Listek. 575 Na Dom. Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti i. t. d. II. zvezek. Zadnji grof celjski in Iskalci biserov na otoku Sv. Duha. V Celju 1897. Uredil, izdal in zaloil Dragotin Hribar. Str. 120. Cena 2 5 k r., s p o t o 2 8 k r. V predgovoru pravi g. izdajatelj: Slovensko obinstvo vedno povprauje po zabavnem in ob enem podunem berilu. To me je napotilo, da sem obudil znova v ivljenje knjinico Na Dom. Zbiral in nabiral bodem v tej knjinici take pripovesti, pesmi in zanimivosti, o katerih vem, da sluijo ljudstvu v prijetno zabavo, poleg pa bistrijo um in razjasnjujejo razne dogodljaje naega ivljenja in pojasnjujejo zgodovino naega naroda. Mi popolnoma odobrujemo ta rodoljubni namen izdajateljev, ker po izkunjah vemo, kako nam e vedno primanjkuje zlasti srednjega berila za nae preproste, a najverneje itatelje, ki komaj akajo nove slovenske povesti in, br ko izide, po njej planejo; to so nai dijaki malih srednjih ol in v novejem asu tudi uenke slovenskih deklikih ol. Taki itatelji potrebujejo mnogo, etudi ne zgolj klasinega berila; ako ga jim mi ne preskrbimo v slovenini, pa poseejo po tistih groznih nemkih brourah z znanimi barvanimi naslovnimi listi, ki so e na niji povrini, nego-li so nae knjige podobne vrste . . . S tega stalia treba soditi take knjige, kakor je Na Dom, in na podlagi tega merila prvi izvirni, dasi anonimni povesti (Zadnji grof celjski(<) vkljub njeni silno preprosti in dokaj nespretni osnovi nimamo drugega prigovoriti, nego da je za itatelje, katerim je namenjena, e vse premalo ivahno in zanimivo pisana ter ima preve zgodovinske navlake; zlasti neprimerno dolgo je zgodovinsko predavanje grofa Ulriha vprio oeta Miroslava, ki so mu bile te rei vse znane, in vprio gospej, katerih niso gotovo ni malo zanimale. Cesar pa smo pogreali v prvi povesti zanimivosti tega ima obilo druga (Iskalci biserov na otoku Sv. Duha. Povest. Ruski spisal Emilij Muik, preloil Krutogorski). Koliko so resnine razmere, ki se tu opisujejo, in koliko je primeane pretirujoe romantike, tega seveda ne moremo in noemo odloevati; a ker povest dosega svoj glavni namen prijetno zabavo in ji tudi z moralnega pogleda ni kaj prigovarjati, zato jo lahko prav toplo priporoamo vsem onim, ki si ele kratkoasnega berila. Glede jezika pa naj bi bil g. izdajatelj e bolj skrben, in v pravo-pisju naj bi se bolj dral Pleternikovega slovarja. Zabavne knjinice, ki jo urejuje in izdaje Anton Kosi, uitelj v Srediu, je izel VI. zvezek s slino vsebino, kakor vsi prejnji. Cena 15 kr. Iz pripovednega dela nam je najbolj ugajal iz ruine prevedeni: Potni jahalec v Sibiriji (str. 18.), doim se nam nekateri drugi koki vidijo prisiljeno didaktini, in sodimo, da ne pojdejo itajoi mladini v slast; zlasti se nam zdi posiljeno zelje zadnja basen (ali kaj hoe biti?): Napuhu je padec za petami (str. 32.). Zato se mi pa vidi jako dobra misel, da se izdajatelj na platnicah obraa do svojih mladih itateljev in jih pozivlje, naj izreejo javno svoje elje, e, da ga mika zvedeti prav iz ust mladine same, kaj jo bolj, kaj manj zanima, in da se bo prav iz srca rad oziraj,