Naslov:______________________________________________Občina______________________________Štev. družin_________/____ Stojišče 3 Naslov:______________________________________________Občina______________________________Štev. družin_________/____ Stojišče 4 Naslov:______________________________________________Občina______________________________Štev. družin_________/____ Stojišče 5 Naslov:______________________________________________Občina______________________________Štev. družin_________/____ Stojišče je vsaka lokacija, na kateri so stalno ali občasno naše čebelje družine, z izjemo prevozov na pašo, tudi plemenišča in rezervne lokacije. Podatek o številu stojišč ob registraciji čebelarstva ni obvezen. Število družin opredelimo kot število pridobitnih (gospodarskih) in število rezervnih družin - G / R. Za rezervne štejemo vse družine na manj kot 7 satih. II. Podatki o spreminjanju števila čebeljih družin v čebelarstvu med letom: H O O CM H .° 'c ra +■* o 0) 'O ra N Podpis čebelarja Stanje Spremembe lokacije Od kod - komu Sprememba Datum JZ 70 oo o CD CD -O E CD E (/) CD 5 § fl 2 ° o- Q. E o -o -g o _CD >0 !S ° CD CD ■£ > < s .2. E -M CD m P CD CD ^ e i E > !^2 ra Q. -Q > E E E 5 £ ra a. O (/> CD — - txD CD CD O D ^ CD ° ra 'o ra -g 5 Čd' ±3 o TD — O , O >W 'd. > O > ra a. E a» i— n. o ra o c <, apisirap!' apisir“P apisirup Sfntf ky (gr ~~ l~ 4 S - a devetimi planeti se obsijana s soncem in mesecem vrti Zemlja. Na enem najlepših predelov , ob morju in med visokimi gorami, //<■ j/te • Izdelujemo žične matične rešetke za vse vrste panjev, čebelarske lopatke, plastične odtočne pipe, lovilce rojev (lesice). • Meljemo sladkor in izdelujemo sladkorne pogače po konkurenčnih cenah - prepričajte se! • Pri nas dobite žico za žičenje, satnike (rogljičene), testne mreže za lovljenje varoj, plastične razmike ... • Izdelujemo satnice in kuhamo voščine. • Izdelujemo plastična razstojišča za AŽ panje. Prepričajte se o kakovosti in ugodnih cenah naših izdelkov. Čebelarska društva obveščamo, da po dogovoru lahko pridemo tudi k njim in jim ponudimo naše izdelke in storitve. JOŽE RIHAR, Gabrje 42 1356 Dobrova - tel./faks: 01/364 11 06, GSM 041 752 352 Odkupujemo vse čebelje pridelke po ugodnih cenah. Trgovina je odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.-15. ure, ob sredah pa od 9. -12. in od 15. -18. ure. Odprta je tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8.-12. ure. Se priporočamo! Prve čebelje družine kranjske sivke, prodane po 70. letih v Francijo! s sodelovanjem Lojze in Remy Ivanec SC LA CARNIOLE »vww.apiphyt.com/carnica čebelarji @ yahoogroups.com Boštjan Grom - Vrhnika Pozdravljeni! Mesec je spet naokoli in z njim tudi nova številka Slovenskega čebelarja. Tokrat bom napisal nekaj besed o domači strani g. Remyja in g. Lojzeta Ivanca. Stran si lahko ogledate na naslovu: http:// www.apiphyt.com . Napisana je sicer v šestih jezikih in je zelo lepo oblikovana. Kmalu bo prevedena še v šest drugih svetovnih jezikov, jeseni pa še v tri. Stran zelo lepo predstavlja kranjsko sivko, pa tudi njeno domovino Slovenijo. Za Slovence je mogoče zanimivejša stran na naslovu: http://carnica.virtualave.net, na kateri je predstavitev v dvanajstih jezikih, tudi v slovenskem. Na njej je predstavljen del slovenske zgodovine z Antonom Janšo na čelu, opisana je tudi kranjska sivka, njene odlike in njen značaj. Ogledate si lahko tudi primerjavo z drugimi vrstami čebel, tako npr. z italijansko in kav-kaško čebelo. Stran je sicer bolj komercialna, a vredna ogleda. Komercialno je sestavljena predvsem zato, ker čebelarji po svetu ne vedo, od kod izvira avtohtona kranjska čebela, na spletnih straneh v tujih jezikih pa obstaja tudi možnost neposrednega naročanja čebeljih družin in matic prek varnostnega strežnika. Ta možnost je slovenskim vzrejevalcem matic že leta 2000 omogočila zaslužek več kot osemdeset tisoč mark. V naši internetni skupini se članstvo hitro povečuje, razvnela pa se je že tudi prava debata. Konec minulega leta so se ponudniki skupine eGroups združili s skupino Yahoo! In tako so se zgodile nekatere kar precej opazne spremembe, spremenili pa so se tudi elektronski naslovi za pošiljanje sporočil. Čeprav bodo nekaj časa še delovali stari, objavljam tudi nove, da se čim prej navadimo nanje. Zdaj skupina Yahoo ponuja še več možnosti. Novi naslovi: Naslov za sporočila: cebelarji@yahoogroups.com Vpis: Cebelarji-subscribe@yahoogroups.com Izpis: cebelarji-unsubscribe@yahoogroups.com Domača stran: http://groups.yahoo.com/group/ čebelarji Vsi, ki imate možnost dostopa na internet, si vse to lahko ogledate na domači strani. Vse, ki bi se radi včlanili, vabim na isti naslov, prek katerega se lahko včlanite in prispevate svoj komentar. Če bo kdo naletel na težave, se lahko obrne tudi name, na internetni naslov: bostjan.grom@s5.net oziroma na poštni naslov: Boštjan Grom, Storžev grič 7, 1360 Vrhnika, lahko pa me proti večeru pokliče na GSM, št. 041/384-813. VODSTVOM DRUŠTEV IN ČLANOM ČZS Predvsem bi se želeli iskreno opravičiti blagajnikom in nekaterim čebelarjem za napako, ki je nastala pri letošnjih izpisih članstva. Pri prenosu iz delovnega računalniškega programa v program za sezname je nastala drobna napaka, tako da so v nekaterih društvih izpadli posamezni člani. Za nastalo napako smo izvedeli šele od vas. Društva, ki imajo sezname članov še v obdelavi, prosimo, da nam pripišejo le imena in priimke »izpadlega>• člana ter pripadajočo članarino, saj vse druge podatke o članu že imamo. Še enkrat prosimo blagajnike, da nam vrnejo vse neporabljene nalepke 2001 za članske izkaznice - vsem novim članom bomo namreč članske izkaznice opremili z nalepko 2001 in jih do sredine aprila poslali na njihove naslove. Za nakazila članarin in prispevkov za ČCS pa dosledno uporabljajte šifri, ki sta navedeni v poslanem spremnem dopisu, sicer imamo problem pri razknjižitvi nakazanega denarja. Blagajnikom in posameznikom se zahvaljujemo za razumevanje in naj medi! Polona Kost a evidenca članstva ČZS Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo «Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko« leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Cankarjeva 3, 1000 Ljubljana. Tel.: tajništvo (01) 421 79 40, uredništvo: (01) 421 79 45 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks: (01) 426 13 35, e-pošta: čebelarska.zveza.slo @ siol.net. Izdajateljski svet: Lojze Peterle, Marjan Debelak, dipl. inž. arh., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jože Šnajder, dr. Janez Poklukar in dr. Aleš Gregorc. Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Jože Babnik, inž. agr., dr. Jurij Senegačnik, doc. dr. Janez Poklukar, mag. Mira Jenko - Rogelj, Marjan Debelak, univ. dipl. inž. arh., čebelarski mojster Franci Marolt in dr. Aleš Gregorc. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2001 za nečlane je 7.200,00 SIT. Posamezna številka stane 600 SIT za člane oz. 650 SIT za nečlane skupaj z 8% DDV. Članarina, skupaj z naročnino za Slovenski čebelar, je 6.000 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 50 SIT. Reklamni oglasi: Cela barvna stran na ovitku 100.000 SIT, v sredini 60.000 SIT, pol strani 30.000 SIT, četrt strani 14.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10%, za 6- do 10-kratno objavo 20%, za celoletno objavo 30%. Splošni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Številka žiroračuna pri APP v Ljubljani je: 50100-678-48636, davčna številka: 81079435. Priprava za tisk: Prepress d.o.o., Ljubljana, tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak, dipl. inž. arh. Vabimo Vas na naš prodajni prostor na čebelarski prodajni razstavi v Celju, 3. marca 2001 3. marca v Celju velja na vse cene 10 % popust, ne glede na vrednost nakupa Na našem prodajno - razstavnem prostoru Vam bo na voljo: • PIERCO plastični satniki s satnicami za nakladne in Kirarjeve panje; • kozarci za med različnih velikosti in oblik; • pokrovčki za kozarce; • dekorativne stekleničke in steklenice za medeno vino, žganje, medico ... • sladkorna raztopina IS 50 v 5.5 I, 10 I, 35 I in 50 I embalaži; • lesena, kartonska in papirna darilna embalaža; • plastični medvedki za med; • vitamin C. Plastični medvedki za med, praktični, za večkratno uporabo, primerni za pokušine medu! 250 ml 350 ml i Prikazali in prodajali bomo novost na našem tržišču, plastične satnike s satnicami in satnice PIERCO PREDNOSTI PLASTIČNIH PIERCO SATNIKOV S SATNICAMI preprosto ravnanje; preprosto jih skladiščimo, dokler jih ne potrebujemo. Tako prihranimo čas, delo in denar; trajnost; ekonomičnost; ni potrebno sestavljanje; satnike s satnicami PIERCO vzamete iz embalaže in jih vstavite v panj; imajo več celic kot leseni satniki z žičenimi satnicami. Večja površina satovja v panju omogoča boljšo izrabo prostora, večji zarod in donos medu; plastično satnike PIERCO ne poškodujejo glodalci; če satnike PIERCO napadejo molji, odstranimo voščeno plast, speremo z vročo vodo in jih znova uporabimo; plastični satniki PIERCO so čvrsti, zato Je globina celic enakomerna. Maticam tak položaj zelo ustreza, zato zalegajo več jajčec in družine prezimijo z več čebelami; satnike PIERCO so dobro sprejele tudi čebele; satovje se ne zvija in je obstojno tudi po točenju; na črnih satnicah je zalega zelo dobro vidna; temperaturna obstojnost je do +80 °C; satniki PIERCO so odporni na 10 % raztopino NaOH (kavstična soda) do temperature +80 °C; proizvajalec zagotavlja ob ustrezni uporabi v skladu z navodili življenjsko dobo najmanj 10 let; satniki PIERCO so izdelani iz plastike, ki ustreza zahtevam za živilske izdelke; podjetje PIERCO iz ZDA izdeluje plastične satnike s satnicami že 25 let. rifr v* V zalogi imamo več kot 40 vrst stekleničk in steklenic, 12 vrst kozarcev in 16 vrst pokrovov za kozarce (043 mm, 053 mm, 063 mm, 066 mm, 082 mm) Barvno tiskanje manjših količin 5% popust . . . . . nakupunadio.ooo.oos/ nalepk za med, propolis, cvetni pn vcijn 10% popust. prah, po ugodnih cenah. yEL£[RGOV!,NA Tržaška 65, 2000 Maribor Telefon: 02/320-64-52 Faks: 02/332-62-71 e-mail: vema@siol.net Delovni čas: pon. - pet.: 8h -19" sobota: 9h -12”