novi tednik
številka 40 • leto XU • cena 350 din
Celje, 0. oktobra 1907
novi TEDHIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACU SZOL CEUE, LAŠKO. MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
¥eč le teža¥ ¥
90spoilarst¥u - več le
tUdI Izstopov Iz ZK
Novi tednik objavlja v temi tedna
podatke o gibattju članstva ZK na
celjskem območju. Stran 5.
Naldražle le ogrevanle s trdimi gorM
s čim in po čem se bomo to zimo greli na celjskem]
območju? Stran 7 •
Iz srca za zdravje
Izšle so Indok Iniormacile
Prejšnji teden so vsa celj-
ska gospodinjstva prejela In-
dok informacije, v katerih je
podrobno predstavljen pred-
viden program za četrti sa-
moprispevek v občini. Tako
je gradivo za javno razpravo
dostopno vsakomur, saj je
želja vseh, ki sodelujejo v
pripravah referenduma, da
bi vsi občani poznali predlog
in se opredelili ali so priprav-
ljeni seči v žep za rešitev pe-
rečih potreb zdravstva. Če
bo vsakdo povedal, kjg misli
in terjal odgovore na svoja
odprta vprašanja, bo tudi de-
legatom občinske skupščine
lažja odločitev o tem ali
skupščina razpiše referen-
dum (ta bi nju bil 22. novem-
bra) ali ne.
V gradivu Indoka, ki je iz-
šel z naslovom »Iz srca za
zdravje«, je podrobno zapi-
sano, kaj so v občini naredili
z denarjem iz tretjega samo-
prispevka in kakšen je pred-
log za četrtega. Pojasnjuje,
zakaj ni mogoče v posodab-
ljanje bolnišnice vlagati več
rednih sredstev, kjg vse so v
letih posodabljaiya bolnišni-
ce že izboljšali in kateri so še
nerešeni problemi. Posebej
so predstavljene potrebe in
predvidene uredit\'e enote
za novorojenčke na gineko-
loško-porodniškem oddel-
ku, otroškem oddelku, trans-
fuziloškem, infekcijskem in
dermatovenerološkem od-
delku. Uteme^ena je tudi na-
bava aparata za računalniško
tomografijo (CT aparature),
objavljeni pa so tudi odgovo-
ri na najpogostejša vpraša-
rya občanov, ki so se že poja-
vila v javni razpravi,   j^p
Trgatev se v teh dneh tudi uradno pričenja in neLateri zmajujejo z glavo, ko vidijo že kar precej nagmto grozdje. To se
dogaja predvsem tam, kjer so jih letos doletele vremenske nevšečnosti. Pravijo, da tudi zadnji mraz ne prmaša ničkaj
dobrega. Prodaja manj kvalitetnega grozdja, ki ga na naše trge in postaje pripeljejo pridelovala tz južnih krajev, tako
še bolj cveti in ob našem obisku na sejmišču ob tovorni postaji v Celju, seje kar trlo kupcev. Grozdje so prodajali od,
300 do 400 din. EDI MASNEC
Dvoje različnih poti - sta obe pravi?
v dveh občinah sta v tem
6asu javni razpravi o bodo-
čem, četrtem samoprispev-
ku: v Celju in v Slovenskih
Konjicah. Občani se bodo
(če bo tako pokazala javna
razprava) na referendumu
odločali novembra. Konji-
čani 15., Celjani teden kas-
neje. V obeh občinah so pri-
pravili program, za katere-
ga pričakujejo podporo ob-
čanov. Tu pa se podobnost
konča.
V Celju so na podlagi spo-
mladanske javnomnenjske
raziskave in javne razprave
presodili, da so občani, če za
im, pripravljeni prispevati
za zdravstvo. Do zdravja in
bolezni nikomur ni vseeno,
poleg tega pa so potrebe po
nadaljnjem posodabljanju
bolnišnice resnične in pere-
če. Izbrali so tudi potrebe, do
katerih ni mogoče biti brez-
brižen - otroški oddelek za
novorojenčke, transfuzijo,
infekcijski in dermatovene-
rološki oddelek. To so tudi
oddelki, kjer bo mogoče z
denarja (eno odstotna pri-
spevna stopnja bo dela le do-
bre tri in pol dinarjev) v res-
nici nek^ narediti in to tudi
pokazati. Glede na predla-
gan program je odločitev ob-
čanov neposredno povezana
z razvitostjo zavesti, da je
zdravje naše nagvečje boga-
stvo.
V Slovenskih Konjicah
razmišlj^o drugače. Imsoo
sicer skupne občinske potre-
be - na primer po zdravi pit-
ni vodi in urejenem odlaga-
lišču odpadkov a menijo, da
bi se občani težko odločili za
njihovo ureditev s samopri-
spevkom (tudi zaradi že pri-
sotnih lokacijskih zdrah).
Zato bi se naj v vsaki kržgev-
ni skupnosti zase odločiU,
kaj je tisto, za kar so priprav-
ljeni prispevati za svoje bolj-
še življeiije. »Tisto« je izred-
no pestro in sega od urejanje
kanalizacije in cest, dogradi-
teve osnovne šole in vrtca do
kabelske televizije. Pač gle-
de na doseženo razvitost in
potrebe.
ljudem pomeni več?
Urejen kržO, v katerem živijo
ah nek^ skupnega, kar bodo
morda slej ko prej potrebo-
vah? Splošnega odgovora na
to vprašanje ni mogoče dati.
Odvisen je od vsakega posa-
meznika, od tistega, kar že
ima, kar pričakuje, si žeh ah
česar se boji. Del odgovora
bosta dala oba referenduma,
če se bodo zanju odločih. A
samo del, s^ potreba po ur-
jeni cesti, telefonih... ne
izključuje potrebe po ureje-'
nem in sodobnem zdravstve-
nem varstvu. A z enim samo-
prispevkom ni mogoče rešiti
vsega naenkrat. Brez njega
še manj.
MILENA B. POKLIC
Pomemben Je navdib
Zlatarska razstava, letos z
mednarodno udeležbo, ni
zgodlj komercialna priredi-
tev, temveč tudi kulturna
i&anifestacija. ki je postala
sestavni del celjskega kul-
turnega utripa.
Mesto Celje ima dolgolet-
^0 zlatarsko tradicijo, iz ka-
jere se je razvila zlatarna, ki
^ko s svojimi izdelki kon-
l^urira svetovnim in zlasti še
Evropskim smerem, ne zgolj
^ oblikovanju nakita, tem-
tudi v kakovosti izdel-
"^ov in svežini idej.
Razstava z mednarodno
Ijdeležbo je priložnost več in
l^krati izziv za celjske in vse
Jugoslovanske proizvajalce
'Nakita, da vsake dve leti pri-
'^erjajo svoje dosežke, svoje
^nieri razvoja v obUkovanju
Nakita z gibanji v evropskem
^ svetovnem obUkovanju
l^akita. Posamični in skupni
interes je prodreti in prodati
na tuje. Toda ne samo to.
Težnja je, tako kot v vsakem
umetniškem obUkovanju,
kar obUkovanje nakita tudi
je, da bi jugoslovanski aU
celjski umetniški design na-
rekoval in navdihoval sve-
tovni modni trend.
Kako blizu so naši proizva-
jalci nakita temu bodo lahko
preverili na zlatarski razsta-
vi, kjer bodo nakit razstavlja-
U tudi vrhunski obUkovalci
iz tujine, predvsem iz zahod-
ne Evrope, pa tudi Poljske,
Združenih di. av Amerike in
Japonske.
Obiskovalci bodo lahko
tudi sami presodiU, koliko
smo v korak s svetovnim iz-
delovanjem in obUkovanjem
nakita.
Zlatarne Celje pa so poskr-
bele, da bo letos mnogo več
spremljeuočih prireditev s
katerimi naj bi tudi Celje sa-
mo izpričalo del svoje zlatar-
ske zgodovine in tradicije.
WE
PREDRAG
GOJKOVIČ-CUNE,
kralj starogradskih
melodij,
gostuje v petek,
9. 10. ob 20. uri,
v restavraciji
hotela DOBRNA,
Rezervacije po tel.
778-000.
Gorenje - generalni pokrovltell Tedna domačega filma
Predstavniki sozd Gorenja
iz Titovega Velenja in Tedna
domačega fiima so pretekli
teden slovesno podpisali po-
godbo o prevzemu generalne-
ga pokroviteljstva nad Ted-
nom domačega filma v Celju.
Ob podpisu je Drago Bahun,
podpredsednik _ poslovodnega
odboraSozdaGorerye dejal, da
se je ta velik^ delovna organi-
zacija zavestno odločila pod-
preti tudi kulturne manifesta-
cije, saj so prepričani, da kljub
gospodarskim zagatam kultur-
ni utrip v Sloveniji ne sme za-
mreti. V Goreryu so prepriča-
ni, da bo sodelovanje med nji-
mi in Tednom domačega filrna
postalo tradicionalno. Obenem
pa se želi Gorervje tudi preko
takšnih obUk oddolžiti in zah-
vaUti širši slovenski javnosti za
pomoč, ki jo je bilo deležno v
n^težjih časih svoje uspešne
sanacije.
Drago Medved in Tone Zim-
šek sta izrazila upanje, da po-
meni podpis pogodbe tudi
msOhen a pomemben povod
pri razširjanju ustvarjalnega
sodelovanja med Celjem in Ti-
tovim Velenjem.
Boris Rosina je v zahvali za
prevzem pokroviteljstva po-
udaril, da se Gorenje ncy po-
membneje doslej vključuje v
realizacijo TDF, ob tem pa se-
veda ne gre pozabiti tudi na
vrsto delovnih organizacij Si-
rom Slovenije, ki so že v prete-
klih letih in tudi sedaj s svoji-
mi prispevki omogočali izved-
bo Tednov domačega filma.
Foto: EDI MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER 198?
Papirničarli so
praznovali
Konec tedna so v Ra-
dečah praznovali Dan
papirničarjcv. Delavci
radeške Tovarne papirja
so se ob tej priložnosti v
soboto zbrali na slovesni
prireditvi, ki jo je obi-
skal tudi France Popit.
Dan prej je bila slav-
nostna seja delavskih
svetov in vodstev tozdov,
DSSS in delovne organi-
zacije. Na njej so delav-
cem, ki so zvesti tovarni
petindvajset let in več po-
delili spominske zlatnike.
Prejeli so jih Franc Bec,
Milan Jesenšek, Ljudmi-
la Blaj, Marija Pec, Marija
Smrgut, Marija Tratar,
Mihaela Čeč, Mirko Si-
mončič, Alojz Titovšek,
Andrej Knez in Ferdo Go-
ljuf. Za uspešno in
ustvarjalno sodelovanje
pa so zlatnik podeUU tudi
dvema zunanjima sode-
lavcema: viceguvernerju
Narodne banke Jugosla-
vije Dimitru Bakiču in
guvernerki Narodne ban-
ke Slovenije Milici Ozbič.
Na slavnostni seji so tu-
di sklenili, da bo Dan pa-
pirničarjev tradicionalen
praznik, praznovali pa ga
bodo zadnji teden v sep-
tembru, ko praznuje tudi
krsgevna skupnost Rade-
če, s katero je tovarna tes-
no povezana.
N. K.
Konličani od zmage do zmage
12. oktober - praznik občine Slovenske Konjice
v konjiški občini praznu-
jejo občinski praznik v spo-
min na 12. oktober 1943, ko
so partizani izvedli uspešno
ekonomsko akcijo na Boha-
rini in se spopadli s sovraž-
nikom na Resniku. V minu-
lih dneh se je že zvrstilo ne-
kaj prireditev v počastitev
praznika, medtem ko bo
osrednja slovesnost, ki jo
organizira skupščina obči-
ne in družbeno politične or-
ganizacije, v soboto, 10. ok-
tobra.
Slovesnost se bo pričela s
slavnostno sejo zborov
skupščine občine in vodstev
družbeno-političnih organi-
zacij ob 9. uri v delovni orga-
nizaciji Konus.
Množično zborovanje pa
se bo pričelo ob 11. uri na
Titovem trgu, kjer bodo od-
krili spomenik svobode, de-
lo akademskega kiparja
Franca Purga. Slavnostni
govornik bo član predsed-
stva SFRJ Jugoslavije Stane
Dolanc. Na proslavi bodo
izročili tudi priznanja inova-
tor, priznanja občine Sloven-
ske Konjice, predsedniku
predsedstva SRS Francetu
Popitu pa bodo podehli na-
ziv častnega občana.
V konjiški občini so po-
nosni na številne delovne
zmage, s katerimi so zazna-
movali leto od minulega
praznika do danes. Med več-
Priznanja prejmejo: Savo
Grilj iz DO Konus, Ivan Po-
točnik iz VGP Maribor-Dra-
va Ptuj, Božidar Punčuh iz
SDK Slovenske Konjice,
Milena Segel iz osnovne šo-
le Pohorski odred in Sred-
nja kovinarska šola Zreče.
Nagrade »12. oktober«
prejmejo: Martin Gilčvert
iz DO Konus, Julka Tajni-
kar, upokojenka. Gasilsko
društvo Vitanje.
Plakete občine prejmejo:
Marjan Osole iz DO Unior,
Jurij Pokorn iz DO Konus,
DO IMP-ISO Slovenske Ko-
njice.
je pridobitve brez dvoma so-
di poleg nadomestnega po-
slovnega objekta Konusa tu-
di nova proizvodna hala v
delovni organizaciji IMP -
ISO, ki je tudi rezultat veli-
kih naprezanj kolektiva za
boljše poslovne rezultate in
večji izvoz. Slovesnost bo ju-
tri (petek) ob II. uri. Tega
dne bodo odprli tudi novo
lekarno v Slovenskih Konji-
cah. Po sobotni osrednji slo-
vesnosti se bodo prireditve
nadaljevale še v nedeljo in
ponedeljek. V nedeljo bodo
ob 9. uri na Skomarju odkrili
spominsko ploščo pri Be-
škovnikovi hiši. Nedelja bo
tudi v znamenju smučarskih
skokov na prenovljenih ska-
kalnicah v Zbelovem, kjer je
ta šport doma. Tekmovanje
se bo pričelo ob 13. uri, uro
kasneje pa bo v Slovenskih
Konjicah pričetek medrepu-
bliškega tekmovanja pionir-
jev v motokrosu, in sicer v
počastitev 40-letnice AMD
Slovenske Konjice. V pone-
deljek zvečer pa bodo v do-
mu teritorialnih enot v Slo-
venskih' Konjicah podelili
vsakoletne nagrade in priz-
nanja »Inovator 87«.
MATEJA PODJED
Velenje praznuje
Danes proslavljajo v
občini Velenje občinski
praznik. Dopoldan bo
komemoracija pri spo-
meniku talcev v Šošta-
nju, nato slavnostna seja
skupščine s podelitvijo
občinskih priznanj, ob
dvanajstih bodo na ve-
lenjskem gradu odprli
razstavo o delavskem gi-
banju v Šaleški dolini,
popoldan bo ob Velenj-
skem jezeru kros osnov-
nih in srednjih šol, ob se-
demnajsti uri pa bodo v
družbeni prehrani kom-
binata Rek odprli še raz-
stavo z naslovom Življe-
nje z naravo.
Sicer pa so Velenjčani
za svoj letošnji praznik
pripravili toliko zanimi-
vega, da jim bo mesec ok-
tober skoraj prekratek.
Ta čas si lahko v kultur-
nem domu Titovem Vele-
nju ter v termah Topolši-
ca ogledate razstavo foto-
grafij z natečaja Foto treh
dežel, v avli skupščine
občine so na ogled teh-
nični izdelki učencev os-
novnih šol, v Rdeči dvo-
rani pa razstava inovacij
šaleškega in savinjskega
gospodarstva.
Jutri bodo podelili priz-
nanja inovatorjem občin
Mozirje in Velenje, os-
novnošolci pa se bodo po-
merili v poznavanju pro-
metnih predpisov.
V soboto bo na velenj-
skem gradu tek s smučar-
skimi palicami in strelja-
njem, v nedeljo pa turi-
stični rally.
Prihodnji četrtek bo v
domu kulture republiško
posvetovanje o varstvu
pri delu, v soboto 17. ok-
tobra repubUški kros De-
la ob velenjskem jezeru,
19. oktobra pa bodo odpr-
li v Rdeči dvorani še le-
tošnji hišni sejem Go-
renja. BP
Obliž na pesimizem
Bazstava Inovacij dveh občin
Titovem Velenju, v tam-
kajšnji Rdeči dvorani, so v
ponedeljek odprli drugo
skupno razstavo inovacij
velenjskega in mozirskega
gospodarstva.
Razstava je nekakšen vrh
skupnih prizadevanj razi-
skovalnih skupnosti obeh
občin, da bi inventivna de-
javnost v Velenju in Mozirju
zaživela v polnem razmahu,
ki je v teh časih več kot
nujen.
Razstavo so pomagali pri-
praviti tudi sindikati iz obeh
občin, posebno vlogo pa je
seveda odigrala njihova
skupna Šaleško savinjska
gospodarska zbornica. Kot
je dejal njen sekretar, Božo
Lednik, je tokratna razstava
pravi obliž na pesimizem, v
katerega kaj radi zapademo
ob raznih gospodarskih pre-
tresih. To pa velja predvsem
za število razstavljenih ino-
vacij, ne pa za njihov značaj,
saj gre večinoma za tehnične
inovacije in izboljšave, ki jih
lahko označimo kot inovaci-
je na temo »kako delati«, v
prihodnje pa bo potrebno
spodbujati razmišljanja in
inovacije na temo »kaj de-
lati«.
V Rdeči dvorani si je mo-
goče razstavo ogledati še da-
nes in jutri, ko jo bodo za-
ključili s podelitvijo priznanj
in nagrad najuspešnejšim
inovatorjem.
BRANE PIANO
Stipendile bolj formalnost icot potreba
Le reOke ceUske Helovne organIzacUe delajo s svoilmi šiipentlišU
Ko v Celju razpravljajo o prestruk-
turiranju gospodarstva, se po navadi
ustavi pri vprašanju kadrov. Vedno
znova namreč ugotovijo, da strokov-
nih kadrov manjka in da sedanja
struktura komaj obvladuje prizvod-
njo, medtem ko za spremembe manj-
ka predvsem tehničnih kadrov.
Stanje se v zadnjih letih bistveno ne
izboljšuje, razlog pa je tudi neustrezna
štipendijska politika, ki še vedno ni
instrument za dolgoročnejše načrtova-
nje potreb po kadrih, pač pa prevladu-
jejo trenutni interesi. O tem. kakšne so
razmere v štipendiranju in kaj bi bilo
treba storiti, da bi se spremenile, je na
svoji zadnji seji razpravljal celjski iz-
vršni svet.
Osnova za razpravo je bilo poročilo o
štipendiranju in poklicnem usmerja-
nju, ki ga je pripravila strokovna služ-
ba občinskih skupnosti za zaposlova-
nje. Iz poročila je razvidno, da so letos
razpisali več kot 1500 kadrovskih šti-
pendij, kar je sicer več kot lani, vendar
so delovne organizacije še vedno zain-
teresirane predvsem za poklice do IV.
stopnje izobrazbe. Člani izvršnega sve-
ta so ob tem ugotavljah, da združeno
delo zgolj zadosti formalnostim, ko
razpiše nekaj več štipendij, ne zanima
pa ga, kdo te štipendije dobi. Štipen-
dijska politika torej nima potrditve v
združenem delu, zato so tudi vsi sklepi
občinskih organov o spremembi na
tem področju zaman, če jih združeno
delo podpira le načelno. Tako so med
drugim ugotovili, da so že pred dvemi
leti sprejeli vrsto sklepov o tem, kaj bi
morale posamezne organizacije in
strokovne službe narediti, uresničili
pa so zelo malo.
Rezultat takšne neusklajenosti so
tudi nepodeljene štipendije, ki jih je
čedalje več na vseh stopnjah izobraže-
vanja. Lani je tako ostalo skoraj 300
nepodeljenih kadrovskih štipendij, ve-
činoma za poklice, ki mlade danes ne
zanimajo več. Zaskrbljuje pa, da osta-
jajo tudi štipendije za strojne inženirje,
diplomirane metalurge ... To pa kaže
tudi na to, da mladim danes ni vseeno,
v kakšni delovni organizaciji bodo
kasneje delali. Za večino celjskih ko-.
lektivov velja, da se s štipendisti ne
ukvarjajo, da so njihovi programi ne-
zanimivi in da mladi zato ne vidijo v
takšnih kolektivih svoje perspektive.
V večini celjskih delovnih organizacij
tako še vedno prevladuje miselnost,
da je najbolje dobiti že oblikovane ka-
dre, vendar pa bo takšna politika v
prihodnje vse manj mogoča. Nekateri
člani izvršnega sveta so se ob tem zav-
zeli, da bi morali v Celju najprej imeti
perspektivne programe, ki bi pritegni-
li mlade strokovnjake, drugi pa so se
zavzeli, da mora združeno delo najprej
vzgojiti svoje strokovnjake, ki bodo
sposobni potegniti razvoj naprej. Vse-
kakor pa drži misel enega od razprav-
Ijalcev, ki je dejal, da je treba urediti
status znanja, ki pri nas nima veljave
in zato pri vlaganju vanj tudi ne vidijo
ekonomske računice. Zato je cilj, po
katerem naj bi imela tretjina osnovno-
šolcev visokošolsko izobrazbo, kar bi
bila osnova za prestrukturiranje, še ze-
lo oddaljen.
T. CVIRN
Volitve se bližajo, icandidatov pa še ni
Posvet s predsedniki KK SZDL Šmarje opozoril na mnoge težave_
o najbolj aktualni proble-
matiki sedanjega družbeno-
ekonomskega in politične-
ga trenutka so prejšnji te-
den razpravljali predsedni-
ki krajevnih konferenc soci-
alistične zveze na posvetu,
ki ga je organizirala Občin-
ska konferenca socialistič-
ne zveze Šmarje pri Jelšah.
Seznanili so se z ne ravno
spodbudnimi tekočimi go-
spodarskimi gibanji v obči-
ni, kjer najbolj skrbi padanje
akumulativne    sposobnosti
gospodarstva, zaradi česar
tudi naložbe kasnijo, skrbi
pa tudi stanje v družbenih
dejavnostih, kjer izgube ra-
stejo ob dejstvu, da so pri-
spevne stopnje v šmarski ob-
čini v naši republiki najvišje,
osebni dohodki pa daleč pod
republiškim poprečjem. Ve-
čina polletnih izgubarjev se
je ali se bo do konca leta iz-
vlekla, medtem ko so za tek-
stilno industrijo, predvsem
Kors iz Rogaške Slatine, na-
povedi slabe.
Razpravljalci so opozorili
tudi na probleme v kmetij-
stvu, zlasti v mlečni proiz-
vodnji, kjer so kmetje-ko-
operanti izredno nezadovolj-
ni z odkupnimi cenami in
premijami pri sedanjem si-
stemu določanja maščobne
stopnje. Slišati je bilo tudi
to, da kmetje v nekaterih
okoljih razmišljaj celo o boj-
kotu oddaje mleka. Na po-
svetu so menili, da je ta pro-
blematika tolikanj pereča,
da bi se z njo moral čimprej
ponovno spopasti šmarski
izvršni svet.
V razpravi okoli predlaga-
nih sprememb v Ustavi so
sodelujoči menili, da je pred
široko razpravo v bazi treba
pripraviti takšno gradivo za
razpravo, ki bo vsakomur ra-
zumljivo.
V pripravah na program-
sko-volilne seje krajevnih
konferenc socialistične zve-
ze in občinske konference
SZDL Šmarje na Šmarskem
kasnijo, saj so od spomladi
do danes evidentirali možne
kandidate za občinsko vod-
stvo oziroma organe konfe-
rence le v treh krajevnih
skupnostih od petindvajse-
tih. Ne glede na težave z evi-
dentiranjem, ki gotovo bodo,
pa morajo do 15. novembra v
vseh krajevnih skupnostih
izvesti programsko-volilne
seje, do 20. oktobra pa evi-
dentirati možne kandidate
za predsedstvo občinske
konference SZDL in organe
te frontne organizacije. Na
posvetu so še predlagali, naj
bi bile za funkcije predsedni-
ka, podpredsednika in se-
kretarja občinske konferen-
ce SZDL kandidatne liste na
volitvah odprte. Program-
sko-volilna seja občinske
konference bo v začetku de-
cembra. MARJELA AGREZ
Zlatarsl(a razstava z mednarodno udeležbo
V lapidariju celjskega Pokrajinskega
muzeja bo jutri opoldne otvoritev jubi-
lejne, 20. zlatarske razstave, letos z
mednarodno udeležbo. Zlatarsko raz-
stavo, prireja grupacija zlatarstva pri
gospodarski zbornici Jugoslavije, orga-
nizator in izvajalec programa pa so Zla-
tarne Celje. Razstava bo odprta do pri-
hodnjega petka.
Najboljše izdelke serijskega, maloserij-
skega in unikatnega nakita bodo predsta-
vili vsi jugoslovanski proizvajalci nakita
in vrhunski obUkovalci iz tujine. Osred-
nji razstavni prostor bo v lapidariju po-
krajinskega muzeja, kjer bo razstava de-
signa nakita in komercialnih kolekcij. V
Viteški dvorani bo razstava mednarodne
kolekcije Gold Fashion Trend 87/88, ki
predstavlja modne usmeritve v oblikova-
nju nakita za prihodnjo sezono. V mali
dvorani pokrajinskega muzeja bo razsta-
va Nakit v podobah slikariev, v Likov-
nem salonu pa bodo razstavili nakit, ki so
ga oblikovali in izdelali v vseh treh me-
drarodnih zlatarskih delavnicah ter raz-
stava Poti razvoja zlatarskih razstav v
Celju.
Pričele so se tudi že številne spremlja-
joče prireditve, s katerimi naj bi ta osred-
nja manifestacija jugoslovanskih proiz-
vajalcev nakita prodrla tudi v širši jugo-
slovanski in evropski prostor.
Včeraj seje začela, danes pa se nadalju-
je prva konferenca o razvoju zlatarstva
Jugoslavije. Konferenca naj bi dala
usmeritve za skladnejši razvoj in dolgo-
ročno sodelovanje v proizvodnji, prede-
lavi in prodaji predmetov iz dragih kam-
nov, hkrati pa opozorila na potrebo po
hitrejšem sprejemanju takšnih sistem-
skih rešitev, ki bi pomembneje vplivale
na razvoj te dejavnosti v Jugoslaviji.
Prejšnji teden so vse jugoslovanske
zlatarne imele novinarske konference za
tuje in domače novinarje, okrog petdeset
trgovskih hiš iz vse Jugoslavije pa je po-
slalo svoje predstavnike na seminar o
aranžiranju izložb z nakitom. V času zla-
tarske razstave pa bo posebna komisija
izbrala najbolje urejeno izložbo z naki-
tom v Jugoslavijo.
V času razstave bodo še številni semi-
narji za izdelovalce in tudi prodajalce na-
kita, kulturne prireditve in nenazadnje
tudi teniško prvenstvo za Zlati lopar Zla-
tarne Celje. yjQLETA V. EINSPIELER
O Kidričevem
in Jesenicah
Predsedstvo Republiške
konference slovenske mla-
dine je na svoji zadnji seji
podprlo pobudo udeležen-
cev sekcijske razprave
»Ekološke determinante
tehnološkega razvoja« v
okviru Celjskega Mladin-
skega festivala za razpra-
vo o upravičenosti nada-
ljevanja gradnje Jeklarne
2 na Jesenicah in elektroli-
ze C v Kidričevem.
Mladi predlagajo delega-
tom Skupščine SRS, da ob
razpravah o dopolnitvah
srednjeročnih in dolgoroč-
nih republiških družbenih
planov zahtevajo oceno na-
rodno-gospodarskih posle-
dic obeh naložb, to oceno
pa dajo potem v javno raz-
pravo. Ključne pomisleke o
tem, kaj bosta naložbi po-
menili za naše gospodar-
stvo so načrtovalci namreč
pustili ob strani. Mladi eko-
logi in ostali slovenski mla-
dinci vztrajajo pri oceni, da
bi takojšnje zaprtje Jeklar-
ne 2 in Elektrolize C pre-
prečilo nastanek novih
gospdarskih bolnikov.
Menijo, da sta obe nalož-
bi predragi, za obratovaje
pa bi potrebovali preveč
električne energije, kar bi
potegnilo za sabo gradnjo
dodatnih virov električne
energije. Sicer pa menijo,
da je le zahtevana ocena
lahko osnova za nadalnjo
usodo obeh naložb.
I. FIDLER
a OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Halog dovoli, rešitev pa malo
letos v Celju kar 26 nalog ¥ okviru Projekta P
projekt P so v Celju pred
zasnovali z namenom,
Aft spodbuja proces pre-
strukturiranja celjskega go-
spodarstva in da vpliva na
Ijoljše delo razvojno-razi-
s)(Ovalnih oddelkov v zdru-
^oem delu. Ocene, v kolikš-
0i meri je to uspelo, se vrti-
jo okrog ugotovitev, da je
nekatere spremembe prine-
sel, da pa raziskovalne na-
loge prepočasi zaživijo v
^aruženem delu.
To kažejo tudi podatki o
polovici celjskih delovnih
organizacij, ki so bile ob pol-
letju na meji akumulativno-
sti in so torej kandidati za
stečaj. O vsem tem so govori-
li na novinarski konferenci,
Ici jo je pripravila OK SZDL
v Celju, sodelovali pa so
predstavniki raziskovalne
skupnosti, delovnih organi-
zacij, družbenopoUtičnih or-
ganizacij, izvršnega sveta in
skupščine občine.
Poudarih so, da ne gre za-
menjavati procesa prestruk-
turiranja s projektom, s^ le-
ži glavno breme preobrazbe
na samih organizacijah zdru-
ženega dela, s projektom pa
lahko te aktivnosti le pospe-
šijo. Tako ugotavljajo, da so
imeli lani devet projektov,
medtem ko jih je letos že 26.
, Približno deset odstotkov
I potrebnega denaija prispeva
občinska raziskovalna skup-
nost (to je nek^ več kot 100
milijonov dinarjev), os^talo fi-
nancira združeno delo. Pri
Ljubljanski banki sicer ima-
jo urejeno kreditiranje ob
uvajanju nalog v proizvod-
roo, vendar so obresti previ-
soke, da bi bil tak način po-
! sebej spodbuden.
V razpravi so ugotovih, da
je celjsko gospodarstvo veči-
noma zaprto, da se zadovo-
ljuje z obstoječo proizvod-
njo, saj za uvjganje novosti
niti ni ekonomsko spodbuje-
no. K temu prispevjgo vodil-
ne strukture, ki ne omogoča-
jo premikov, s£g se preveč
oklepno utečene proizvod-
nje v skrbi za trenutne rezul-
tate. Tako posluje polovica
delovnih organizacij na meji
rentabilnosti, brez akumula-
cije in brez socialne varnosti
za 10 tisoč družin. Zato ne
moremo biti zadovoljni z do-
sedanjimi rezultati, ki jih je
dal Projekt P, pa čeprav je v
občini opaziti v povprečju
dobre rezultate pri ugotav-
ljanju akumulativne in re-
produktivne sposobnosti, ki
ni pod repubUškimi rezulta-
ti. To pa pomeni, da obstaja-
jo organizacije, kjer kljub ne-
ugodnim ekonomskim raz-
meram dobro gospodarijo in
skrbijo za svoj razvoj, zato ne
gre vseh težav pripisovati
objektivnim težavam. Ven-
dar pa mora biti Celje zainte-
resirano za precej boljše re-
zultate kot pa so repubUška
povprečja, ki so lahko merila
za občino z večinoma agrar-
nim zaledjem, so menih raz-
pravljalci.
V razpravi so oceniU tudi
vlogo Razvojnega centra kot
koordinatorja akcije in me-
nih, da je svojo nalogo doslej
dobro opravil in da ustrez-
nejše organizacije, ki bi to
počela, v Celju ni. Ker pa je
bilo ves čas govora o usta-
navljanju novih organizacij,
ki bi prispevale k hitrejšemu
razvoju Celja, je bila dobro-
došla informacija, da mla-
dinci razmišljajo o ustanovi-
tvi Vizije, male produkcijske
enote, ki bi izdelovala raču-
nalniško programsko opre-
mo. Vendar pa bi bile lahko
normativne ovire pri usta-
navljanju manjše kot so bile
pri Sintezi, svojo pomoč pri
delu pa je na konferenci že
obljubil predstavnik Libele.
T. CVIRN
Zaprisegli so mladi vojalci
v številnih vojašnicah v Jugoslaviji je bilo minulo soboto in nedeljo slavnostno razpolo-
ženje. Svečano so se zaobljubiU fantje, ki so pred nedavnim oblekli sivoolivne uniforme in
jih bodo slekh čez leto dni. Tudi v celjski kasarni Jože Menih - Rajko je bilo taKo,
slovesnosti pa so se udeležili mnogi sorodniki in prijatelji mladih vojakov, ter prebivalci
Celja. Med drugimi je vojake iz vse Jugoslavije pozdravil tudi prdsednik skupščine občine
Celja, Tone Zimšek,^in jim zaželel prijetno bivanje med Celjani. Novi komandant celjske
garnizije, Tomislav Sipčič, je vojakom čestital ob slavnostnem dogodku. BP
Žalski gospodarski
voz drsi navzdol
¥ mlekarni ukinili družbeno varstvo
Na zasedanju zborov žal-
ske občinske skupščine, ki
je bilo prejšnji teden, so de-
legati obravhavali polletne
gospodarske rezultate,
uresničitev finančnih načr-
tov samoupravnih interes-
nih skupnosti materialne
proizvodnje in družbenih
dejavnosti, govorili pa so
tudi o razmerah v Hmeza-
dovi mlekarni ter o ukinitvi
žalskega Zavoda za načrto-
vanje.
Podatki o polletnem go-
spodarjenju niso spodbudni,
v celoti vzeto pa gospodarski
voz v žalski občini drsi navz-
dol. Industrijska proizvod-
nja je upadla za 24,7 odstot-
kov, tako da je najslabša v
celjski regiji. Indeks rasti ce-
lotnega prihodka je sicer vi-
sok, vendar predvsem na ra-
čun cen, realno pa je celotni
prihodek padel. Največji de-
lež še vedno pripada indu-
striji, krepi pa se delež trgo-
vine.
Drugačna je tudi struktura
celotnega prihodka: krepi se
delež od prodaje na doma-
čem trgu in upada delež od
prodne v tujini. Osebna po-
raba zajema kar 85 odstot-
kov čistega dohodka, stop-
nja akumulativne sposobno-
sti je zelo nizka, izgube pa
znašajo okrog 130 milijard
dinarjev. Vse te ugotovitve
pa žal velj^o tudi za devet-
mesečne rezultate.
Ko so govorih o uresniče-
vanju finančnih načrtov sa-
moupravnih interesnih de-
javnosti, so opozorih na
izredno slabo zbiranje denar-
ja v samoupravni interesni
skupnosti za ceste in komu-
nalo. Letos so namreč v tej
skupnosti zbrah le 7,15 od-
stotka načrtovanega denaija,
kar povsem onemogoča na-
daljnje urejanje cest, vodo-
voda, kanahzacije in PTT
omrežja. Po drugi strani pa
je zaradi interventnega zako-
na v občini blokiranih 37 mi-
lijard dinarjev, ki bi jih, kot
so menih delegati, morah
obračati, ne pa jih puščati v
predalih.
Še o Hmezadovi mlekarni
so govorih na zasedanju. Re-
zultati so v mlekarni že nek^j
časa pozitivni, pa tudi sicer
so se tamkajšnji delavci po-
stavih na lastne noge. Zato
so s prejšnjo sredo v mlekar-
ni ukinih ukrep družbenega
varstva.
Ob koncu so govorih še o
ukinitvi žalskega zavoda za
načrtovanje. Po novem zako-
nu o urejanju naselij mor^o
namreč občinske skupščine
do konca leta ustanoviti
ustrezne občinske organiza-
cije za urbanistično načrto-
varye. IRENA JELEN
K prazniku občine
Siovensice Konjice čestitajo
SKUPŠČiNA OBČiNE
IZVRŠNI SVET
SKUPŠČINE OBČiNE
OBČINSKI KOMITE ZKS
OBČINSKA
KONFERENCA SZDL
OBČINSKI SVET ZSS
OBČINSKA
KONFERENCA ZSMS
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
IZJAVE, MNENJA...
Dušan Šinigoj, predsednik republiškega
izvršnega sveta na proglasitvi Zreč v
mesto:
»Inflacija dobiva vse večje negativne razsežnosti.
Bitka proti nj^oa mora biti mobilizacija vseh delav-
cev in politikd^fkato je treba spremeniti devizno zako-
nodajo, ki zdaj deluje nespodbudno. Slovenija se pri
tem zavzema za spremembo vseh teh določil. Spre-
membe so nujne in neodložljive, obveznosti do tujine
so še vedno velike. Teže ne smemo prevaliti na breme
bodoče generacije. Podpiramo ZIS pri iskanju izhodov
iz težavnih razmer, odločno pa nasprotujemo linear-
nim administrativnim posegom.«
Marjan Šarlah, sekretar OK SZDL Šmar-
je pri Jelšah, na posvetu s predsedniki kra-
jevnih konferenc SZDL:
»V izvršilnem odboru občinske konference se zavze-
mamo za ddprte kandidatne liste na prihodnjih voli-
tvah, in sicer za predsednika, podpredsednika in
sekretarja občinske konference SZDL Šmarje pri Jel-
šah. Bojazni ah razočaranja tistih, ki bi ne bih izvoljeni,
ne bi smelo biti. S tem. ko smo nekoga predlagali
oziroma evidentirali, smo mu izkazali veliko zaupanje,
ne glede na to, če ni šel skozi kadrovsko-politično sito
za ožji izbor za najodgovornejše funkcije ah če ni bil
izvoljen.«
Vlado Gobec, TKS Celje o problemih pri
financiranju telesne kulture:
»Na našem področju je v tem trenutku najbolj pro-
blematičen interventni zakon, ki omejuje sredstva
skupne porabe, kar pomeni, da mora rast skupne
porabe zaostajati za 10 odstotkov za rastjo osebnega
dohodka. Mi pa imamo na našem področju specifične
materialne stroške in je tako nemogoče nadoknaditi
zaostajanje desetih odstotkov, pri tem gre za stroške
prevozov, prehrane, energije, najemnine, .športne
Opreme itd. Vse to pa raste veliko hitreje od poprečnih
Materialnih stroškov.
Z novim načinom zbiranja sredstev za telesno kul-
turo, kjer bo vir prihodkov čisti dohodek delovnih
organizacij, se bodo pojavile še dodatne težave, ker
Zaradi neugodnega stanja celjskega gospodarstva prav
gotovo ne bo možno zbrati potrebnih sredstev za teles-
^okulturno dejavnost. To pa pomeni, da bo treba
Začeti krčiti in čistiti programe, v prvi fazi pa izločiti iz
^manciranja vse tisto, kar ne sodi v čisto telesno kul-
turo. «
POGLED V SVET
Zalivski sod smodnika
Piše Slobodan Vulanovič
Iraški bombniki iz dneva v dan napa-
dajo iranske gospodarske objekte, naft-
ne naprave in tankerje v Zalivu. Iransko
topništvo spet obstreljuje iraška mesta
- v znamenje »maščevanja*, kot pravijo
v Teheranu. Na to v Bagdadu odvračajo,
da bo njihovega »potrpljenja vsak čas
koneC'. In tako se nedolgo po mirovni
poti generalnega sekretarja OZN Pereza
de Cuellarja v vojskujočih se državah in
po vročih razpravah na sedežu OZN in v
varnostnem svetu spet odpira »novo*
poglavje v sedemletni zagrizeni vojni, ki
utegne prinesti še silovitejšo vojnp
mest. Pri tem je Zaliv ob prisotnosti
tujih ladij že nekaj časa sod smodnika,
isker, ki se krešejo, pa je vedno več.
Le kratkotrajno je bilo torej upanje,
da bo Iran vendarle sprejel julijsko reso-
lucijo varnostnega sveta o prenehanju
vojne, in da se bo tudi Irak vzdržal voja-
škega »izsiljevanja* miru. Namesto tega
pa se zdaj spet vsiljujejo ugibanja, ali bo
do konca vojne res treba čakati, dokler
se državi gospodarsko popolnoma izčr-
pata, ljudsko nezadovoljstvo pa se obr-
ne proti vladama. Za oboje je sicer na
obeh straneh precej znamenj, zlasti nek-
danje bogastvo na račun nafte vidno
plahni, vendar kratkoročno to še ne mo-
reta postati odločilna dejavnika. Tudi
mirovni napori Združenih narodov očit-
no ne prinašajo nikakršnih sadov, priti-
ski tretjih držav s silo pa so nevaren
dvorezen meč.
Po drugi strani pa je dejavnikov v
prid nadaljevanju vojne več kot dovolj.
Ali Akbar Rafsandžani, govornik iran-
skega parlamenta, je te dni zatrdil, da se
bo Iran bojeval, dokler »iraško ljudstvo
ne bo rešeno Sadama*, torej dokler ne
bo odstranjen režim predsednika Huse-
ina. Spopad pa ima tudi vedno bolj gro-
zeče mednarodne razsežnosti.
Po napadu ameriških helikopterjev na
iransko ladjo Iran Ajr, ki naj bi spuščala
mine v vode Zaliva, je iranski predsed-
nik Ali Hamenei na sedežu OZN zagro-
zil, da bodo ZDA za to »gnusno dejanje
dobile ustrezno povračilo*. »Veliki Sa-
tan* (kakor iranski ideologi imenujejo
ZDA) pa seje zatem odločil, da ne bo več
kupoval iranske nafte. (Ironično je sliša-
ti, da so bile ZDA dolga leta med največ-
jimi »odjemalci* iranske nafte, da o afe-
ri irangate - skrivni prodaji orožja Ira-
nu - ne govorimo.)
Medtem pa v vodah Zaliva število pla-
vajočih min narašča, kljub množici ame-
riških, britanskih, francoskih, belgij-
skih, nizozemskih in italijanskih ladij,
ki jih iščejo, oziroma zagotavljajo tan-
kerjem pod njihovimi zastavami varno
plovbo. Američani groze, da bodo poto-
pili vsako ladjo, ki jo bodo zasačili pri
polaganju min, pri tem pa nimajo le ved-
no glasnejše podpore svojih do nedavne-
ga zadržanih zahodnih zaveznikov, mar-
več tudi arabskih držav, o čemer priča
nedavna turneja ameriškega obrambne-
ga ministra Casparja Weinbergerja po
Saudski Arabiji, Egiptu in Bahreinu.
Tudi po sovjetskem vetru v varnost-
nem svetu na ameriški predlog medna-
rodnega embarga na izvoz orožja Iranu
je v ameriških očeh poglavitno doseže-
no: Arabci naj bi spoznali, da so ZDA in
ne SZ njihov zaščitnik, Sovjeti pa potis-
njeni v nelagoden položaj. V tej »višji
matematiki* je konec vojne med Iranom
in Irakom bolj postranskega pomena.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER 198^
Bankii niso iskale doliodka le v meniuaii
Intervju z NIkom Kačem o aferi Agrokomerc In o poslovanju banke
Afera Agrokomerc verjetno še ne bo tako hitro povsem
pojasnjena, predvsem ne tisti njen del, ki je povezan z
odgovornostjo. Lahko pričakujemo, da njeno razčiščeva-
nje ne bo preveč hitro, posebej še, ker so prav politični
vrhovi poskrbeli za to, da je bila informacija o nekritih
menicah toliko časa zadržana. Kakorkoli že, vse skupaj
ima precejšnje posledice. Kakšne so te za naše območje ter
o nekaterih pogledih na afero v preteklosti, sedanjosti ter
pogledih v bodočnost smo se pogovarjali z Nikom Kačem,
predsednikom poslovodnega odbora v Ljubljanski banki
Splošni banki Celje.
Vrsta stvari o aferi je danes
že povsem jasna. Tudi to, da
je bihaška banka goljufala.
Te goljufije naj bi razkrila
Narodna banka BiH, ob tem
seveda, da si nekateri zastav-
ljajo vprašanje kako, ker je
šlo za prikrite zadeve. Vse to
se še raziskuje. O tem je po
besedah guvernerke Narod-
ne banke Slovenije Milice
Ozbič, guvernerke Narodne
banka Slovenije umesten
očitek poslovnih bank, ki so
nepokrite menice kupovale,
češ da jih ne bi, če bi jih SDK
in NB obvestili, da so nepo-
kriti. Vendar pa se nekatere
banke vseeno ne morejo zne-
biti ekonomskega očitka, da
bi se pri nakupu menic mo-
rale vprašati, kako je mogo-
če, da se jim s staUšča varno-
sti naložbe kopičijo takšne
vsote menic istega podjetja.
Koliko je lahko ob dej-
stvu, da ne gre za veliko
vsoto menic, takšnih očit-
kov deležna Splošna banka
Celje?
Kač: »O posledicah afere v
Celju in naši banki smo v
zadnjem času govorili v vseh
za to pristojnih organih. V
prvem polletju je SB Celje
odkupila od Agrokomerca,
za 5,2 milijarde dinarjev me-
nic. Za 2 milijardi neposred-
no od Agrokomerca, ostalo
od naših članic, ustanovite-
ljic. Celoten eskont teh me-
nic predstavlja v vseh letos
odkupljenih menicah le 4
odstotke, neposredno od-
kupljene od Agrokomerca
pa manj kot 2 odstotka. Ti-
sto, kar je našo banko rešilo,
da nismo globlje v zadevi je
to, da že imamo kriterije za
posojanje denarja. Osnovni
namen kriterijev je disperzi-
ja rizika in ravno to je bila na
nek način glavna oporna toč-
ka, da v primeru Agroko-
merca ni prišlo do našega
večjega vključevanja. Kar
avalirane menice zadeva so
te v bančnem poslovanju ve-
ljale za 99,9 odstotka zane-
sljivo naložbo. Poleg tega tu-
di osnovna zakonodaja uvrš-
ča odkup menic kot poseben
bančni posel, kjer ni predvi-
deno, da se ugotavlja bonite-
ta menice. Tako tudi po ugo-
tovitvah vseh pristojnih or-
ganov ptavno formalno niso
bili kršeni predpisi. Očitek
guvernerke je, kako da ni-
mamo informacijskega siste-
ma, ki bi dejansko od enega
izdajatelja dal skupno števil-
ko, na osnovi katere bi lahko
ukrepali. Banke so menice
eskontirale zato, ker so lah-
ko na ta način delovne orga-
nizacije prišle do likvidnega
denarja. Letos, v prvem pol-
letju, je bilo tega pri nas za
preko 60 milijard, s tem, da
smo te menice koncem me-
seca prodajali na tržišče de-
narja v Beograd, ki pa ga je
kreditno monetarna oblast
izpustila z kontrole. Tako je
lahko kljub omejitvam pri-
šlo do tega odkupa. Zdaj je
zadeva že bolj jasna in ko
ugotavljamo, kaj vse ni bilo
prav, pridemo tudi do tržišča
denarja, saj je bil njegov se-
kretar v ponedeljek priprt.
Na tem tržišču bi nas morali
obvestiti, da menice niso do-
spele. Kar pa je najbolj pro-
blematično v zadevi, je skup-
na goljufija Agrokomerca,
bihaške bnake, kije avalirala
trikrat več kot bi smela, go-
ljufije v SDK, ki ni pravočas-
no javila, da niti izdajatelj
menice niti banka avalist ni-
sta imela ob dospetju denar-
ja za pokritje in še goljufije
sodne oblasti.«
Če je bila poslovna politi-
ka Splošne banke Celje v
tem pogledu normalna, me
zanima kaj mislite o tisith
bankah, kjer gre za večje
vsote. Naipreč, navadni po-
rabniki bančnih storitev so
kaj hitro kaznovani in ugo-
tovljeni pri prekoračitvi li-
mitov, tudi dvigovanje de-
narja v »tuji« banki je za
navadnega zemljana pove-
zano s preverjanji. Kako pa
je s kopičenjem večjih zne-
skov menic preko zmožno-
sti, ne glede na to, da je tež-
ko ugotoviti boniteto orga-
nizacije, kjer naj bi potvar-
jali celo zaključne račune?
Kač: »Doslej se v bančni-
štvu še nismo srečali s takš-
no obliko poslovnega krimi-
nala. Ob takšnih razsežno-
stih je seveda veliko tistih, ki
so pametni in tako je tudi
sedaj. Dobro bi bilo videti,
kako bi se obnašali takrat,
ko je prišlo do tega. Naše
strokovne službe, ki so opra-
vile eskont, so iskale telefon-
sko informacijo, sicer pa je
bil sistem Agrokomerc pred-
stavljen tudi v uradnih pu-
blikacijah kot razmeroma vi-
soko uvrščen sistem, kot fir-
ma, ki je nekje okoli 26. me-
sta v Jugoslaviji. Samo ozek
segment našega sodelovanja
s to firmo seveda ni mogel
biti sumljiv. Informacije o
tem, koliko odkupa so imeli
ostali, pa tudi resnično ni bi-
lo. Na zadevo je treba gledati
z vidika moči posamezne
banke, saj za neko banko po-
meni milijarda ogromno, za
drugo ne.«
Mehanizmi, ki bi lahko
preprečili takšno početje v
bodoče obstajajo, menda je
mreža kreditne in monetar-
ne politike dovolj široko
razpeta. Ali se lahko ob tem
»Agrokomerci« še pojav-
ljajo?
Kač: »Na prvo mesto bi
pred kreditno monetarno
politiko dal predvsem pro-
blem pravnega reda in pa
možnosti, da se v socialistič-
ni Jugoslaviji lahko v takš-
nem obsegu zgodi poveza-
nost gospodarskih subjek-
tov ter kontrolnih in politič-
nih organov. To je problem
številka ena. Če bi vsak odi-
gral svoje vlogo, do afere ne
bi prišlo. Kreditno monetar-
na politika je temu samo bo-
trovala z nerazumnim ome-
jevanjem poslovnih bank, ki
so likvidne, s prisilnim preli-
vanjem denarja na področje,
ki je nelikvidno. Banke so to
morale narediti. Še posebej
poudarjam da je SB Celje le-
tos z likvidnimi viški, tisti-
mi, ki jih ni mogla ponuditi
svojemu gospodarstvu,
ustvarila 19 mihjard dohod-
ka. Če bi mirno sedeli na tem
denarju in ga ne bi posojali,
bi ne ostalo nič za dehtev in
tudi ne bi bilo denarja za ne-
katere stvari, ki smo jih letos
že naredili. Na primer ob
polletju dvomesečni odlog -
polovice vseh obresti gospo-
darskim       organizacijam.
Enak sklep izvršilnega odbo-
ra je, da tudi za tretje trome-
sečje gospodarstvo plača
banki samo polovico obresti
od kratkoročnih kreditov, za
polovico pa se odloži plačilo
za 60 dni. To so učinki tiste
naložbene politike, ki je pri-
nesla tak dohodek. Očitek
bankam, da so tak dohodek
iskale le v menicah, je vpra-
šljiv, kajti to je bil le del po-
sla. Mi smo v povprečju v
prvem polletju posojali iz-
ven Umita po 17 milijard. V
primerjavi s tem predstavlja-
jo menice Agrokomerca
manj kot 20 odstotkov.«
Trenuten položaj je tak,
kot da skuša vsak rešiti svo-
jo kožo. Predlog, da bi me-
nični dolg spremenili v kre-
dit, je nesprejemljiv. Banke
so pohitele s tožbami,
predvsem ker se bojijo, da
bodo izigrane. Gospodarka
banka je tožila BiH. Stvar
imajo v rokah advokati in
up je morda še v pametnem
dogovoru bank. Na politiko
se v razčiščevanju odnosov
ne računa več oziroma ne
zanaša velikol Tudi vi ste
šli v tožbe. Ali gre za trenut-
no in delno rešitev proble-
ma? Kaj se bo zgodilo, če bo
bihačka banka likvidirana,
čemur se ostale banke upi-
rajo?
Kač: »V zvezi s pravno
potjo morda še nekaj besed o
tako obsojani kreditni vari-
anti. Posebej moram opozo-
riti, da je do kreditne varian-
te prišlo na osnovi doku-
menta, ki so ga podpisali na-
juglednejši predstavniki
Bosne in Hercegovine. Gre
za načelni protokol pred-
stavnikov Združene gospo-
darske banke Sarajevo, Iz-
vršnega sveta BiH. Narodne
banke BiH. Nekateri so se-
daj že odstavljeni, ne glede
na to pa ostaja, da so vsi ti
konec julija na osnovi sklepa
IS BiH, da podpira finančno
konsolidacijo Agrokomerca,
na sestanku ožjega odbora
upnic jamčili, da bi lahko bi-
la kreditna varianta možna,
ob jamstvu Združene gospo-
darske banke. Bosna je ta-
krat kot vire predvidela
sredstva za manj razvite,
sredstva družbenopolitičnih
skupnosti in celo neke ostale
vire, kot je npr. samoprispe-
vek za to konsolidacijo. Zal
je BiH po enem mesecu sta-
lišče spremenila in kreditna
varianta je padla v vodo.
Ostala je le tožba, ob čemer
ugotavljamo, daje 90 odstot-
kov vseh menic prejudicira-
nih, kar pomeni da v pravnih
postopkih zadeve niso bile
pravilno speljane. Zato sledi-
jo tožbe.
Likvidacija bihaške banke
je pravno sporna. Kar nekaj
členov obstoječega zakona o
temeljih kreditnega in banč-
nega sistema govori o tem,
da ni možna tako hitra likvi-
dacija, dokler niso speljani
predhodni postopki. Očitno
gre za manever, s katerim
skušajo opehariti upnike. Da
bi v sistemu Združene ljub-
ljanske banke zavarovali
svoje koristi, je ta-v imenu
vseh temeljnih bank vložila
pri Gospodarskem sodišču v
Ljubljani tožbo oz. ugovor za
zavarovanje svojih terjatev.
Tožbo naslavlja na Narodno
banko BiH, ker je očitno do-
volila nekatere pravne po-
stopke, ki so problematični
in na ostale organe, da bi
spodbijala ta akt likvidacije.
Seveda imamo namen vsi, ki
imamo terjatve do Agroko-
merca in bihaške banke še
preden poteče rok o 60 dnev-
ni likvidaciji, na njihovem
zboru predstaviti svoje terja-
tve. Ne le terjatve banke, am-
pak vsega našega gospodar-
stva.«
Menica po besedah stro-
kovnjakov ne bo več tako
varen instrument kot do-
slej. Stopnja nezaupanja
med gospodarskimi subjek-
ti, bankami, je po Agroko-
mercu znatno večja kot
kdajkoli poprej. Tudi črna
lista bank naj bi prispevala
k trganju reprodukcijskih
vezi itn. Kaj to pomeni za
LB SB Celje in kaj to pome-
ni nasploh?
Kač: »Lahko uporabim
kar ugotovitve sveta banke,
se pravi tistih, ki so najbolj
odgovorni za gospodarski
položaj v regiji. Vsi so ugoto-
vili, da menice kot instru-
menta ne smemo diskvalifi-
cirati. Ne bi smeli panično
reagirati in pretrgati vse bla-
govne tokove, vendar vsi so
vztrajali na tem, da se usta-
novi bonitetna služba. Pro-
blem, ki ob tem nastaja pa je
v tem, da imamo lahko v
bankah nek informacijski si-
stem, prava bonitetna služba
pa bi morala biti kombinaci-
ja strokovnih ugotovitev Na-
rodne banke Jugoslavije in
SDK. Če hočemo imeti pra-
vo boniteto med bankami, ki
so avalisti teh menic, bi mo-
rale biti vse te banke pod
strogo presojo »zdravja« nji-
hovega posojilnega potenci-
ala ob tem, koliko imajo v
dohodkovnem smislu nepo-
kritih tečajnih razlik, koliko
plasmanov v problematičnih
firmah. Ne smemo gledati le
trenutnega položaja, npr. če
ima banka le za nekaj dni
neporavnane obveznosti. S
tem še ne bi smela avtomat-
sko na črno listo, je pa zane-
sljivo na sivi, vendar, menice
zapadejo v roku 90 dni. Tudi
banka, ki ima danes vse ob-
veznosti poravnane, je lahko
v dveh mesecih v veliki kaši.
Za pravo bonitetno službo bi
morali narediti res temeljit
pregled poslovnih bank in
jih razvrstiti tako kot povsod
v svetu, v pi"vorazredne, dru-
gorazredne in tiste, pri kate-
rih je potrebna vehka stop-
nja previdnosti. V zvezi s čr-
nimi listami: daleč od tega,
da bi bile to uradne liste. Na-
šim OZD moramo posredo-
vati informacije o tem, kaj se
dog^a v Jugoslaviji in kate-
re banke bi lahko zašle v pro-
blem pri izpolnjevanju svo-
jih obveznosti, vendar vsa-
kemu posebej povemo, da to
ni boniteta, da naj tega ne
jemlje kot opozorilo. OZD bi
pač morale pri sprejemu me-
nic od OZD gledati predv-
sem, koliko so te OZD »zdra-
ve«, koliko so zdravi njihovi
kupci. Če je na menici aval
banke, ki bi lahko bila sum-
ljiva, pa je treba gledati
predvsem na to, da je več in-
dosamentov, kajti varnost
takšne menice je večja. Me-
nica tbrej v nobenem prime-
ru ne sme biti odpravljena,
kljub veliki škodi, ki ji je bila
povzročena.«
V banki je praktično vedno
več sredstev kot povpraševa-
nja za krediti, ob tem pa je
celjsko gospodarstvo izredno
aktivno pri najemanju krat-
koročnih kreditov. Zaradi
likvidnostnih težav se jim ne
bodo mogli odreči tudi v pri-
hodnje, ko bo po njih verjetno
še večje povpraševanje. To so
recimo zaradi težav v lastni
interni banki že najavili tudi
v Železarni Štore. Problem je
tudi, ker je gospodarstvo zelo
nizko zastopano pri najema-
nju selektivnih kreditov, kar
pomeni, da ni programov na-
ložb, niti lastnih sredstev?
Kač: »Likvidnost našega go-
spodarstva je seveda ozko po-
vezana z gospodarskim položa-
jem v celoti in je odraz nekate-
rih sistemskih nedorečenosti.
Gospodarstvo v naši banki je
predvsem predelovalnega zna-
čaja, precej odvisno od uvoza
surovin in repromateriala, tudi
relativno odvisno od prodaje
na konvertibilno področje. Ta-
koj se srečamo s problemi real-
nosti tečaja dinarja do konver-
tibilnih valut, s problemi pada-
nja kupne moči v Jugoslaviji
in s problemi, ki predelovalno
industrijo še posebej tarejo.
Vse to se odraža v gospodar-
skem položaju. Ob visoki infla-
ciji predstavlja skupni imeno-
valec tudi slabšanje strukture
samofinanciranja OZD. V po-
vrečju se vsako leto slabša last-
ni del virov poslovnih sred-
stev. Če bi označili, da je 50
odstotkov lastnih in 50 odstot-
kov tujih sredstev neka zlata
sredina, bi lahko na prste ene
roke prešteli OZD, ki to dose-
gajo. Tudi zato, ker ne posluje-
jo vsi v enakih pogojih.
Veliko je tudi kmetijstva z
dolgim obratom kapitala. Kri-
tika bankam, da imamo do
svojih članic drugačen odnos
kot do nečlanic, m upravičena.
Moramo vedeti, daje v poslov-
nem bančništvu 90 odstotkov
vsega predpisano. Mi imamo
za kmetijstvo, za pripravo bla-
ga za izvoz in za izvoz sistem
samopostrežnih kreditov.
Kdorkoli ima dokumentacijo s
tega področja, mu je lahko nje-
gova proizvodnja v tem delu
sfinancirana, vendar je to za
gospodarstvo premalo. Pro-
blem je pri investicijah in pri
sezonskem pokrivanju zalog in
vseh ostalih stvari za domači
trg. Tu pa gospodarstvo rešuje
problem, ker so banke onemo-
gočene zaradi kreditno mone-
tarnih omejitev, z medseboj-
nim zadolževanjem. Podatek
iz leta 1985 kaže, da je bil od
vseh obresti, ki so bile plačane
v tem letu, delež banki le 30
odstoten. Ti krediti pa so
kljub temu da so za selektivni
namene obrestne mere nornj.
nalno višje, še vedno naj cenej,
ši. S prvim julijem smo uvedli
tudi diskontno obrestno mero
Za primer, obrestna mera 91%
ki je veljala do V oktobra, v
diskontu pomeni 70%. Medse,
bojno zadolževanje med 02D
pa poteka še po starem, pn te.
mer so obrestne mere že 180 do
200 odstotne. Vprašanje je,
je to prav, a v stiski za pomanj.
kanjem denarja so OZD prisi.
Ijene najeti tudi takšne kredi-
te. Sklep naših organov uprav.
Ijanja je tudi, da slovenska de-
legacija ne da soglasja v zvezni
skupščini na omejitveno kre.
ditno monetarno politiko. Raz-
pleta še ne vemo. Ce bodo limj.
ti padli, bo banka lahko likvid-
ne viške posojala svojim OZD
pod določenimi kriteriji. Naša
prva naloga bi bila, da s tem
denarjem omogočimo našim
OZD predvsem odprodajo za-
loge gotovih izdelkov zaradi
padca kupne moči. To bo po-
leg selektive naša glavna
usmeritev, poleg tega pa seve-
da tudi podpora obetavnim
razvojnim naložbam. Tudi po-
nudba občanom je zelo siro-
mašna in skromna.
Kaj pa obrestne mere?
Kač: »Od 1. oktobra je s skle-
pom skupščine revalorizacij-
ska obrestna mera 130 odstot-
na, realnih obrestnih mer, ki
jih banke zaračunavajo nad to
obrestno mero pa SB Celje ni
spremenila.«
Nekatere interne banke, de-
nimo Mercator z reklamo na
TV, imajo privlačnejše
obrestne mere?
Kač: »Ravno na zadnji seji
našega izvršilnega odbora smo
se posebej opredelili, da rezer-
viramo del dohodka tudi za
zvišanje obrestnih mer na hra-
nilne vloge na vpogled. Zaen-
krat smo s sporazumom med
vsemi jugoslovanskimi banka-
mi zavezani, da imamo vsi 7,5
odstotne obrestne mere na te
hranilne vloge in tudi žiro ra-
čuni gospodarstva so še vedno
obrestovani s štirimi odstotki.
To bi lahko bilo normalno ob
20-30 odstotni inflaciji, ob 130
in večji pa ni. Zavzemamo se,
da bi na hranilne vloge in tako
imenovana sredstva na vpo-
gled zaračunavali obrestne
mere v višini 20 odstotkov t. i.
revalorizaciigjce stopnje. Opre-
delili smo, "f^bo to možno, da
bomo ob koncu leta pripisali
na hranilne vloge občanov,
varčevalcev, približno 4 mili-
jarde dinarjev. Upam, da bo do
takrat to možno, kajti sedanji
samoupravni sporazum nas za-
vezuje, da smo na tem področ-
ju enotni.
RADO PANTELIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Zlata plaketa
za Aero
Na letošnjem medna-
rodnem sejmu v Leipzi-
gu, kjer se predstavljajo
predvsem firme s tesni-
mi poslovnimi stiki z
vzhodnonemškimi part-
nerji, so delavci Aerove-
ga tozda Kemija dobili
zlato plaketo za razvoj
kasete Robotron 3004.
Kaseto Robotron 3004
so izdelali v dveh tipih, s
korekturnim trakom in
najlonskim kopirnim pi-
salnim trakom, primerna
pa je za pisalni stroj Erika
3004. ki so ga v tem času
razvili v vzhodnonem-
škem Robotronu. Kaseta
Robotron 3004 sodi v sam
vrh zahodnoevropskih
standardov pisalnih tra-
kov, pri njeni izdelavi pa
je z Aerovci sodeloval tu-
di kooperant Redžo Bek-
to iz Goražd.
I. F.
g OiaOBER 1987
um TEDNIK - STRAN 5
ifeč Je težav v gospodarstvu - več
|e tudi izstopov iz zveze komunistov
v resoluciji desetega kon-
^esa so slovenski komuni-
sti prc^ letom in pol med
^gim zapisali tudi nuj-
nost strukturnih kadrov-
^kiiti sprememb v zvezi ko-
i0imistov, povezani z nuj-
nostjo družbene kadrovske
preobrazbe. V vrste zveze
komunistov bi naj v večjem
številu vstopali mladi Iju-
i]je, kmetje, delavci, ki dela-
jo v neposredni proizvodnji
v klasičnih industrijskih
vejah ter novi deli delav-
glcega razreda, ki nastajigo
s prestrukturiranjem proiz-
vodnje in spreminjanjem
načina upravljanja.
Kadrovska prenova je bila
res dolgoročen cilj, a po letu
in pol, ko po občinah ocenju-
jejo gibanja in strukturo
ilanstva, premikov v pravo
smer ni zaznati. Povsod v
Sloveniji kažejo statistični
podatki pospešeno osipanje
in staranje članstva zveze ko-
munistov. Tudi na celjskem
območju.
V prvih petih letošnjih me-
secih je bilo na območju
sprejetih 74 novih članov v
zvezo komunistov (v Celju
27, Šmaiju 19, Velenju 11,
Laškem 9, Moziiju 3, Sloven-
skih Konjicah in Šentjurju
po dva ter v Žalcu eden). Iz-
Idjučenih je bilo 22, črtanih
70, izstopilo pa jih je 203 (na
sto aktivnih članov nž^več v
Velenju, sledi Celje, Žalec,
Šmarje, Šentjur, Mozirje,
Slovenske Konjice in La-
ško). O podatkih in razlogih
2a7ye so podrobneje sprego-
vorih zadnji teden na sejah
občinskih komitejev, pri-
hodnji teden pa bodo tudi na
seji Medobčinskega sveta
Zveze komunistov Slovenije
Celje.
Ze sedjg lahko med skup-
ne ugotovitve zapišemo od-
visnost gibanja članstva od
razmer v občinah, predvsem
v gospodarstvu ter seveda
vpUv družbeno-ekonomskih
in družbeno-pohtičnih raz-
mer v celotni družbi. Jasnej-
šo podobo pa dajejo podatki
in ugotovitve posameznih
občinskih komitejev.
V celjski občini je bilo v
zadnjih petih letih 333 manj
prihodov kot odhodov čla-
nov iz zveze komunistov.
Neugodna gibanja so se zao-
strila zlasti po letu 1984.
Letos, vključno z mese-
cem avgustom, je bilo spre-
jetih 27 novih članov, ob tem
pa jih je samovoljno zapusti-
lo zvezo komunistov 123, čr-
so jih 41, izključih pa
dva. Ko so podrobneje po-
gledaU razloge za izstope v
zadnjih treh mesecih so ugo-
tovili, da narašča število ti-
stih, ki zapuščajo zvezo ko-
'^unistov zaradi nestrinjanja
2 vlogo in delovanjem zveze
•komunistov v pohtičnem si-
stemu. Takšnih je bilo 29 od-
stotkov. Članarino je kot
z*«g za izstop navedlo 39 od-
stotkov, osebne razloge 28
Pdstotkov, ostalo 4 odstotki.
^^pogosteje so sedaj že biv-
^lani letos navajali neučin-
kovitost zveze komunistov,
da lepo zapisanih ciljev ne
zna uresničiti. Dokaj pogost
fazlog je tudi nemoč člana,
^a bi preko osnovne organi-
^cije vplival na izboljšanje
^mer v delovni organizaciji
^ krajevni skupnosti, motil
p Jih je tudi neustrezen mo-
aini lik nekaterih članov ter
tališta osnovnih organiza-
y Tako so bivši komunisti
^JPisali in povedah, v občin-
Ki organizaciji pa ugotavlja-
Ij*' da letos več kot 60 odstot-
članov svoje odločitve ni
. ^telo obrazložiti oziroma jo
„ Prevalilo na osebne razlo-
^ • članarino ah druge vztok^
ke. Članarina, ki je sicer bila
problem, je običsgno samo
pika na i. Pred tem je nemoč
reševanja problemov in te-
žak položiu, v katerem se ob
raznih administrativnih
ukrepih ter podražitvah
zn^dejo člani zveze komuni-
stov v svoji delovni in živ-
ljenjski sredini.
Zanimivo je, da so bili
člani, ki so zapustili zvezo
komunistov v občini Celje,
povprečno v njej kar 15 let.
Mladi zapuščajo zvezo ko-
munistov vedno redkeje (v
zadnjih petih letih 19 od-
stotkov). Med 27 sprejetimi
pa prevladujejo mladi - bi-
lo jih je 17.
Na seji občinskega komi-
teja so ugotavljah, daje bil le
del tistih, ki so izstopih, ne-
aktiven, del pa je bil marljiv,
a ni vzdržal vehkega pritiska
nečlanov, zlasti v delovnih
okoljih. Ob tem so opozorih
na vehko potrebo po notra-
njem partijskem informira-
nju. Sicer pa so poudarih, da
je potrebno predvsem ločiti
vzroke za odhajanje, ki izvi-
rjgo iz osnovne in občinske
organizacije od drugih,
splošnih. O tem bodo posku-
šaU narediti anahzo, saj zlepa
nihče kot razlog izstopa ne
navaja problemov v osnovni
organizaciji, od katere pa je v
največji meri odvisna tudi
privlačnost zveze komuni-
stov in sprememba števila
članov v občini - od 5509
navzgor ah navzdol.
V občini Slovenske Konji-
ce je bilo konec avgusta
1085 članov. Letos so jih
sprejeli 5 - od tega tri mla-
de, izstopili so štirje. Kot
razlog so navedli religijo,
članarino, bolezen in oseb-
ne razloge. Povprečno so bi-
li člani zveze komunistov 10
let.
V konjiški občini vsa leta
članstvo v zvezi komunistov
vztrajno raste. Ocenjujejo,
da je to posledica družbeno
ekonomslcih in družbenopo-
litičnih razmer v občini. A v
občinski organizaciji s tem
še zdaleč niso zadovoljni. Za-
vedajo se, da je treba zvezo
komunistov pomladiti, pri
tem pa so še premalo uspeš-
ni. Zato nameravajo ustano-
viti aktiv mladih komuni-
stov (mladih članov ie v ob-
čini 130).
Ustvarjalno vključevanje
mladih bi lahko tudi pretr-
galo verigo navzkrižnih oči-
tanj v občini Slov. Konjice
med zvezo socialistične
mladine in zvezo komuni-
stov v občini o krivdi za
skromno aktivnost mla-
dine.
Zavedlo pa se, da bodo
tudi pri tem lahko uspeh le,
če bodo žive in dejavne os-
novne organizacije.
V občini Velenje je redče-
nje partijskih vrst že za-
skrbljujoče. Koncem letoš-
njega avgusta je bilo v Vele-
nju 3607 komunistov, dvaj-
set mesecev pred tem pa
kar 182 več.
Analiza, ki jo je pripravil
občinski komite zveze ko-
munistov občine Velenje ka-
že, da sta najpogostejša vzro-
ka za izstop visoka članarina
in neučinkovitost zveze ko-
munistov kot organizacije.
Zanimivo je, da je večina ti-
stih, ki so v občini Velenje
vrnili partijske izkaznice, še
vedno prepričana v zastav-
ljene cilje, v program Zveze
komunistov, ob tem pa še
vedno sprejemajo vodilno
vlogo osnovne organizacije
in zveze komunistov nas-.
ploh. Ker pa po njihovem
ZK izgublja revolucionarno
ostrino, se niso več priprav-
ljeni sohdarizirati s tistimi,
ki so greših.
Letos je v občini Velenje
izstopilo 85 komunistov, iz
članstva so jih črtali 35, iz-
ključili 17, včlanilo pa se je
35 občanov.
Ob tem pa je treba pouda-
riti, da je med veleryskimi
komunisti še vedno veliko
klavcev, skor£u 45 odstot-
kov, medtem ko se Slovenija
lahko pohvah le z dobrimi 28
odstotki delavcev med vse-
mi komunisti.
Večji odhv članstva kot
drugod si v Titovem Velenju
razlagajo tudi s tem, da so
minula desetletja doživljah
izreden gospodarski in s tem
tudi splošni razvoj, tako da
njihovi komunisti slabšanje
družbenoekonomskih raz-
mer in poglabljanje gospo-
darske krize doživlj^o še
težje kot komunisti drugod.
V žalski občini je lani vse
leto iz vrst zveze komuni-
stov izstopilo štirideset čla-
nov, letos do konca julija pa
že 36. Nič kaj spodbuden tu-
di ni podatek, da je bilo od
leta 1983 pa do danes več
izstopov kot pa sprejemov v
zvezo komunistov.
Zaskrb^UJoče je izstopa-
nje članov, ki v občini oprav-
Ijsgo odgovorne naloge. Iz-
stopijo celo tisti, ki jih je
zveza komunistov izobraže-
vala v pedagoško zahtevnih
oblikah idejnopohtičnega
usposabljanja. Povečujejo se
izstopi iz vrst družbenih de-
javnosti, čeprav je tam že ta-
ko ali tako sorazmerno malo
članov. V občini so do konca
juhja sprejeh v zvezo komu-
nistov le enega novega člana.
Iz leta v leto upada tudi spre-
jem članov iz vrst delavcev iz
neposredne proizvodnje,
mladih in delavcev družbe-
nih dejavnosti. Trenutno je v
občini Žalec 1691 članov zve-
ze komunistov.
Tudi v mozirski občini
položaj ni bistveno druga-
čen kot v drugih.
O tem pove že samo poda-
tek, da v vrste zveze komuni-
stov letos niso sprejeU niti
enega novega člana, izstopov
pa je bilo kar precej in to
trin^st. N^več izstopov je
bilo iz vrst delavcev v druž-
benih dejavnostih ter iz ne-
posredne proizvodnje. Tre-
nutno je v občini Moziije 509
članov zveze komunistov.
V Šentjurju je v letu 1986
izstopilo iz zveze komuni-
stov 5 članov, na novo pa so
sprejeli v svojo organizaci-
jo 3 komuniste.
V prvih petih mesecih leta
1987 so iz zveze komunistov
1»-
v občini samovo^no izstopih
4 člani, izključenih je bilo 7
komunistov, črtani 3 člani,
medtem ko so na novo spre-
jeh 2 komunista. V Občin-
skem komiteju so spregovo-
rih o glavnih vzrokih za sa-
movoljne izstope in ugotovi-
h, da je n^več izstopov zara-
di osebnih razlogov, občutka
nemoči in nezaupaixja v
avantgardne sposobnosti
zveze komunistov, sledijo pa
visoke članarine in siceršnje
Icrizno stanje v našem gospo-
darsko-pohtičnem vsakda-
nu. Trije črtani komunisti v
občinskem komiteju so po-
sledica migracijskih gibaivj v
občini, iz zveze komunistov
pa so izkJjučih sedem članov
zaradi pasivnosti, neizpol-
njevanja dogovorjenih nalog
in neplačevanja članarine. V
občini Šentjur je v zvezo ko-
munistov včlar\jenih 422 ko-
munistov, delujejo pa v 38
osnovnih organizacijah.
V Laškem je trenutno
včlanjenih v zvezo komuni-
stov 950 članov. V zadnjem
letu in pol (podatki veljajo
do konca junija) so sprejeli
24 novih članov, dva so iz-
ključili, 9 so jih črtali iz evi-
dence, medtem ko jih je 12
izstopilo.
V strukturi članstva bele-
žijo njgvečje upadanje pri
mladih. Trenutno jih je
11,6%, medtem ko jih je bilo
še decembra 1981 21,3, de-
cembra 85 pa 15,2%. Delav-
cev je med člani zveze komu-
nistov 36,5% le dober odsto-
tek manj kot decembra leta
85, medtem ko delež žensk
rahlo raste: od 27,7% v letu
1981 do 29,3% letos. Čeprav
gibanje članstva ni v izrazi-
tem upadu, je občinslci ko-
mite ZKS na svoji seji ugoto-
vil, da ni več posebnega inte-
resa za vstop v zvezo komu-
nistov, tudi zato, ker ljudje
premalo poznsgo program in
hotei\ia organizacije. Ob zad-
njih aktualnih dogodkih v
družbi pa se por^a tudi do-
ločen občutek nemoči, da je
mogoče karkoh spremeniti,
kar je tudi glavni razlog za
izstope.
V občini Šmarje pri Jel-
šah je 1178 članov zveze ko-
munistov (3,8 odstotka vse-
ga prebivalstva). Do konca
letošnjega polletja je izsto-
pilo 15 članov, enega pa so
izključili saradi kršitve za-
konitosti.
Razlogi za izstop so podob-
ni kot drugod: nezadovolj-
stvo z razmerami v zvezi ko-
munistov, v delovni organi-
zaciji, krajevni skupnosti ah
občini, občutek nemoči in
nepotrebnosti, članarina in
osebni razlogi.
Po oceni občinskega ko-
miteja je bila večina tistih, ki
so izstopih, zgo^j sopotnikov
organizacije, ne pa njenih
aktivnih članov. Vrste zveze
komunistov po njihovem za-
puščsgo le omalUjivci in ra-
zočarani karieristi, čeprav
tudi sekretar občinske orga-
nizacije ugotavlja, da je
ugled zveze komunistov
upadel.
V polletju pa je v Šmaiju
vstopilo v zvezo komunistov
9 novih članov, v glavnem
mladih. Žal med njimi ni no-
benega kmeta, pa čeprav je
Šmaije izrazita kmetijska
občina. Kljub negativnim gi-
banjem se ne nameravs^o
več lotevati kampanjskega
včlanjevanja - nasprotno -
kriterije za vstop bodo poo-
strih.
Komunisti iz Katovic v Titovem Velenju
Poljska partijska delegacija vojvodskega komiteja Katovice, ki jo je vodil Bogumil
Ferenštajn, je prejšnji četrtek obiskala občino Velenje. Ob prihodu so položili venec k
spomeniku Maršala Tita v Titovem Velenju, si v Kulturnem domu ogledali film o razvoju
Šaleške doline, nato pa so odšli v Gorenje in se zadržali na krajšem pogovoru z vodilnimi
delavci Gorenja. Delegaciji je o gospodarjenju in težavah celjske regije ter o organiziranosti
in delovanju komunistov na celjskem spregovoril Dane Rine, sekretar medobčinskega
komiteja ZKS celjske regije. Obisk v velenjski občini je poljska partijska delegacija končala
s pogovori v Rudniku Velenje, del gostov s P.oljske pa sije ogledal tudi kopanje premoga v
jami. BRANE PIANO, Foto: STANE VOVK
Enovita DO - prava rešitev?
y tozdu OMG se ne morejo otresti težav
V naslednjem mesecu dni
bo laški izvršni svet znova
razpravljal o tozdu Komu-
nalno obrtne delovne orga-
nizacije - Obrt montaža
gradbeništvo. Če se dotlej
razmere v tem tozdu-ne bo-
do izboljšale, bo izvršni
svet najbrž prisiljen izreči
ukrep družbenega varstva.
Delavski svet je sicer na
svoji zadnji seji, na kateri je
izrekel zaupnico sedanjemu
vodstvu tozda menil, da ni
nobene potrebe za takšen
ukrep. Po drugi strani pa
vodstvo priznava, da je zara-
di notranje nediscipline do-
sledno izv^cmje sanacijske-
ga programa skor^ nemogo-
če, saj ne morejo zagotoviti
niti polne izkoriščenosti de-
lovnega časa, niti uveljaviti
novih proizvodnih progra-
mov. Možnosti iščejo v reor-
ganizaciji, ki pa ob slabih no-
tranjih odnosih sama po sebi
ne bo prinesla nobene reši-
tve. Do konca leta n^j bi se z
referendumom odločih o re-
organizaciji temeljne v de-
lovno organizacijo, uldnih
bodo enoto mizarstvo, vodo-
vodno enoto pa prenesh v
KOG-ov tozd Komunala.
Zaenkrat so v tozdu pri
uresničevanju nalog sanacij-
skega programa uspeh le
zmanjšati zaloge in s tem po-
slovne stroške, kar pa ni do-
volj, da bi izplavah iz izgube.
Ugodnejše tekoče poslova-
nje bi po oceni vodstva mor-
da lahko dosegh na račun
osebnih dohodkov, kar pa bi
bilo nedopustno, saj so ti že
tako nizki. V prvih šestih
mesecih so znašah v pov-
prečju 139 tisoč dinarjev, tre-
nutno pa je vsako povečanje
ob nizki produktivnosti ne-
mogoče.
Res, da na izgubo v OMG
vphva tudi splet objektivnih
okohščin - kot so zmanjšanj
obseg investicij in investicij-
sko vzdrževalnih del, pove-
čanje konkurence na trgu in
nenehno spreminjanje pogo-
jev gospodarjenja. Vse to pa
terja še toliko večjo dosled-
nost pri odpravljanju slabo-
sti, ki onemogoča boljše po-
slovanje.
Do 20. oktobra morejo de-
lavski svet in samoupravni
organi tozda znova proučiti
izvsuanje sanacije in pripra-
viti konkretno poročilo, na
podlagi k&terega bo izvršni
svet ocenil ah zmorejo v
OMG sami premostiti te-
žave.
NADA KUMER
Oktobra
Stipendile za
september
s 1. oktobrom smo va-
lorizirali štipendije za 40
odstotkov. Žal štipendi-
stom iz združenih sred-
stev to dost ne pomaga,
ker so nakazila štipendij
v zamudi. Štipendije za
september bodo učenci
in študentje dobili sredi
tega meseca, so nam po-
vedali v Celju, kjer vodi-
jo evidenco za štipendi-
ste iz šestih občin našega
območja.
Rok za oddajo vlog in
ostale dokumentacije za
pridobitev štipendije iz
združenih sredstev je bil
5. september. Dok^ za-
pleten postopek za izra-
čunavanje štipendij za
prek tri tisoč upravičen-
cev je zamudno delo, ki
ga ne morejo opraviti ta-
ko hitro, da bi dobih šti-
pendijo že ob koncu sep-
tembra. Dodatno otežuje-
jo postopek sami štipen-
disti, ki mnogokrat poza-
bijo, da morajo vlogo s
popolno dokumentacijo
oddati vsako leto znova.
Letos, naprimer, kar tret-
jina od vseh starih štipen-
distov ni v roku oddala
vloge ah so oddah vlogo z
nepopolno dokumentaci-
jo. Odbor za štipendiranje
je zato podaljšal rok za
odd£UO vlog do 16. sep-
tembra.
Novi štipendisti in tisti,
ki so pravočasno oddah
vso potrebno dokumen-
tacijo lahko pričakujejo
štipendijo za september v
prvi polovici oktobra. Ko-
nec meseca ah prve dni
novembra pa štipendijo
za oktober. Zamudniki pa
bodo dobih obe štipendiji
v drugem roku.
VVE
6. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER
Pomembna naložba bo medrepubliška
z gradnjo čistilne naorave v Rogaški Slatini bodo pričeli že letos
o potrebni gradnji čistil-
ne naprave v Rogaški Slati-
ni se govori že vrsto let, se-
daj pa je stvar že toliko
»zrela«, da lahko govorimo
o skorajšnjem pričetku
gradnje te pomembne in
drage naložbe. Lani je inve-
stitorstvo prevzel Gokop iz
Rogaške Slatine oziroma
njegov tozd Komunala, do
takrat pa je kompleten inže-
niring vodil celjski Nivo. Z
gradnjo čistilne naprave v
Rogaški Slatini, ki je nalož-
ba medrepubliškega pome-
na, bodo predvidoma priče-
li letos novembra..
Po predaji dokumentacije
so se v Gokopu najprej lotili
premoženj sko-pravnih za-
dev za gradnjo na predlagani
lokaciji, kjer seje precej zati-
kalo pri pridobivanju zem-
ljišč, za katera se je potem
izkazalo, da so le-ta uvrščena
v drugi kakovostni razred.
Treba je bilo poiskati novo
lokacijo.
Na novo določena lokacija
je ob predvideni reguliran
reki Sotli, 200 metrov južno
od ceste Pršlin-Rogaška Sla-
tina ter 100 metrov vzhodno
od Sotelske ceste. Glede na
predviden razvoj tega dela
Rogaške Slatine oziroma na-
selja, je lokacija ugodna, saj
je izven dolinskga koridorja
naselja v smeri Sotle. Z vidi-
ka varovanja krtine in ohra-
njanja njenega ravnovesja, je
lokacija za čistilno napravo,
s predvideno ureditvijo zele-
nih površin, prav tako sklad-
na s tipom krajine ter prila-
gojena mikroklimatskim
razmeram na tem območju.
Glede na to, da je zahteva-
na stopnja čiščenja odplak v
odvisnosti od obstoja Sotel-
skega jezera, so izbrali takš-
no tehnologijo, ki bo omogo-
čala odstranjevanje dušiko-
vih in fosforjevih spojin.
Edino s to tehnologijo bo
mogoče preprečiti in kontro-
lirati procese evtrofikacije
bodoče ojezeritve.
Izgradnja objektov čistilne
naprave je predvidena v
dveh fazah. V prvi bodo
priključili komunalne odpla-
ke gospodinjstev, odplake iz
objektov Zdravilišča, sani-
tarne in del tehnoloških od-
plak Steklarne Boris Kidrič
ter organsko obremenjene
odplake ostale industrije. Na
objekte prve faze bodo pri-
ključili, po izgradnji zbirnih
kanalov, še odplake iz Ro-
gatca in Huma na Sutli v so-
sednji republiki Hrvaški.
Druga faza predvideva pri-
ključitev še ostalih delov šir-
šega območja in upošteva
razvoj industrijske proizvod-
nje za nadaljnjih trideset li5t.
Hladilne vode in tiste indu-
strijske odplake, ki so one-
snažene predvsem mehan-
sko in s prekomerno vseb-
nostjo oljnih emulzij, na či-
stilno napravo ne bodo prik-
ljučili. Problem teh odplak
rešujejo posebej.
Projekte za izvedbo nalož-
be bo izdelal Nivo Celje,
skladno z zahtevami recen-
zijske komisije, sestavljene
iz najboljših strokovnjakov
za področje varstva okolja. V
dosedanjem projektiranju so
rešiU vse dileme okoli tehno-
logije čiščenja.
Finančna sredstva je Go-
kop zagotovil sporazumno s
sovlagatelji območne vodne
skupnosti Savinja-Sotla in
vodne skupnosti iz Zagreba.
Lokacijski načrt je v občini
javno razgrnjen in če občani
nanj ne bodo imeU pripomb,
bo v najkrajšem času izdela-
na tudi dokumentacija za
pridobitev gradbenega do-
voljenja.
MARJELA AGREŽ
Jeza na Šmarskem
se Je polegla
Zaradi ukinitve prebodov kmetje niso
mogli do njiv
v Uradnem listu Sloveni-
je z datumom 14. september
1987 je objavljena odredba
oziroma dopolnitev odred-
be iz leta 1983 o prepovedi
uporabe nekaterih cestno-
železniških prehodov, ki jo
je izdal republiški komite
za promet in zveze. Gre za
tiste prehode, ki veljajo za
nezavarovane in s tem za
večjo varnost v prometu.
Odredba, v bistvu dobra,
pa je v občini Šmarje pri Jel-
šah sprožila plaz nezadovolj-
stva, ogorčenja. Takšnih pre-
hodov je namreč na Šmar-
skem kar osemindv^set. Že-
leznica je z izv£oanjem
odredbe pohitela in že prvi
dan veljavnosti odredbe,
prejšnjo sredo, so bili neka-
teri prehodi popolnoma ne-
prevozni in neprehodni.
Takšen cestno-železniški
prehod smo si ogledali v kra-
jevni skupnosti Kristan vrh,
ob cesti Belovo-Pristava.
Problem kr^anov je bil več
kot očiten. Kar naenkrat ni-
so mogli več do svojih njiv,
polj, sadovnjakov, in to v ča-
su spravila pridelkov in pred
setvijo. Dostop do njihovih
zemljišč ni bil možen z nobe-
ne strani. Eden od prizadetih
občanov ima v tem delu tudi
stanovnajsko hišo, do katere
je peš še nekako prišel, avto
pa je moral pustiti ob glavni
cesti. Šestn^st uporabnikov
ceste, na katero -se ni dalo
več priti, seje najbolj zgraža-
lo nad tem, da jih o ukiniti
prehoda ni nihče obvestil.
»Kar naenkrat smo odre^
ni od sveta, kot da tej druig
sploh nismo več potreb^
so komentirah. Upravičen
so se spraševah, ah je tisti,]
je odredbo izdal, sploh ra
mišljal o mogočih posle<3
cah. Podobno vzdušje je bi
tudi drugod po občini, kj(
so se morali nenadoma »
očiti s spremembo in d«
stvom, da bodo morali pi
delki na njivah zgniti, se p(
sušiti in da živina v hlevih n
bo imela dovolj hrane.
Na občini, kamor smo sto
piU, so za težave kmetoi
uporabnikov cest, ki so bfl
praktično zaprte, sicer vedi
li, uradnih informacij ŽTO o
izvajanju odredbe pa niso
imeU. In ker je šlo za resnif.
no velik problem, so poklica-
U pristojne v komiteju za
promet in zveze v Ljubljani
Ti so naslednji dan prišli ii
si ogledali stanje na terenu
Sledil bo popravek odredb«
v Uradnem listu in spet bo
zavladal mir. Danes so spor-
ni cestno-železniški prehodi
že izravnani in kmetje hitijo
s spravilom.
Nobena juha se ne poje ta-
ko vroča, kot se skuha, pra
vimo, treba se je le pametno
dogovarjati in sporazumeva-
ti. V tem primeru bi bilo bo-
lje, ko bi se malo prej, sicer
pa se je huda jeza kmetov
medtem že lepo polegla.
MARJELA AGREŽ
Voda je higiensko oporečna
¥ žalski občini bo treba bolje nadzirati zajetja
Ko so raziskovali kako-
vost pitne vode v žalski ob-
čini, so prišli do zaskrblju-
jočih rezultatov. Voda v
omrežju javnega vodovoda
Žalec je občasno higiensko
oporečna. Več kot petina
vzorcev ne ustreza predpi-
som o normah za prečiščene
pitne vode. V bakteriolo-
škem pogledu pa so kar v 43
odstotkih preiskanih vzor-
cev ugotovili preveliko šte-
vilo bakterij. Kloriranje je
nezanesljivo in pomanjklji-
vo, o čemer govori podatek,
da so pri 83 odstotkih preiz-
kusov dobili negativni iz-
vid. Vodni viri niso hidro-
geološko raziskani in ukre-
pi za njihovo varstvo niso
zagotovljeni.
Vzrokov za tako neugodno
stanje je več. Vse javne vo-
dovode, razen vodovoda
Vransko, so zgradiU v prvih
povojnih letih in to iz azbest-
no-cementnih materialov.
Ob graditvi vodovodov so
namenjali premalo pozorno-
sti kakovosti zajete vode in
zaščiti odjemnih mest ter ob-
jektov. Dograjevanje vodo-
vodov je stalno zaost^alo za
pospešeno urbanizacijo doli-
ne. V veUki meri tudi zaradi
pomanjkanja denaija. Po-
spešen razvoj naselij, širitev
industrijskih obratov in na-
glo večanje osebne porabe
pitne vode, je v večini zgraje-
nih vodovodov povzročilo
pomanjkljivosti pri oskrbi,
saj so bile zE^ete preskromne
koUčine vode, položeni cevo-
vodi pa preskronrinih profr
lov. V prejšnjih letih je bila
stanovanjska in druga grad-
nja koncentrirana v dolin-
skih naseljih, poznejša preu-
smeritev graditve na obrob-
na območja, kjer so bile vo-
dovodne napeljave premegh-
ne in nezadostne za nove po-
goje gradnje, pa je povzroči-
la še dodatne težave.
Za omiUtev teh problemov
bo morala žalska Komunala
vzpostaviti učinkovitejšo
evidenco nadzora vodnih za-
jetij in rezervoarjev ter zava-
rovati in obnoviti tiste vodne
vire, ki so n^slabše vzdrže-
vani in zavarovani. S pUnskif
mi kloriratorji bo treba zago-
toviti kloriranje v vseh vodo-
vodih, kjer so ugotovili več
kot petino bakteriološko ne-
ustreznih vzorcev. Sanitarna
inšpekcija bo morala redno
kontrolirati kakovost vode
in ustrezno ukrepati, sekre-
tariat za urejanje prostora,
varstvo okolja in gradbeni-
štvo pa bo moral pri prostor-
skem načrtovanju uporabe
prostora upoštevati možno-
sti oskrbe z vodo in kanaliza-
cijo kot odločujoč dejavnik.
Velja omeniti tudi to, da bo
morala- občinska geodetska
uprava pospešiti izdelavo
podzemnega katastra komu-
nalnih naprav.
JANEZ VEDENIK
Pridobitev za stanovalce v blokih
Precej besed je že bilo izrečenih o
gradnji stanovanjskih sosesk pri nas,
kjer po navadi pozabijo na stvari, ki
jih ljudje v takšnih naseljih potrebuje-
jo: trgovine, različne delavnice usluž-
nostnih obrti in podobno.
V Žalcu v Soseski V bo odslej druga-
če, kajti obrtnikom so dali na voljo 500
kvadratnih metrov površin, od tega pa
jih je 200 tako rekoč že dokončanih.
Jutri bodo namreč tam odprli zasebno
prodajalno kmetijskih pridelkov in bi-
stro, v katerem bo mogoče dobiti tudi
razUčne prigrizke, v ponedeljek pa še
prod^alno kruha, v kateri bodo proda-
jah znani kruh peka Romana Brgleza z
Vranskega, ki ga je bilo doslej mogoče
kupiti tudi v trgovinah Savinjskega ma-
gazina. Do konca leta pa bodo zasebniki
odprU še nekaj drugih lokalov, v katerih
bodo opravljaU zlasti uslužnostne dejav-
nosti. Skratka, v stanovanjski Soseski
V, kjer doslej ni bilo niti ene trgovine ah
kakšne obrti, bodo lahko stanovalci laž-
je zadovoljevaU tudi tovrstne potrebe.
Sicer pa velja zapisati, da je obrtna cona
bila predvidena že v sprejetem urbani-
stičnem načrtu Žalca JANEZ VEDENIK
Nova podružnica bolnikov
Od sobote naprej so bolniki z multiplo sklerozo celjskega
območja združeni v svojo podružnico.
Kot je povedala nova predsednica Ida Brečko, bodo v okviru
podružnice lažje razreševali težave, ki spremljajo bolnike v nji-
hovem vsakdanjem življenju. Združeni bodo tudi uspešnejše
opozarjah na probleme, kijih brez pomoči družbe ne bodo mogli
razrešiti. Poverjeniki bodo svetovali članom društva glede
zdravstvenega in socialnega varstva, stanovanjske politike,
rehabilitacije, možnostih terapije v zdraviliščih in vseh drugih
vprašanjih, ki jih posamezniki le stežka obvladajo. Ne nazadnje
pa bo na novo organizirana podružnica prispevala tudi k družab-
nosti. Na svojih rednih srečanjih bodo člani izmenjaU izkušnje,
spoznavali težave drugih in se tudi sprostili v prijateljskem,
prisrčnem vzdušju.
Nov rentgen za bolnišnico
V celjskem zdravstvenem centru pričakujejo nov sodoben
rentgenski aparat, ki je po sedanjem tečaju dinarja vreden 950
milijonov. Pogodba zanj je že podpisana in določa četrtletno
odplačevanje dragega aparata, kar ga bo seveda še podražilo.
Pričakujejo ga v dveh mesecih, čez pol leta pa naj bi bil že
pripravljen za uporabo.
MPB
Zdravstveni dom Iz samoprispevka
V petek so v Radečah pričeli graditi novi prizidek zdrav-
stvenega doma. Objekt bo v radeškem delu laške občine naj-
pomembnejša pridobitev, ki jo bodo zgradili iz sredstev četr-
tega samoprispevka, del denarja pa bo prispevalo tudi rade-
ško združeno delo.
Razširitev zdravstvenega doma je v Radečah nujno potrebna,
saj prostorska stiska onemogoča normalno delo ambulant. Na
borih 400 kvadratnih metrih prostora se zdaj stiskajo: ambu-
lanta splošne medicine, zobozdravstvena ambulanta, otroški in
šolski dispanzer, vključno s čakalnicami in ostahmi prostori. V
novem zdravstvenem domu bodo svoje prostore dobili tudi
ginekološka ambulanta, ambulanta medicine dela in fizikalna
terapija.
Hkrati s prostorsko ureditvijo mislijo v Radečah tudi na
kadrovske okrepitve, tako da bo v času gradnje prizidka nekaj
štipendistov diplomiralo oziroma opravilo specializacijo.
Starši sodelulelo z vrtci
Oblike in vsebina sodelovanja staršev s šolo in vrtci so v
zadnjih dvajsetih letih bistveno boljše, vendar še daleč od'
zaželenega in tistega, kar nalagajo potrebe sodobne družbe in
vizija prihodnjega razvoja.
To je temeljna ugotovitev iz analize sodelovanja staršev s
šolami in vzgojnovarstvenimi orgcinizacijami, ki jo je napravila
komisija za delo s starši staršev pri občinski zvezi prijateljev
mladine v Celju.
O tej temi se bodo pogovarjali tudi na okrogU mizi, ki jo
občinska zveza prijateljev mladine organizira za danes, ob 17.
uri, v sejni sobi stavbe družbenopolitičnih organizacij v Celju.
Razgovor bo vodil profesor Branko Gartner, član predsedstva
OZPM Celje. S to okroglo mizo bo občinska zveza prijateljev
mladine v Celju dala svoj vsebinski prispevek k tednu otroka.
Parunovčani s Polzelani
Skupaj so praznovali krajevni praznik
S slavnostno sejo skupščine krajev-
ne skupnosti in družbenopolitičnih
organizacij ter krajanov Perunovca,
ki so bili gostje polzelskih družin, so
na Polzeli zaključili večdnevno praz-
novanje krajevnega praznika, ki ga
praznujejo v spomin na 2. oktober
leta 1942, ko je okupator v maribor-
skih zaporih ustrelil prve Polzelane.
Slavnostni govornik je bil predsed-
nik skupščine krajevne skupnosti Pol-
de Ribič, ki je najprej govoril o pome-
nu praznovanja, nato o 50-letnici pri-
hoda tovariša Tit^ na čelo komunistič-
ne partije Jugoslavije, ob koncu pa še
V mali dvorani doma Svobode na
Polzeli je bila dva dni odprta razsta-
va ročnih del krajanov Parunovca, ki
so si jo številni Polzelani ogledali z
zanimanjem. Poleg ročnih del so bile
razstavljene še fotografije z raznih
prireditev v tej pobrateni krajevni
skupnosti.
o vehkem delu, ki so ga opravili od
lanskega do letošnjega praznika na
Polzeli. Med pomembna dela sodi šest
odsekov asfaltiranih cest, v dolžini
1,3 km, vas Ločica je dobila 50 novih
telefonskih priključkov, vas Breg pa
jih bo še ta mesec. Uredili so tudi po-
kopahšče, asfaltirah parkirni prostor
pri domu upokojencev, zaključena so
bila dela pri obnovi stare graščine na
Polzeli, obnovili so zdravstveni dom,
gasilski dom, ki je v tretji gradbeni
fazi.
Podehli so tudi priznanja in pohvale
krajevne skupnosti. Priznanja so pre-
jeh Planinsko društvo Polzela, osnov-
na šola Vera Šlander Polzela, Stanke
Cizej, Martina Jurjevec, Julij Pahr, Jo
že Turnšek, Živorad Jovanovič in Dra;
gan Radenkovič. Priznanja so podelili
Dani Antloga in vaškemu odboru Pod-
vin. Bronaste znake OF pa so prejeli
Peter Pungertnik, Franc Jelen in Ani-
ca Ribič.
Med tednom so pripravili vrsto
športnih prireditev ter samostojni
koncert ansambla Slovenija, ki letos
praznuje desetletnico delovanja.
T. TAVČAR
V znamenju prijateljstva in ljubezni je minevalo tridnevno srečanje krajano^
Parunovca in Polzele. O tem priča tudi napis na avtobusu: »Donosimo '
odnosimo Ijubav.«
fl. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Najdražje je ogrevanje s trdimi gorivi
$ čim In po čem se bomo to zimo greli na celjskem območju?
Večinoma so radiatorji na
Celjsiiem v teh dneh še mr-
zli, grejejo se le občani Vele-
oja, nekaj toplote pa so v
0)inulih dneh v cevi spustili
tudi v Žalcu. Cene ogreva-
nja so seveda precej različ-
ne, letos pa so klasična gori-
va, naprimer premog, bi-
stveno dražja od čistih go-
riv, plina in kurilnega olja.
Zmogljivosti kurilnic in
kotlarn so po vsej regiji do-
voljenje, komunalna po-
djetja in hišni sveti pa ima-
jo goriv dovolj, tako da se
zaenkrat ni bati težav zara-
di njihovega pomanjkanja.
Prebivalci vseh osmih ob-
čin, ki so priključeni na
skupna kurišča, se bodo lah-
ko ob grelnih telesih ogreh
najkasneje 15. oktobra tako
kot določajo vsi občinski od-
loki o pričetku kurjenja na
Celjskem - seveda, če bo za-
radi temperatur že potrebno
zakuriti.
Zanimivo je, da bodo letos
najmanj plačevali tisti, ki jim
vodo ogrev£0O s kurilnim
oljem in plinom, najdražje
pa bo kurjenje s premogom,
ki tudi najbolj onesnažuje
zrak. Kurilnice na premog so
letos sicer v manjšini, tako
da si letošnjo zimo v celjski
kotlini lahko obetamo tudi
manj smoga oziroma čistejši
zrak. Kot zanimivost povej-
mo še, da se je v zadnjih pe-
tih letih električna energija,
ki bo marsikomu dodatni vir
ogrevanja, podražila pribhž-
no za enaindvajsetkrat, rjavi
premog in Ugnit pa sta kar
petindvajsetkrat dražja.
Komunahna tozd Toplot-
na oskrba, ki v Celju skrbi,
da občanov pozimi ne zebe,
bo v svojih kotlovnicah za-
kurila po petnajstem okto-
bru, letos pa bo v ogrevalno
omrežje za razUko od minu-
lih let vključena tudi para iz
Cinkarne. Dajala bo štiri do-
datne megawate toplote na
uro, s petimi megawati pa bo
Celjane grela tudi kotlovnica
LIK Savinje, ki je vs^ to zi-
mo še ne bodo ukinih. Zaen-
krat se cene ogrevanja kva-
dratnega metra stanovanj-
ske površine, ki so bile spre-
jete prvega juhja, še ne bodo
spremenile, čeprav se je sre-
di septembra mestni phn po-
dražil za več kot polovico.
Tako bo ogrevan kvadrat
stanovanjske površine veljal
občane 344,50 dinaija, mega-
watna ura ogrevanja poslov-
nih prostorov pa bo veljala
38.034,50 dinarja. Z nespre-
menjenimi cenami pa bo To-
plotna oskrba, po besedah
direktorja Hinka Jordana,
do konca leta »pridelala« 37
niiUjonov več stroškov, zato
bodo n^veijetneje s prvim
januarjem morah cene povi-
jati. Cene ogrevanja z daljin-
skim sistemom toplotne
oskrbe bodo v občini Celje
drugačne le na štorski Lipi,
s^ se tam stanujoči Štorov-
čani ogrev^o s paro iz žele-
zarne in bodo za kvadratni
meter stanovanjske površine
plače vah 180,35 dinarja,
ogrevanje poslovnih prosto-
rov pa bo na Lipi veljalo
207,45 dinarja.
V velenjski občini je Ve-
kosova tozd Toplotna oskrba
vključila vročevod že s pr-
vim dnem oktobra, vso vodo
za ogrevanje pa dobiv^o iz
Termoelektrarne Šoštai\j.
Posebnost Velenja je, da je
na njihovo ogrevalno omrež-
je priključenih tudi večina
zasebnih hiš. Tako bodo sta-
novalci blokov za kvadratni
meter stanovanja plačevah
197,60 dinarja, lastniki za-
sebnih hiš 275,50 dinarja,
megawatna ura ogrevanja
poslovnih prostorov pa bo
veljala 23.418 dinarjev. Po-
vejmo še, da Toplotna oskr-
ba velenjčanom greje tudi
sanitarno vodo, da ima se-
demdeset odstotkov družin-
skih hiš vgrajene merilce to-
plote, merilci pa so tudi v
vseh stanovanjih novega na-
selja Šalek III.
V Žalcu bo tamk^šnje Ko-
munalno podjetje grelo sta-
novalce za 394 dinarjev po
kvadratnem metru stanova-
nja, ogrevanje poslovnih
prostorov pa bodo zaračuna-
vah po porabljeni energiji. V
Žalcu im^o dve kurilnici, ki
so ju lani po vezah. V eni ku-
rijo s premogom, v drugi pa s
kurilnih oljem. Zaenkrat bo-
do v žalske radiatorje poši-
Ijah toploto le iz tiste s kuril-
nim oljem. Sej je olje cenejši
način ogrevanja. Stanovalce
blokov SO malce pogreh že
minulo soboto in nedeljo
zjutr^.
Stanovanja v konjiški ob-
čini so te dni še hladna. Sicer
pa je za to občino značilno,
da se n^ceneje grejejo sta-
novalci v zreških blokih, ki
jih ogreva Uniorjeva kotlov-
nica. Za kvadratni meter bo-
do letos plačevali 160 dinar-
jev, medtem ko bodo stano-
valci v Slovenskih Konjicah,
kijih greje kotlovTiica na ma-
zut iz Prevrata plačah za kva-
dratni meter stanovanja 440
dinarjev. Cenejša bo le škal-
ska kotlovnica, za ogrevanje
kvadratnega metra stano-
vanjske površine zahtevajo
242 dinarjev. V nekaterih
blokih skrbijo za ogrevanje
kar hišni sveti sami.
V Šentjurju skrbi za ogre-
vanje pet kurilnih odborov, |
zgrajeni imajo dve kotlovni-
ci, za bloke v središču Šent-
jurja in za naselje Na hpico, v
zalogi im^o štiri tisoč htrov
mazuta, te dni pa so ga naro-
čih še Sest tisoč htrov. Pravi-
jo, da bodo ogrevanje pričeh
s premogom, nad^jevah z
mazutom in zaključih spet s
premogom.    Ogrevanje   y
Šentjurju izvaja Komunalno
obrtno podjetje in kurjači, ki
jih zagotovijo posamezni hiš-
ni sveti, cene za ogrevanje
kvadrata stanovanjske povr-
šine pa bodo med 400 in 600
dinaiji.
V Mozirju bo cena ogreva-
nja med 400 in 650 dinarji,
ceneje se bodo greh stano-
valci dobro izohranih stavb,
dražje drugi. V Mozirju je za
ogrevanje zadolžena Komu-
nala, v Nazarjah bodo stano-
vanja greh iz Glina, v Lučah
pa z energijo iz Gozdnega go-
spodarstva.
V občini Šmarje pri Jel-
šah imajo skupno ogrevanje
organizirano le v Ratanski
vasi, greh se bodo z mazu-
tom, stanovalci pa bodo za
kvadratni meter ogretih sta-
novanj morah odšteti 424 di-
narjev. Kurilnico v stano-
vanjskem naselju Ratanska
vas upravlja Gokopov tozd
Komunala.
V laški občini skrbijo za
ogrevanje posamezni hišni
sveti, tam ičjer bodo kurih z
oljem pa bo to stanovalce ve-
ljalo približno 250 dinarjev.
Le v Radečah bo ogrevanje s
kurilnim oljem dosti drai^e,
kar 353 dinarjev. Stanovalce
blokov, ki bodo radiatorje
ogrevali s premogom pa bo v
Laškem to veljalo 500 dinju"-
jev za kvadratni meter stano-
vanja.
BRANE PIANO
Novo s starim
V Slovenskih Konjicah raste na Titovem trgu novo
mestno jedro, ki daje kraju ob Dravinji svežo in mlejšo ter
turistično interesantnejšo podobo. Vehko zaslug pri izgrad-
nji Titovega trga, kjer bo v soboto tudi osrednja slovesnost
za praznik občine ima delovna organizacija Konus. Prav
zdaj v Dravinji gradijo čistilne naprave in tako postavljajo
skrb za čisto okolje na prvo mesto. Na drugi strani pa
obnavljajo staro mestno jedro, da bi mesto ohranilo nekda-
nji pečat. Tako se novo spaja s starim v arhitektonsko pri-
vlačno celoto. MP
Islira, ki napravi Izdelek bolj zanimiv
MeUnaroiJna zlatarska delavnica Je aelovno srečanje mojstrov oblikovanja nakita
v modelarski delavnici Zlatarne
Celje šestnajst udeležencev medna-
rodne zlatarske delavnice danes kon-
čuje svoje izdelke na temo Govorica
nakita.
Njihovi izdelki, ki vsako leto vzbuja-
jo večjo pozornost doma in v tujini,
bodo razstavljeni v hkovnem salonu v
Celju, v 3. mednarodni zlatarski delav-
nici sodelujejo Boro Balaš, Brane Ko-
sec, Stane Randl, Ivan Zupanec, Anita
Planinšek in Anton Žigon iz Zlatarne
Celje, Zdravko Dohnšek iz Zlatarstva
Trbovlje, Vesehn Pejčič in Živorad
Popovič iz zlatarne Majdanpek, Derd
Levai iz Avrometala Subotica, Chri-
stophe Burger iz Francije, Jan Matthe-
sius iz Nizozemske, Kurt P. Neukomm
iz Švice, JohcUin Miiller iz Zvezne re-
publike Nemčije ter Sepp Schmolzer
iz Avstrije, ki je tudi letos vodja delav-
nice.
Veselin Pejčič, akademski kipar,
oblikovalec: »Pred dvema letoma sem
videl izdelke mednarodne zlatarske
delavnice in si zaželel, da bi nekoč so-
deloval v njej. Videl sem možnost za
drugačno izražanje kot v tovarni, kjer
je vse vezano na komercialni učinek.
Imam možnost, da v nakitu izrazim
svoja osebna razmišljanja, svoje lastne
ideje. Do sed^ v Majdanpeku ni bilo
možnosti za uveljavljanje individual-
nega izraza v nakitu. Z ml^šim vod-
stvom se vse bolj uveljavlja spoznanje,
da je tudi obhkovanje nakita izraz
osebnega odnosa in ustvarjalne moči
oblikovalčeve osebnosti. Osebno te
možnosti imam, ker so me zadolžih za
obhkovanje unikatnega nakita. Moja
kolekcija je na stalni razstavi na ladji
Kraina.«
Brane Kosec, zlatar v celjski zlatar-
ni: »Namen zlatarske delavnice je dati
vso možnost udeležencem za individu-
alno izražanje v obhkovanju nakita.
Zlatarsko obhkovanje je in obrt in
umetnost. Združiti oboje v vrhunski
izdelek pa je odvisno od izrazne moči
in ustvarjalnosti obhkovalca. Večja
svoboda pri osebnem ustvaijanju in
iskanju neštetih možnosti v oblikova-
nju nakita so pogoj za nastanek tako-
imenovanega hišnega stila po katerem
se bodo naprimer izdelki naše zlatarne
ločih od izdelkov drugih zlatarn.«
Eva Vipotnik, štipendistka Zlatar-
ne Celje v prvem letniku visoke šole
za oblikovanje nakita v Pforzheimu
in prvič v zlatarski delavnici: »V za-
četku leta je bilo na šoh težko, toda ko
sem se potrdila s svojim delom, so se
zbrisale vse meje. Moje kolegice in ko-
legi iz letnika v popoldanskem času
izdelujejo nakit in ga prod^^jo. Jaz
sem se dela lotila bolj študiozno in
mishm, da je tako prav. Uspeh sleher-
nega posameznika spremljajo vsi pro-
fesorji, ker z nami vehko individualno
del^o. V razredu nas je 18, imamo pa
tri profesorje. Sem šele na začetku
svoje oblikovalske poti, zato mi je delo
v delavnici dodatna možnost, da si na-
berem še več izkušenj in znanja pri že
uveljavljenih mojstrih tega pokhca.«
VIOLETA V. EINSPIELER   ]
Veselin Pejčič
Brane Kosec
Eva Vipotnik
Delavski svet delovne organizacije
STEKLAR Celje
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
vodenje finančno računovodskega
sektorja
Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnje-
vati še naslednje:
- višja oziroma srednja izobrazba ekonomske
usmeritve,
- tri oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj
- sposobnost organiziranja in teamskega dela,
- da predložijo lastne poglede uresničevanja nalog
glede na razvojni plan DO.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljejo kandidati v 8. dneh po objavi razpisa na naslov
STEKLAR Celje. Kosova 6 - za razpisno komisijo.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8. dneh po sklepu
pristojnega organa
Letalsica prireditef v Učah
Aero klub Slovenske Konjice je pripravil v nedelo na;
športnem letališču v Lečah uspešno in zanimivo letalsko]
prireditev. Sodelovah so jadralni in motorni piloti aero klu-!
bov Celje, Titovo Velerye, Maribor, Ptuj in Slovenske ^
Konjice ter člani zmajarskega kluba Laško.
Zanimiva je bila tudi predstavitev modelov jadralnih in'
motornih letal (v jadralnem se skriva 500 ur trdega dela,
motornem dvakrat več) in radijsko vodenega hehkopteija, ]
ki je pred poškodbo ehse mojstrsko opra^^ svojo vlogo.;
Prireditev so popestrih z možnostjo vožnje z aerotaxAJem teri
bogatim srečolovom, ogledalo pa si jo je nek^ tisoč ljudi
MBP
Za dom zazibali roicave
V nedeljo je bila v Vitanju prisrčna in dolgo pričako-
vana slovesnost, ko so v kraju odprlf večnamenski dom, ki
je zrastel v pičlih nekaj mesecih na prostoru, kjer je še
pred letom dni stal otroški vrtec.
Nove prostore v domu so dobih lovci, strelci in TVD
Partizan, ki so stalne prostore že dlje časa pogrešaU. Zato so
tudi krepko zavihali rokave. Tako so znatno počenih grad-
njo. Naložba je veljala 40 mihjonov dinarjev. Investitorji pa
so bih: Unior, Kovinar, GG Celje, LIP Slovenske Konjice in
skupščina občine, krajevna skupnost in lovci. S prostovolj-
nim delom so Vitanjčani zgradili objekt od temeljev do
strehe, razen betonskih plošč in instalacij. Društvena dejav-
nost v Vitanju se bo poslej odvijala na novo pridobljenih 140
kvadratnih metrih.
MATEJA PODJED
8. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER ite,
Višje obresti za
vezane dinarsice vloge
Ljubljanska banka Splošna banka sporoča, da
veljajo poslej bistveno višje obresti za vezane dinarske
hranilne vloge. Nove letne obrestne niere so naslednje:
131% za vloge, vezane nad 3 mesece
132% za vloge, vezane nad 6 mesecev
134% za vloge, vezane nad 12 mesecev
136% za vloge, vezane nad 24 mesecev
138% za vloge, vezane nad 36 mesecev
Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled ostaja
nespremenjena in znaša 7,5 odstotka. Hranilne vloge,
vezane nad 3 ali nad 6 mesecev, se obrestujejo po
zmanjšani obrestni meri, ki jo banke uporabljajo za
predčasen obračun in izplačilo obresti.
Pri letni obrestni meri 131 odstotkov znaša zmanj-
šana obrestna mera 93,13 odstotka, pri letni obrestni
meri 132 odstotkov pa je zmanjšana obrestna mera
104,36 odstotka.
Obvestilo za varčevalce LB v laški občini
Od 1. oktobra 1987 velja v LB Splošni banki Celje, ekspozituri v Laškem
spremenjen delovni čas za stranke in sicer: ob ponedeljkih in sredah od 7.30
do 16. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 7.30 do 12. ure in ob sobotah od
7.30 do 11.30 ure.
Nulna obnova plinovoda
Delavci celjske Plinarne te dni zamenjujejo del dotrajanega plinovoda med celjsko
občinsko stavbo in restavracijo Ojstrica na Ljubljanski cesti. Na tem delu napeljave
mestnega plina je že minulo zimo prišlo do uhajanja plina, zato obnove ni bilo več mogoče
odlagati. Plinarna bo dela končala do dv^setega oktobra, nato pa bodo obnovili še del
napeljave Na okopih. Bp
»Čas deia za nas!«
Cellskl esperantlsil na Madžarskem
o delu celjskega društva
za mednarodni jezik espe-
ranto se bolj malo sliši. To
pa še ne pomeni - da sicer
maloštevilni - člani tega
društva sedijo križem rok.
Nasprotno! Sedem mladih
eperantistov se je letos ude-
ležilo esperantske pionir-
ske kolonije v Szegedu na
Madžarskem, dve zagnani
učiteljici esperanta z osnov-
ne šole Štore pa sta se v
Lodzu na Poljskem udeleži-
li svetovne konference uči-
teljev-esperantistov.
Esperatno pri nas v Slove-
niji životari ob skromnih fi-
nančnih sredstvih nekje na
robu družbenega življenja.
Delo esperantskih društev je
odvisno od entuziazma posa-
meznikov, medtem ko ima
drugod po svetu, zlasti pa na
vzhodu, širšo družbeno pod-
poro. Na pionirski koloniji v
Szegedu se je zbralo več kot
100 mladih iz vseh celin, ra-
zen iz Avstralije. 6 vročih po-
letnih dni, kohkor so jih mla-
di preži veh v Szegedu, je bi-
lo pravzaprav edinstvena šo-
la tega mednarodnega jezi-
ka, obogatile so jih številne
kulturne prireditve, sklenila
pa so se seveda tudi številna
»mednarodna« prijateljstva,
ki so za esperantiste in njiho-
vo idejo o povezanosti ljudi z
razUčnim materinim, pa
enotnim sporazumevalnim
jezikom, še zlasti pomemb-
na. Simona Klemenčič, dija-
kinja celjske družboslovne
šole, in šest pionirjev iz os-
novne šole Štore, so se do-
mov vmih prepolni vtisov.
Simona Klemenčič pravi:
»Pionirska kolonija je predv-
sem zelo lepa izkušrija. Pri-
dobili smo veliko znanja, saj
smo bili pahnjeni med ljudi,
s katerimi smo se lahko spo-
razumevali le v esperantu,
seveda pa smo si začetniki
pri tem kar dosti pomagah s
slovarjem v roki. Prepričala
sem se, da ima predsednik
svetovne esperantske zveze,
ki pravi, da čas dela za nas,
prav. Mishm, da ima espe-
ranto veliko prihodnost, saj
je v jezikovni zmedi, ki vlada
v svetu, za sporazumevanje
zelo primeren tudi zaradi
svoje enostavnosti.«
Esperantisti se vsako leto
zbrejo na svetovnem kongre-
su esperantistov, ki je bil ob
letošnji 100-letnici esperanta
v Varšavi, na Poljskem, od
koder je doma tudi oče espe-
Srečanja esperantistov so
tudi po Jugoslaviji. Ob 100-
letnici esperanta je bil letos
22. esperantski kongres, ki
je bil v Banja Luki in so se
ga poleg jugosovanskih
esperantistov udeležili tudi
gostje iz 11 držav. Med jugo-
slovanskimi esperantisti so
najbolj aktivni v Bosni in
Hercegovini ter v Vojvodi-
ni, v Sloveniji pa so največ-
je težave s finančnimi sred-
stvi. Kljub težavam pa ima-
jo slovenski esperantisti
vsako leto seminar na Pol-
ževem.
ranta Ludvik Zamenhof. Ob
kongresu pa je vsako leto tu-
di konferenca učiteljev espe-
ranta. Letošnje sta se udele-
žih tudi Anica Rovšnik in Jo-
žica Kranjc, obe učiteljici iz
osnovne šole Štore. Več kot
100 učiteljev-esperantistov iz
14 držav - seje na konferenci
seznanilo z različnimi načini
poučevanja esperanta. Anica
Rovšnik in Jožica Kranjc bo-
sta to lahko uporabili pri po-
uku pribUžno 40 pionirjev
esperantistov na štorski os-
novni šob.
INES DRAME
KLINKER
OGRAJNIK
tel. (063) 33-421
Nova stanovanja
v teh dneh bo v Šentjurju
dobilo ključe novih stanovanj
šestnajst družin. Gre za zad-
njo lamelo blokovskih gra-
denj v ulici Miloša Zidanška,
ta stanovanja pa so tudi zad-
nja, ki so jih v središču Šent-
jurja zgradili v tem srednje-
ročnem obdobju.
Šestnajst-stanovanjsko la-
melo so delavci Ingradovega
tozda Gradbena operativa
Šentjur gradili na ključ, torej
šele potem, ko so bili znani vsi
kupci novih stanovanj. Z de-
lom so začeli v začetku leta,
naložba pa je veljala 515 milijo-
nov dinarjev. Vsa stnovanja,
kvadratni meter stanovanjske
površine je stal 560 tisoč dinaj-
rev, so kupile šentjurske de-
lovne organizacije. Stanovanj-
ske probleme svojih delavcev
so na ta način reševali v Alpo-
su. Kmetijskem kombinatu,
Tolu, Toprovem Elegantu,
Ljubljanski banki, nekaj sta-
novanj pa so kupili tudi v Sa-
moupravni stanovnajski skup-
nosti.
V uhci Miloša Zidanška so v
prejšnjih letih že zgradiU blo-
kovske lamele s hišnimi števil-
kami 8, 8a in 8b ter 10, zadnji z
dvajsetimi stanovanji pa so
zdaj dodali še šestnajst-stano-
vanjsko lamelo lOa. Po ocenah
naJ bi ta stanovanja zadoščala
do konca tega srednjeročnega
obdobja, pravkar pa zaključu-
jejo tudi z gradnjo sedemsta-
novanjskega stolpiča v kr^ev-
ni skupnosti Ponikva.
1. FIDLER
Slndlicat pomagal pri nabavi
ozimnice
Ob letošnjem pomanjkanju namiznih jabolk so tudi v
Tovarni nogavic na Polzeh organizirali nakup preko sindi-
kata. Jabolka so kupili pri KK Šentjur, bila pa so po 320 in
400 din. Žal jih ni bilo mogoče dobiti dovolj.
Vseeno pa so bih številni zaposleni zadovoljni, ker so
jabolka sploh dobih, čeprav ne toliko kot so želeli. S tem pa
so si prihranili stroške za drag prevoz.
Ta teden bodo na tak način v »Polzeh« delavci dobih tudi
krompir.
T. TAVČAR
"'ž'- :>^- u-.v^ ^^f,,
Vrunčeve
ulice
Ob napredovanju gradnje cestnega
križa skozi mesto Celje je potrebno
preurediti tudi prometni režim v
mestu.
Te dni gre h koncu tudi zahodni
krak zahodne magistrale, ob njej pa so
zgrajeni že tudi vsi objekti izvennivoj-
skih križanj - podvoz na Kersnikovi in
podhoda na Vrunčevi in Ipavčevi uh-
ci. Zdaj je potrebno zgraditi le še prik-
ljučke obstoječih cest na novo promet-
nico.
Magistrala zahod bo med Čopovo in
Mariborsko cesto štiripasovnica, paso-
vi pa bodo med seboj ločeni z zelenico.
Na križišču s Čopovo ulico bo zgrajeno
semaforizirano križišče. Med Maribor-
sko in Čopovo ne bo klasičnih križišč.
Zgrajeni bodo le takoimenovani desni
izvozi in uvozi med Aerom in Avto
Celjem ter na Vrunčevi uhci.
Prometni režim bo zaradi nadaljeva-
nja gradnje predvidoma spremenjen
na Vrunčevi ulici že v ponedeljek, 12.
oktobra. Postavljena bo zapora za mo-
torni promet, pešci in kolesarji pa bo-
do lahko magistralo prečkah skozi
podhod.
Magistrala zahod bo za Celjane goto-
vo velika pridobitev, zato vse občane
prosimo za razumevan^je nujnosti spre-
memb prometnega režima.
g OKTOBER 1987
NO¥l TEDNIK - STRAN 9
pokal V Braslovče
Posebna komisija Turi-
stične zveze Celje, ki jo je
vodil Jaka Majcen, je tudi
letos ocenjevala šolska oko-
lja na širšem celjskem turi-
stičnem območju. Ocenje-
vanje, ki je bilo opravljeno
v dveh krogih s pomočjo tu-
rističnih delavcev 27 dru-
štev, je minuli teden dobilo
epilog na OŠ Vlado Bagat
Braslovče.
Na braslovški osnovni šoli
so to praznovanje združili z
pionirskim dnevom. V telo-
vadnici so ob tej priložnosti
pripravili bogat kulturni
program. O namenu akcije
pa je spregovoril podpred-
sednik celjske turistične zve-
ze prof. Zoran Vudler, ki je
dejal, da je akcija letos pote-
kala že petič ter, da je imela
komisija zahtevno delo.
Ugotovila je, da ima vzorno
urejeno okolje, sedem šol.
zelo lepo urejenih in lepo
urejenih je po dvaindvjgset
in skromno urejenih en^st
šolskih okolij. Za n^bolj
urejeno pa so proglasih oko-
lje OŠ Vlado Bagat iz Bra-
slovč. Posebno priznanje sta
prejeh tudi OŠ Vere Šlander
iz Polzele za turistično naja-
gilnejšo šolo in OŠ Šlandro-
ve brigade iz Ljubnega za
nsO lepše cvethce na oknih
šole. Ob koncu prireditve je
spregovoril častni predsed-
nik Turistične zveze Sloveni-
je Leopold Krese, ki je pre-
jemnikom priznanj čestital,
obenem pa izrekel tudi priz-
nanje komisiji celjske turi-
stične zveze, ki je ocenjevala
okolja šol. Na sUki: Predsed-
nik CTZ prof. Zoran Vudler
podeljuje pokal Mojci in Lu-
ciji Marovt ter Veroniki De-
belak iz braslovške osnovne
šole.
T. TAVČAR
V zasebnem gostinstvu več postelj
V zadnjem letu smo v zasebnem go-
stinskem sektorju v Sloveniji dobili
500 postelj, kar je gotovo najvzpod-
budnejši podatek v tej veji drobnega
gospodarstva, so poudarili na seji
sekcije gostincev pri Zvezi obrtnih
združenj Slovenije, na posvetu, ki so
ga imeli med letošnjim obrtnim
sejmom.
Tisto, kar so se na posvetu v Golov-
cu domenih lani, se torej kljub sploš-
nemu zastoju pri naložbah uresničuje.
Prav tako imajo v zasebnem gostin-
stvu ob približno istem številu gostin-
cev več sedežev, kar je tudi v prid
kvahteti uslug. Zal pa, če naštejemo
tudi tisto, kar je slabo, zasebniki še
vedno raie odpirsgo bifeje kot gostilne.
Za 5 odstotkov višji davki, slabši kre-
ditni pogoji in drugi slabši pogoji, ki
jih imajo tisti, ki odpirajo bifeje, kot
kaže niso dovolj, da bi zžOezih pojav, ki
je v škodo celotni gostinski ponudbi.
Verjetno bodo morali kaj več storiti v
posameznih občinah, kjer dovolijo od-
piranje takšnih lokalov (največkrat ti-
stim, ki imajo samo denar, kakšnega
boljšega gostinskega znanja pa niti
približno ne).
Zasebni gostinci so nezadovoljni tu-
di s prodajo svojih postelj preko turi-
stičnih agencij, ki do zasebnikov zara-
di njihove razdrobljenosti in morda tu-
di neorganiziranosti nimajo prevelike-
ga posluha. Če jim bo kd^ žal za to.
(agencijam namreč), bo za ukrepanje
verjetno prepozno, kcgti v zadnjem ča-
su se pri nas ustanavaljcgo zasebne
agencije, KJer mislijo njgveč pozorno-
sti posvetiti prav zasebnemu gostin-
stvu. To sta na posvetu potrdila tudi
predstavnika zasebne agencije Alba-
tros z Bleda.
Na posvetu so govorili še o davčni
pohtiki, statistično so obdelah zaslu-
žek v gostinstvu, sklenih pa so tudi, da
se bo treba z Celovcem in Zvezo obrt-
nih združenj po sejmu dokončno do-
govoriti, kakšna naj ho sejemska go-
stinska ponudba v bodoče. Nad seda-
njo so imeli zaradi številnih gostincev,
ki jih sami niso predlagali za sodelova-
nje, veliko, veUko pripomb.
RP
Hudičev graben bo
zaprt
v meddruštvenem odboru
planinskih društev »Savinj-
ska« je bil v soboto 28. in
nedeljo 27. septembra v Do-
mu železarjev na Svetini pr-
vi del tečaja za markaciste,
ki se ga je od 30 prijavljen-
cev udeležilo 20 planincev.
V prvem delu so tečajniki
obravnavali teoretični del
in imeli nekaj praktičnih
vaj.
Dogovorili so se tudi, da bo
drugi del tečaja v soboto 10.
in nedeljo 11. oktobra na poti
Celje-Tovst skozi Hudičev
graben. Organizacija praktič-
nega dela tečaja na tem delu
poti bo zahtevala precej na-
porov in tudi denarja, zaradi
tečaja pa bo Hudičev graben
v soboto in nedeljo tudi
zaprt.
Vsi pohodniki, ki ta dva
dni nameravajo na Celjsko
kočo, naj se odločijo za drugo
pot in s tem prispevno, da
bodo vzdrževalna dela pote-
kala nemoteno.
Marjan Prelog
Marjan Skomšek
Jože Silovšek
Živahne priprave na
sezono na Goiteh
Zadnji vikend je bilo na
Goiteh precej živahno. Delav-
ci Športno rekreacijskega
centra so preizkusili svojo le-
tošnjo največjo investicijo,
ljubitelji smučanja so odstra-
njevali kamenje, ki ga je z iz-
kopom jarka ob celotni sedei-
nici prišlo kar precej na dan.
Gre za vodovodno napeljavo,
ki bo v zimskem času omogo-
čilo umetno zasnežitev od vr-
ha Medvedjaka vse do hotela.
Ob tem pripravljajo delavci
ŠRC Golte poseben premični
top na starem teptalnem stro-
ju, ki naj bi v uri napravil
okoli 30 m' snega, celotno
progo pa naj bi zasnežil prej
kot v 10 urah. To naj bi bil
tudi prvi primer mobilnega
topa v Jugoslaviji.
Vzporedno so v zemljo polo-
žih tudi telefonske kable, ka-
ble za merjenje časov in radij-
ski pretvornik. S tem se bodo
povečale možnosti za organiza-
cijo večih mednarodnih smu-
čarskih tekem, kot tudi za or-
ganizacijo množičnih sindikal-
nih tekem. Naložbo, vredno 65
milijonov dinžOjev je sofman-
cirala tudi smučarska zveza
Slovenije, večino montažnih
del pa so opravili domači de-
lavci. Niso pa to edina dela, ki
so jih v poletnih dneh opravih
na Goiteh.
Tehnični vodja Marjan Pre-
log-Jaka nam je povedal. »Do-
končno smo urediU ploščad
pri vstopu na sedežnico, ki
neim je že vsa leta delala teža-
va. Dobili smo bencinsko čr-
palko, garažo z delavnicami,
precej smo napravih tudi pri
sami zaščiti oz. obveščenosti o
težavnosti prog smučarjev, ki
bodo odslej lahko v hotelu pre-
jeli skice z opisi težavnosti
prog. Vsako leto s smučarji
pripravim delovno akcijo od-
straroevarxja kamenja s proge,
ki ga je z izkopom jarka letos
še posebej veliko. Kot vidite, je
odziv v nedelo skromen, saj se
je našemu vabilu odzvalo le 16
članov smučarskega kluba iz
Velerya. Ne vem, zakeO ni Ce-
ljanov, Mozirjanov, ki radi iš-
čejo naše usluge, V Mozirju je
občinska konferenca poslala
na vse osnovne organizacije
dopis o delovru akciji, udeleži-
la pa se jo je samo predsednica
Jasna Miklavc. Več jih je bilo v
soboto, okoh 120, vendar pa so
bih to večinoma osnovnošolci
iz Ljubnega. Če bomo hoteb
temeljito očistiti vse kamer\je,
bomo morah s podobnimi ak-
cyami delati ves oktober, obr-
nUi pa se bomo na osnovne šo-
le, ki si bodo s tem prislužile še
nekaj deriarja za končni izlet.
Naše misU pa so usmerjene tu-
di že za prihodr\je leto. Priče-
ryamo priprave na gradruo tro-
sedežnice Smrekovec s progo
Blatnik, ki bo povezala vrzel
med hotelom in Starimi strani.
Pripravljen je projekt ki naj bi
bil vreden 290 mihjonov, kar je
izredno malo. Upamo, da nam
bo ta sredstva uspelo zagotovi-
ti, saj imamo delavci ŠRC Gol-
te kar precej delavnega elana
in, kot vidite, nam ni težko de-
lati tudi ob nedeljah.«
Marjan Skoretek dodaja:
»Predprodaja nailih zmogljivo-
sti na Goiteh je v polnem teku
in z zadovolstvom ugotav^a-
mo, da so hotel za več kot dva
meseca že zakupih Danci, ki so
bili lani očitno zadovoljni z na-
šo ponudbo. Tudi sezonske
karte gredo dobro v promet in
upamo, da nam bo uspelo pre-
seči lanskoletnih 3700, kolUcor
smo jih prodah v predsezoni.
Ponovno je veliko povpraševa-
nje po sindikalnih tekmah pri
nas. Tudi letos bomo pripravili
tekmo evropskega pokala v
slalomu za moške ter ženski
FIS slalom. Trudimo se, da bi
bila gostinska ponudba letos
res dobra in da bi bih gostje
tudi v tem smislu zadovoljni.
Naši načrti pa so veUki tudi za
letni turizem in ob koncu ted-
na pričakujemo turistične del-
kavce Kompasa, ki jim bomo
pokazah vse naše programe
vključno z planinarjeryem, ka-
jakaStvom, kmečkim turiz-
mom, zdravstvenim turizmom
in drugim. Naravne lepote v
tem delu Savirgske doline mo-
ramo bolje prodajati«.
Ob progi je pridno nabiral
kamerxje Jože Silovšek, ki ak-
tivno dela v Smučarskem klu-
bu Velerye in povedal: »S ŠRC
Golte tesno sodelujemo in smo
se seveda radi odzvah vabilu
na delovno akcijo. Naši načrti
so usmerjeni na trening na
Goiteh, ki nam bo z novimi pri-
dobitvami še olajšal delo in po-
sredno vph val na rezultate na-
ših mladii tekmovalcev. Za se-
daj imamo v reprezentančnih
selekcijah 5 reprezentantov,
predvsem delo z mladimi pa
naJ bi dalo še kakšnega. Po-
nosni smo tudi na tekmo
evropskega pokala, ki nam jo
je tudi letos zaupala FIS in bo
2. marca.«
EDI MASNEC
Očiščevalne akcije na Golteb so se udeležil predvsem osnovnošolci In člani SK Velenje.
Turizem na tisoč metrib
z obiska na PačnIkovI aomačlU na Resniku
»Zreško Pohorje ima še
velike možnosti za razvoj
turizma in zadovoljni smo,
da imamo za zaledje velik
rekreacijsko trustični cen-
ter Rogla,« pravita Angela
in Ivan Pačnik z Resnika 21,
ki se že tri leta ukvarjata s
kmečkim turizmom.
Seveda pa bi bile samo na-
ravne danosti, lepota, mir in
tišina na natanko tisoč me-
trih nadmorske višine vehko
premalo za dobro počutje
gostov. Teh je poleti sicer
bolj malo (čeprav pri Pačni-
kih vsakomur gostoljubno
odpro vrata prostorne hiše),
saj imajo čez glavo dela na
polju. Niso mačje solze skrb-
no obdelati 19 hektarjev
zemlje in oskrbeti še za prav
toliko gozda. Pačnikova v
glavnem vse postorita sama,
tudi s pomočjo strojev, ki pa
vselej niso kos bregem. Zato
Pa turisti dobijo na mizo sa-
ifio domačo hrano in te je
koliko, da večina vzame pol-
Penzion, pa jim zadostuje za
Ves dan. Cene za letošnjo
Rimsko sezono, določa jih
zadružna zveza Slovenije,
l^ristične kmetije še nimajo,
^anska cena pa je bila 4700
dinarjev.
*Pri nas žehmo, da se gost-
počutijo kot doma. Posta-
J^etno vehka družina in prija-
vili in mnogi se vsako leto
^^ejo k nam,« pravi gospo-
Ivan, ki zna v zimskih
^^<^erih tudi veselo raztegniti
?^eh na harmoniki, pa tudi
prii pri štedilniku ni v napo-
° in se zna urno zavrteti
°!^oU loncev. Včasih prisko-
j.^o na pomoč še otroci, če
Jirn šolske obveznosti to do-
voljujejo. Tatjana hodi nam-
v šolo v Ljubljani. Marga-
v Celje, najml^ši Borut
pa drgne klopi še v zreški
osnovni šoh.
Zaenkrat imajo pri Pačni-
kovih na voljo 17 prenočišč,
oziroma 5 sob, hiša, kjer je
bila že od nekdaj gostilna, pa
je preurejena tako, da lahko
sprejme okoh 50 gostov. Do
Rogle je le dobrih sedem ki-
lometrov po pravkar na novo
narejenem cestnem odseku.
»Cesta je za nas resnično
okno v svet,« pravita Pačni-
kova in prav gotovo bi jima
pritrdih tudi drugi štirje
kmetje na tem koncu, ki se
ukvarjajo s kmečkim turiz-
mom in druga dva, ki se nar^j
šele pripravljata. »Kaj se ve,«
pomodruje Ivan, »morda pa
bo od tod kdaj zabrnela še
kakšna žičnica. Če bi le Uni-
or še naprej tako razvajal tu-_
rizem, se je v bodočnosti
smemo nadejati.«
Pri Pačnikih je poleti in v
jeseni, vse tja do prvega sne-
ga, bolj tiho in mimo. Na po-
ti do turistične kmetije vas
bo zabodeno pogledala le
kakšna krava, češ, kdo moti
mojo letno pašo. Pozimi pa
živijerye, kot marsikje dru-
god na tisoč metrih, Kjer že
velja planinska, da ni nič več
greh, ne zamre.
Zaslužek pa je v vehki me-
ri odvisen od narave, od de-
behne snežne odeje. Za vse
ostalo znajo poskrbeti turi-
stične kmetije, kakršna je tu-
di Pačnikova. Če ne verja-
mete, zavrtite telefonsko šte-
viLko 761-202, pa boste izve-
deh!
MATEJA PODJED
Na turistično kmetijo Pačnikovih na Resniku 21 se gostje
radi vračajo.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER 198?
V Živo O aktualnih kulturnih dogajanjih
Na 15. Tednu domačega filma v Celju tri aktualna In pomemkna posvetovanja
Vsebina posvetovanj na
letošnjem jubilejnem Ted-
nu domačega fllma v Celju
je aktualna. Dotika se neka-
terih bistvenih vprašanj
kulturne politike na po-
dročju kinematografije. To
kažejo tudi naslovi posve-
tov: Razpotja skupnega
programskega filmskega
sveta (posvet bo 10. novem-
bra), Status filmskega de-
lavca v Jugoslaviji in ra-
zlične možnosti fllmske
proizvodnje (9. novembra)
in fllmskovzgojno zborova-
nje Mladina in umetniška
interpretacija ljubezni na
platnu (6. novembra).
Po strokovnosti in tehtno-
sti priprav zna biti najzani-
mivejše prav srečanje film-
skovzgojnih delavcev Slove-
nije in tistih, ki se na sred-
njih šolah ljubiteljsko, ven-
dar aktivno ukvarjajo s fil-
mom. V ospredju bodo seve-
da mladi. Posebna strokov-
na skupina, ki v okviru Za-
voda za šolstva SRS priprav-
lja to srečanje, se je odločila
za zanimiv metodični pri-
stop. Dva razporeda srednje-
šolcev (razred vozačev na pe-
dagoški gimnaziji v Celju in
kulturološki razred na sred-
nji šoli za družboslovje in
kulturo v Ljubljani) si bosta
v teh ogledala izjemno pri-
vlačen ameriški film Elijev
ogenj, nato pa pisno razmi-
šljala o umetniški interpreta-
ciji ljubezni na platnu. Zbra-
ni pogledi na to tematiko bo-
do osnova za pripravo uvod-
nih strokovnih razprav na
posvetu oziroma okrogli mi-
zi, ki se je bodo udeležili pe-
dagogi, psihologi, filmski
kritiki, sociologi in seveda
mladi. Tak pristop bo v bi-
stvu nadaljevanje dosedanje
prakse posvetovanj na Ted-
nu domačega filma. V minu-
lih dveh letih so mladi sku-
paj s pedagogi vrednotih ti-
sta filmska dela, ki so po-
stavljala v središče grobost,
maličenje medčloveških od-
nosov, pornografijo in nasi-
lje. Tokratna tema bo poglo-
bitev razpravljanj ne samo o
občutljivih vprašanjih člove-
kovega bivanja in stisk, mar-
več tudi nekakšna zaokrože-
nost estetske presoje o fil-
mih, ki problematizirajo od-
nose med spoloma.
Pomembno je, da si bodo
neposredno pred celjskim
posvetovanjem oziroma
okroglo mizo udeleženci še
enkrat skupno ogledali film
Elijev ogenj.
Za vsebinsko podobo po-
svetovanja Status filmskega
delavca v Jugoslaviji in ra-
zlične možnosti filmske pro-
izvodnje se je zavezalo Dru-
štvo filmskih delavcev Slo-
venije. Dosedanja srečanja
na Tednu domačega filma
so, pa ne zaradi organizator-
jev, nekoUko zanemarila
probleme, ki zadevsgo mate-
rialni, samoupravni in celo-
ten družbenoekonomski po-
ložaj filmskega delavca. Dru-
štvo slovenskih filmskih de-
lavcev je letos predlagalo to
temo, najbrž tudi zato, ker je
bilo v zadnjem letu v Slove-
niji nekaj vročih polemik
med avtorji in Vibo kot edi-
nim filmskim producentom.
Dejstvo je tudi, da nastaja
vse več samostojnih avtor-
skih filmskih skupin. Njihov
status ni urejen. Zlasti v od-
nosu do kulturnih skupnosti
in »uradnih« producentov se
marsikdaj pokaže kup težav.
V pripravo tega posvetova-
nja bodo povabljena vsa dru-
štva filmskih delavcev jugo-
slovanskih republik in po-
krajin. Med uvodnimi raz-
pravljale! bo tudi Ljubiša Sa-
mardžič. Pri tem je zanimi-
vo, da namerava ta znani
filmski igralec v dneh Tedna
domačega filma nastopiti na
nekaj kulturnih večerih za
mladino in študente. Vsaj ta-
ko je obljubil.
Tretje posvetovanje bo na-
menjeno problematiki skup-
nega programskega filmske-
ga sveta.
Kinematografi v Sloveniji
imajo skupen programski
svet, ki na enoten način obh-
kuje mnenje o filmih, name-
njenih javnemu predv^anju.
Tako določilo je bilo zapisa-
no, in je seveda še, v zakonu
o kulturnoumetniških dejav-
nostih in o posredovanju
kulturnih vrednot. Sloven-
ska skupščina ga je sprejela
pred tremi leti in pol. Čeprav
zakon ni nadrobno določal,
kako si zamišlja delovanje
skupnega programskega
sveta in čeprav zakonodaja-
lec ni razmišljal o financira-
nju tega organa, je bila zami-
sel o skupnem program-
skem svetu sprejeta oziroma
uresničena. Ustanovili so ga
pri Vesna filmu, financira ga
slovenska kulturna skup-
nost, na nekaj sejah pa je
skupni programski svet tudi
opravil poslanstvo, ki so mu
ga namenili: ovrednotil je
namreč filme, tuje in doma-
če, tudi Vibine, ki so na red-
nem kinematografskem pro-
gramu. To pa je bilo pravza-
prav vse, kar je v doslejš-
njem življenju sploh naredil
skupni programski svet. V
zadnjem času se niti sestaja
ne več. Uvoženih filmov na-
mreč skoraj ni. V prvem pol-
letju je, na primer, Jugosla-
vija uvozila 51 tujih filmov, a
od tega samo tri nove. Ker je
tudi domača filmska proiz-
vodnja upehana, program-
sko telo, ki presoja, vrednoti
in tako usmerja programsko
politiko kinematografov,
pravilneje, n^ bi jo, nekako
ne ve, kaj bi. Točno tako -
skupni programski svet je v
položaju, ko ne ve, komu je
še potreben.
To pomeni, da bo celjski
posvet odprl nekatere dile-
me nadaljnjega delovanja
skupnega programskega
filmskega sveta. Kaže na-
mreč, da so se ga kinemato-
grafi odrekli, usmerjanja
filmskega repertoarja pa se
vsakdo izogiba - celo po ta-
ko posredni poti, kot jo je
nakazoval programski svet.
Teden domačega filma bo
potemtakem s posvetoval-
nim delom v živo posegel v
aktualna kulturna dogajanja.
J. V.
Spet odprt Muzej skladateljev
Ipavcev v Šentjurju
že nekaj časa je v Šentjurju pri Celju za obisko-
valce ponovno odprt Muzej skladateljev Ipavcev, ki
deluje v sklopu Kulturne skupnosti občine Šentjur
pri Celju.
Muzejska zbirka, ki obsega predvsem dokumente ter
slikovni in notni material, kar vse živo priča o ustvar-
jalnem delu in življenju skladateljev Ipavcev. je ure-
jena v rojstni hiši Josipa Ipavca, najmlajšega od skla-
dateljev Ipavcev, sicer sina skladatelja Gustava
Ipavca. Hiša stoji v zgornjem trgu v Šentjurju, muzej-
sko zbirko *pa so odprli leta 1981. Kulturna skupnost
občine Šentjur pri Celju sije v vsem tem času prizade-
vala, da bi poklicno nastavila delavca za delo v tem
muzeju ter za potrebe občinske Zveze kulturnih orga-
nizacij, kar pa ji, zaradi pomanjkanja sredstev do
danes še ni uspelo. Tako je kulturna skupnost ogled
muzeja organizirala tako. da je potrebna predhodna
najava pri Kulturni skupnosti Šentjur ali po telefonu
741-031 in 741-012 in sicer za minimalno vstopnino 300
dinarjev, za šolsko mladino pa vstopnica stane 150
dinarjev. Ž. B.
Ples živi v Celju
GorUana Stefanovič-Erjavec o delu
Celjskega plesnega studia j
Zametki Plesnega studia
Celje segajo IZ let nazaj, ko
je Damir Zlatar-Frey v ok-
viru Centra za balet in rit-
miko Isadora Duncan obli-
koval Plesno gledališče Ce-
lje. Že prvo leto je pripravil
avdicijo za mlade plesalce
in prijavilo se je približno
100 navdušencev, ki so zače-
li s plesno vzgojo v različ-
nih oddelkih. Celje se je po-
časi razvijalo v enega naj-
močnejših slovenskih cen-
trov za sodobni ples, Zlatar-
jevo delo pa že vrsto let na-
daljuje Gordana Stefa-
novič-Erjavec.
Tudi letos se je v začetku
septembra za plesno vzgojo
odločilo nekaj več kot 100
otrok. Kako ste v Plesnem
studiu Celje zastavili delo z
njimi?
»V tečaj sodobnega plesa
se je prijavilo 110 otrok, do
konca pa jih bo vzdržalo pri-
bližno 80. Nekaj je le rado-
vednih, kako izgledajo vaje,
ostale pa ples sčasoma tako
pritegne, da jim ni žal časa.
Sicer pa vsako leto za nove
tečajnike v okviru posamez-
nih skupin Plesnega studia,
ki jih vodiva z Igorjem Jele-
nom, izdelava učni načrt. Te-
ga se v vsej plesni sezoni na-
tančno držimo, gib sodobne-
ga plesa pa v Celju že ves čas
razvijamo na osnovi klasične
plesne tehnike. Prav zaradi
tega že drugo sezono sodelu-
jemo z mariborsko plesno
pedagoginjo Sabino Mulej,
ki vodi sedem plesnih sku-
pin. Gre pa zato, da nove te-
čajnike najprej naučimo os-
nov klasičnega plesa, saj šele
potem lahko z gibom, ki je
naučen in popolnoma dode-
lan, lahko v celoti izrazijo
svoje občutke. Trudimo se,
da se v Plesnem studiu razvi-
jajo plesalci, ki so gibčni in
tehnično dobro pripravljeni,
saj je to eden predpogojev za
dobre, tudi vizuelno atrak-
tivne plesne koreografije.«
V Sloveniji nimamo ples-
ne šole za sodobni ples, za-
nimanje zanj pa se med
mladimi v primerjavi s kla-
sičnim plesom v zadnjih le-
tih povečuje.
»Res je, da imamo samo v
Ljubljani v okviru Zavoda za
glasbeno in baletno izobra-
ževanje oddelek za izrazni
ples, za sodobni ples pa je
najbližja šola v Zagrebu.
Vendar bi bilo narobe, če bi
le čakcdi, da se takšna šola
ustanovi tudi v Celju. Mi-
shm, da je bolje, če z mladi-
mi delamo v tečajnih obU-
kah, kjer v naš učni program
vključimo osnove klasike,
sodobne plesne tehnike,
ustvarjalne gibe in na koncu
tudi obhkovanje avtorskega
plesa. Z Igorjem vključujeva
v najino delo vse nove učne
metode, ki jih spoznavava
predvsem na plesnih semi-
narjih z mednarodno udelež-
bo priznanih pedagogov, ve-
hko pa se da naučiti tudi do-
ma. Menim, da imamo nekaj
priznanih koreografov. ome-
nila bi le Damirja Zlatarja-
Freya, Nado Kokotovič in
Vlasto Kaurič, ki imajo zelo
razvite tudi pedagoške spo-
sobnosti.«
Tečajniki, ki se vsako leto
prijavijo v Plesni studio Ce-
lje, dobijo tudi posebna pis-
na dokazila, da so obiskova-
li vaše tečaje?
»V Plesnem studiu Celje
smo se odločiU za »spričeva-
la«, ki jih tečajnikom pode-
ljujemo dvakrat letno, pred-
hodno pa seveda prverjamo
njihovo znanje. To seveda ni-
so uradna spričevala, ki bi
potrjevala njihovo formalno
plesno izobrazbo, vendar pa
mladim, ki želijo nadaljevati
s plesno vzgojo vseeno lahko
pomagajo. Sama se s plesom
ukvarjam že vse življenje,
vendar sem v Celje prinesla
le spričevalo štiriletne ples-
ne šole iz Pulja, potem pa
sem imela veliko težav z zbi-
ranjem potrdil, da plesne de-
javnosti vmes nisem opusti-
la. Prav zaradi tega se mi zdi
pomembno, da mladi plesal-
ci vendarle dobijo nekakšna
potrdila, kjer je jasno napisa-
no, da so obiskovali tečaje
plesne vzgoje, posebej še ko
gre za sodobni ples, kjer ni-
majo možnosti šolskega izo-
braževanja.«
IVANA FIDLEB
Kultura rasla s
krajem
Zreče so v konjiški obči-
ni znane ne samo po kova-
štvu in turizmu, ampak tu-
di po kulturno-umetniški
dejavnosti, ki je posebej
živahna prav v tem času,
ko je kraj postal mesto.
Odrasli pevski zbor je
pred dvema letoma slavil
petdesetletnico obstoja in
delovanja, medtem ko so se
druge dejavnosti razvijale
vzporedno z razvojem in
potrebami kraja. Domače
prosvetno društvo nosi ime
DPD Svoboda Zreče, zdru-
žuje pa vso kulturno dejav-
nost v kraju. Vanj so vklju-
čeni odrasli in šolski pev-
ski zbori, kulturna dru.štva
v šolah in posamezniki. Po-
sebno pozornost namenja-
jo v društvu ohranjanju
ljudskega izročila.
Pred leti na novo zgraje-
na dvorana je dala nove
možnosti za kulturno delo-
vanje. Ob nekaj časa kar
ostrem prerekanju o na-
membnosti objekta seje iz-
kazalo, da so imeli prav eni
in drugi: tisti, ki so zago-
varjali nujnost večnamen-
ske dvorane in drugi, ki so
vztrajali pri tem. da mora
biti dom zgrajen in oprem-
ljen tako, da bodo v njem
lahko izvajali vse vrste kul-
turnih prireditev. Zdaj so
zadovoljni vsi.
Neprekinjeno večletno
prepevanje in načrtno stro-
kovno delo z zbori je bilo
letos poplačano z doslej
največjim uspehom: meša-
ni pevski zbor pod vod-
stvom Francija Kovača si
je z nastopom na medob-
činski reviji v Celju prido-
bil pravico za nastop na
tekmovanju slovenskih
pevskih zborov Naša pe-
.sem v Mariboru, mladinski
zbor osnovne šole Boris
Vinter Zreče, ki ga vodi Da-
rinka Ivačič, pa je na zvez-
nem tekmovanju mladin-
skih zborov v Celju prejel
srebrno medaljo.
____J^£JAPODJfiD.
Režiserski seminar na Dobrni
Kadarkoli se pogovarjamo
o strokovnih kadrih za delo v
ljubiteljskih kulturnih dru-
štvih, vedno ugotavljamo že
kar kronično pomanjkanje
predvsem mentorjev in stro-
kovnih vodij posameznih zvr-
sti dejavnosti. Prav zavoljo
tega je skrb za vzgojo kadrov
permanentna naloga občin-
skih zvez kulturnih organiza-
cij in tako tudi opredeljena v
njihovih letnih programih.
Tako je tudi na gledališkem
področju.
Področno združenje gledali-
ških skupin Celje, ki povezuje
delovanje številnih ljubitelj-
skih gledaliških skupin vseh
osmih občin naše regije, se je
tudi letos odločilo, da organizi-
ra režiserski seminar, to pot na
Dobrni. V prvotni zasnovi je
bil mišljen enotedenski semi-
nar, ki pa zaradi majhnega od-
ziva ni bil organiziran. Tako so
se organizatorji odločili, da bo-
do organizirali dva ali več vi-
kend seminarjev. Za prvi
sklop tega seminarja, ki je bil
minuli vikend, se je prijavilo
kar 38 seminaristov, predvsem
mlajših, iz vrst aktivnih delav-
cev v gledaliških skupinah. Or-
ganizatorji, Področno združe-
nje gledaliških skupin Celje
ter Zveza kulturnih organizacij
Celje, so k sodelovanju priteg-
nili ob sodelovanju republiške
Zveze kulturnih organizacij
nekaj znanih imen iz vrst gle-
daliških ustvarjalcev, kot so;
režiser in organizator Marjan
Belina ter scenograf Sašo
Kump i?Ljubljane, režiser Ce-
ljanom dobro znane uprizori-
tve »Miklove Zale- Peter Mili-
tarov iz Medvod ter kostumo-
grafinja, akademska slikarka
iz Celja Vida Zupan-Bekčiče-
va. Le-ti so seminaristom na
vsebinsko zanimiv način pre-
davali osnove režije, scenogra-
fije ter kostumografije.
Žal pa lahko tudi za ta semi-
nar zapišemo, da je le delno
uspel, saj se ga je, od prvotne-
ga števila prijavljenih, udeleži-
la le dobra tretjina seminari-
stov. Kljub temu pa so organi-
zatorji to prepotrebno obliko
izobraževanja, v nekoliko
skrajšani obliki, le izvedli. Po-
leg predavanj v petek popol-
dan in soboto dopoldan na Do-
brni so seminaristi v soboto
popoldan v kulturnem domu v
Trnovljah, skupaj z odborom
Področnega združenja gledali-
ških skupin Celje opravili tudi
repertoarni posvet. Za tem so
si ogledah še predstavo kome-
dije-farse Nikolaja Erdrnana:
»Samomorilec*«, v režiji Štefa-
na Žvižeja, ki jim jo je za to
priložnost pripravila gledali-
ška skupina KUD »Zarja« Tr-
novlje Celje. Na tej predstavi
so bili prisotni tudi dijaki kul-
turološkega oddelka Srednje
družboslovne šole iz Celja, ki
so si predstavo ogledali v okvi-
ru svojega programa šolanja.
Zakaj tako slab odziv prijav-
ljenih seminaristov na prvi
sklop režiserskega vikend se-
minarja bo prav gotovo po-
trebno temeljito analizirati v
vsaki občini posebej, da bi lah-
ko z boljšo udeležbo štartali v
nadaljevanje seminarja. Lah-
ko, daje bila vzrok prva sobota
v mesecu, ki je v marsikateri
delovni organizaciji delovna,
lahko daje bil vzrok trgatev ali
spravilo drugih poljščin, mož-
no pa je tudi, da je bil vzrok
enostavna brezbrižnost posa-
meznikov ali pa nedoslednost
tistih, ki so jih poslali na se-
minar.   ŽIVKO BEŠKOVNIK
Ponovitev koncerta
Zaradi velikega zanimanja poslušalcev - tistih, ki so spomladi
obiskali letni koncert in tistih, ki takrat tega niso storili - se je
Mešani pevski zbor France Prešeren iz Celja odločil za njegovo
ponovitev. Ponovitev bo drevi (v četrtek) v opatijski cerkvi v
Celju, zbor pa bo predstavil spored, ki je nekakšen prerez glas-
benega dogajanja od koralnega petja do sodobnih glasbenih
smeri, obogaten s popularnimi zborovskimi melodijami s klavir-
sko in orgelsko spremljavo. Z zborom sodelujejo: Metka Lebar-
klavir. Anton Petek - orgle in Alenka Goršič - flavta.
Celjski plesalci na Madžarskem
Na jesenskem festivalu Savaria 87 v Szobathelyu na Mad-
žarskem so 3. oktobra nastopili tudi člani pionirskega ples-
nega gledališča iz Celja.
Tamkajšnji publiki so se na prireditvi Jantarni otroški festival
predstavili z naslednjimi koreografijami: Šeherezada, Forma
Viva Barba Pape, Pojoče skrinjice in Kan-Kan, kije ob skandi-
ranju publike festival tudi zaključil. Na festivalu, ki so ga poime-
novali po jantarjevih poteh, ki vodijo skozi to madžarsko mesto
in ki naj bi postal tradicionalna otroška manifestacija, so letos
sodelovali otroci iz Madžarske, Avstrije in Slovenije (Pionirsko
plesno gledahšče iz Celja).
»S svojim nastopom smo Celjani vzbudiU pozornost v tam-
kajšnjih krogih pedagogov in umetnikov«, pravi Ana Vovk Pez-
dir, vodja in mentorica Pionirskega plesnega gledališča: »Tudi
oni bi si namreč zeleh za svoje otroke take oblike plesne dejav-
nosti, kjer otrok ne bi bil obravnavan kot pomanjšani odrasel
človek. Za naše plesalce pa je dragoceno spoznanje o podobno-
sti in različnosti otrok po svetu.«
VVE
Seiimovičeva dela na koledarju
številnim slikarjem, čigar dela so izšla na koledarjih, se je
letos pridružil tudi Ramo Selimovič iz Celja, saj bodo repro-
dukcije njegovih slik izšle na koledarju Cinkarne Celje.
Dr. Ivan Stopar je v spremnem besedilu med drugim zapisal,
da učinkujejo Seiimovičeva platna skladno in ubrano, da nje-
gova minucio^a tehnika kaže na obvladovanje prostora, risbe
in barve in da le pozorno oko opazi, da se pod navic^ez umirjeno
površino skriva duhovni nemir in neutrudno iskanje.
g. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Konusova doktrina Je: dosledno za lutri!
^rez vlagam tudi napredka ne more biti
strategijo pospešenega
tehnološkega razvoja načr-
tujejo v delovni organizaci-
ji Konus Slovenske Konjice
ga lastnem znanstvenem
delu in v povezavah s speci-
aliziranimi institucijami,
oa inovacijskih pridobi-
tvah, marketingu in last-
nem finančnem potencialu.
Vse to pa Konusu zagotav-
lja vse uspešenješe in ena-
liopravnejše sodelovanje v
mednarodni menjavi - vse
več možnosti plasmaja pro-
izvodov in lastnih tehnolo-
jrij na najrazličnejših tr-
žiščih.
S takšno usmeritvijo Ko-
nus nenehno krepi material-
no in socialno varnost ter de-
lovne in razvojne možnosti
delavcev, humanost, kulturo
in kakovost življenja v ko-
lektivu, pa tudi v širši druž-
beno-politični skupnosti v
vidnem razmahu družbene-
ga razvoja v svojih okoljih.
V konjiškem Konusu vse-
skozi izgrajujejo načelo: brez
trdnih ekonomskih temeljev
ni kvalitetnih samoupravnih
in družbeno-političnih odno-
sov, in obratno. V Konusovi
doktrini »dosledno za jutri«
je upoštevano tudi dejstvo,
da v nobenem poslovnem si-
stemu niso mogoči takšni ali
drugačni preskoki, s kakrš-
nimi se srečujemo v naši
družbi. Ta doktrina ni usme-
ritev k napihnjeni megalo-
maniji, temveč pomeni raz-
vojno pot v dolgoročnem
procesu, osnovam na čvrsti
poslovni viziji, koncentraciji
aktualnega znanja in vehko
trdnega dela, za učinkovit in
socialno pravičen družbeni
položaj kolektiva.
Proces programske preu-
smeritve je kontinuiteta in
nanjo se v novem desetletju
Konusa, od leta 1985, veže v
skladu z opredeljeno dolgo-
ročno razvojno strategijo vr-
sta naložb v modernizacijo
in širitev proizvodnih zmog-
ljivosti in infrastrukturne
objekte.
Tako vse širši prodor upo-
rabnih vrednosti umetnih
mas in iženerske plastike v
svetu pogojuje tudi krepitev
Koterm programa, za katere-
ga združujejo tako predelavo
kot fmalizacijo končnih pro-
izvodov. Tržna naravnanost,
potrebe ter razvoj tehnologi-
je, so narekovale nakup sti-
skalnice za sintranje PE in
PP plošče vehkih dimenzij.
Ravno tako so morah v Knu-
su zaradi programske izpo-
polnitve že izvesti vsa grad-
bena in pripravljalna dela za
novo ekstruzijsko hnijo za
tanke plošče, ki jo uvažajo in
s katero pričenjajo s proizvo-
di nove generacije inženir-
ske plastike. Tako bodo v
tem srednjeročnem obdobju
predelavo umetnih mas za
različne namene podvojili na
obseg 4000 ton letne predela-
ve. Tudi za program netka-
nih materialov kažejo sve-
tovni trendi nadaljnji vzpon
te mlade, propulzivne pano-
ge, pogojen z vrsto novih ozi-
roma modificiranih proiz-
vodov.
V tem letu zaključena re-
konstrukcija, avtomatizacija
in reorganizacija tehnološke-
ga procesa in povečanje ka-
pacitet na 5,5 milijonov me-
trov letno, omogočajo razši-
ritev asortimana netkanih
materialov na področju in-
dustrijske filtracije Kofil, po-
nudbe repromaterialov višje
stopnje dodelave čevljarski
in galanterijski industriji in
novih proizvodov na področ-
ju tehnične uporabe sintetič-
nih usenj za program Silon.
To krepi njegovo dolgoročno
tržno pozicijo doma in omo-
goča povečan plasma v
izvoz.
Te in še druge naložbe tvo-
rijo posledično investicijski
prerez čez celotno program-
sko strukturo delovne orga-
nizacije, kar omogoča vzdr-
ževanje dosežene tržne in
dohodkovne pozicije z vrsto
novih in tehnološko izpopol-
njenih proizvodov, ki dajejo
vse višji doprinos k ustvarja-
nju nove vrednosti. S tem se
odpirajo nove razsežnosti za
novi razvojni cildus na višji
ravni po letu 1990.
Poleg že izvedene moder-
nizacije energetskega in ko-
munikacijskega sistema so v
Konusu zgradih nadomest-
no zgradbo z računalniškim
centrom za dejavnosti skup-
nega pomena, organizirane
po načehh sodobnega uprav-
ljanja in vodenja s podporo
informacijskih tehnologij, ki
omogočajo celovitejšo ob-
vladovanje vedno bolj zaple-
tenih in obsežnih poslovnih
procesov. Ob tem velja po-
udariti, da je vsa zasnova in
reahzacija izgradnje tega ob-
jekta, kljub dolgoročni na-
membnosti izredno racional-
na, času in okolju primerna
in da so zanjo uporabljeni
večinoma domači materiah.
V skladu z razvojnimi po-
trebami so v Konusu zgradiU
tudi novi objekt za Center
kakovosti z laboratoriji, pri-
pravo proizvodnje CAD-
CAM operativo. V teku je tu-
di projekt za postavitev na-
prave za prečiščevanje od-
padnih voda za Slovenske
Konjice in Konus, s čimer bo
Konusu zagotovljena ekolo-
ško čista proizvodnja.
V sklop naložb pa sodi še
vrsta naložb v objekte druž-
benega standarda kolektiva,
kot je na primer razširitev
počitniških zmogljivosti, no-
va zdravstvena ambulanta,
itd., prav tako tudi sodelova-
nje pri izgradnji Titovega tr-
ga v mestnem jedru in po-
moči pri komunalnem ureja-
nju krajevnih skupnosti, od
koder izhajajo delavci Ko-
nusa.
Konus čestita delav-
cem in občanom ter po-
slovnim partnerjem za
praznik občine!
z računalniki je obvladovanje zapletenih poslovnih pro-
cesov celovitejše.
Koterm linija za proizvodnjo trakov - extra.
V znamenju zelenega »D«
Pri Dravinjskem domu
Slovenske Konjice, ki sodi
pod streho velike družine
sozda ]VIerx, so korak naprej
zabeležili tudi statistiki, ki
so izračunali, da so glede na
dane pogoje v tej branži od-
skočili po lestvici dohodka
&a delavca krepko navzgor.
V delovni organizaciji je
zaposlenih 400 delavcev, naj-
več jih je v tozdu Dom. To je
trgovina na drobno, ki je s
svojimi prodajalnami samo-
postrežen, blagovnic in salo-
na s pohištvom, razsejana po
Vsej Dravinjski dohni in še
dlje. Mnogi kupci se znajo že
dobro ozreti za zelenim zna-
kom »D« tudi v trgovinah
tozda Varnost, kjer Dravinj-
ski dom na debelo nudi širo-
ko izbiro delovnih zaščitnih
sredstev, gasilske opreme,
opreme iz programa civilne
zaščite in reprodukcijskega
materiala za industrijo in
malo gospodarstvo.
Tozd Jelen pa je znan in se
vse bolj uveljavlja z gostin-
svom in turizmom. Z novim
hotelom Dravinja je svojo
ponudbo krepko obogatil in
v prikupen hotel sredi Slo-
venskih Konjic, kjer je na
voljo 60 ležišč, vse bolj radi
prihajajo tudi tuji gostje. Ne
manjka pa tudi domačih, zla-
sti tistih, ki jim je kaj do iz-
virne ponudbe hrane in pi-
jač. Nedavno tega so za eks-
kluzivne večere odprh v ho-
telu posebne prostore in jih
poimenovali v Artimidin
dvorec, kjer zna biti pod zaš-
čito boginje lova prijetno in
romantično.
Pri Dravinjskem domu v
Slovenskih Konjicah se za-
vedajo, da so jim še posebej
odprte poti v turizem in go-
stinstvo, zato želijo pritegniti
k sodelovanju čimveč dobre-
ga kadra in vabijo k sodelo-
vanju. Za svoje delavce zna-
jo pri Dravinjskem domu do-
bro poskrbeti tudi pri stano-
vanjskih problemih.
Dravinjski dom čestita svojim delavcem, obča-
nom, gostom in potrošnikom ter poslovnim part-
nerjem za praznik občine.
^otel Dravinja v Slovenskih Konjicah je obogatil turistično in gostinsko ponudbo v
^Ju in ponesel sloves tudi na tuje.
V praznične pridobitve je
vgrajeno ingradovo delo
Delavci Ingradove te-
meljne organizacije v
Slovenskih Konjicah so
lahko ob letošnjem ob-
činskem prazniku upra-
vičeno ponosni. V vse
najpomembnejše prido-
bitve, ki jih v tem času
odpirajo, je vgrajeno nji-
hovo delo.
Zgradih so poslovni
center Konusa in rekon-
strukcije v proizvodnji
delovne organizacije,
Uniorjev obrat za homo-
kinetične zglobe in poso-
dobljen IMP, ki omogoča
njegovo prestrukturira-
nje. V Slovenskih Konji-
cah so zgradili tudi novo
lekarno, ki lahko služi kot
vzgled vsem drugim. Vr-
sto manjših, a pomemb-
nih del so opravih pri ure-
janju Titovega trga. Tudi
v Zrečah je njihov prispe-
vek k nastanku in progla-
sitvi mesta nezamenljiv.
Na Zreče pa je tudi veza-
no njihovo sedanje najpo-
membnejše gradbišče -
na Rogli, kjer gradijo
športno dvorano in nov
sprejemni center. S tem
se bo podoba Rogle bist
veno spremenila.
Konjiška temeljna or-
ganizacija je danes v In-
gradu med najuspešnejši-
mi. Zavedajo se, da je to
odraiz uspešnosti in pro-
dornosti konjiških delov-
nih organizacij, s kateri-
mi so neločljivo povezani.
Bodočnost je tako kot
preteklost in sedanjost
odvisna od njih in njiho-
vih načrtov. Glede na nov
obračunski zakon, ki
močno prizadeva celotno
gradbeništvo, je to še po-
membnejše, kot je bilo.
Poslovni center Konusa sodi tudi med velike dosežke
gradbeništva.
Ingradovl delavci čestitajo konjiškim obča-
nom za njihov praznik.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER 198^
IIVIP žeii z znanjem osvajati svet
Prvo elektrolnHukcUsko peč v Jugoslavill so Izdelali v IMP - ISO
Za praznik občine bo še pose-
bej slovesno v delovni organiza-
ciji IMP - ISO industriji stikalne
opreme Slovenske Konjice, kjer
bodo s slovesnostjo, ki bo jutri
(petek) ob 11. uri, slovesno odprli
nove proizvodne prostore. S to
delovno zmago bodo hkrati obe-
ležili 40 letnico sozda IMP.
Za delovno organizacijo IMP je
značilno, da je v njej zaposlenih
vehko mladih, kvalificiranih de-
lavcev. Vseh skupsg je v IMP za-
poslenih 180 delavcev. Zanimivo
je, daje ta kolektiv v kratkem času
prehodil uspešno pot od poslovne
enote do delovne organizacije.
Letos bodo ustvarih 4,5 milijar-
de din celotnega prihodka. Izdel-
ke iz IMP Slovenske Konjice upo-
rabljajo vse organizacije s področ-
ja elektro energetskega gospodar-
stva in povpraševanje po njih je
izjemno veliko. IMP je znan tudi
kot izvoznik. Njihove izdelke je
mogoče najti na Kubi, v Sovjetski
zvezi, v deželah Bližnjega vzhoda
in drugje. Povsod so si ustvarili
velik ugled in zaupanje pri proiz-
vodnji električnih strojev in na-
prav.
Danes v IMP Slovenske Konjice
ugotavljajo, da predstavlja najpo-
membnejši mejnik v njihovem
razvoju preselitev delavnice z Ma-
riborske ceste na novo, današnjo
lokacijo. Bilo je to leta 1974. Ted^
je bilo v IMP zaposlenih le 60 de-
lavcev. Kolektiv pa se je začel hi-
tro razvijati in po tem obdobju je
doživel še dve statusni spremem-
bi. Prvo leta 1978, ko se je iz po-
slovne enote organiziral v tozd v
sestavi delovne organizacije
Emond Ljubljana in drugo lani,
ko so se z reorganizacijo delovne
organizcije Emond konstituirali
kot enovita delovna organizacija.
Z reorganizcijo so bili dani po-
goji, da je delovna organizacija za-
čela sama kreirati svojo poslovno
pohtiko in da danes samostojno
nastopa na tržišču. Doseženi re-
zultati so najboljše merilo za opra-
vičenost osamosvojitve.
Z novo proizvodno halo, ki je
veljala 440 milijonov dinarjev, sto-
pa IMP Slovenske Konjice še ko-
rak v napredek. Pridobih so 2400
kvadratnih metrov novih prosto-
rov s tehnološko opremljeno lakir-
nico, proizvodno halo za program
elektrotermije, del novih uprav-
nih prostorov in prostorov za teh-
nološko razvojni oddelek. V IMP
so namreč ugotovili, da imajo veli-
ke možnosti na programu elektro-
termije in so se odločili za izdelavo
srednje frekvenčnih elektroin-
dukcijskih peči za livarstvo. Tako
so v sodelovanju z Institutom Jo-
žef Štefan in Železarno Štore do-
končali delo na prvi elektroinduk-
cijski peči izdelani v Jugoslaviji.
Ta ima zmogljivost štiri tone, izde-
lali pa so jo za livarno 27. mart
Novi sad.
Naslednja naloga IMP pa je, pri-
dobiti čimveč visoko strokovnega
V upanju, da bodo tudi to nalogo uspešno uresničili, se
delavci IMP - ISO pridružujejo čestitkam za praznik občine.
kadra, ki bo sposoben uresničeva-.
ti še nadaljnje, ambiciozno zastav-
ljene cilje.
g. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 13
I^^^B^HIHHHlilHBHHIIHBHHHBHiH^HHHHHilil^HHHli^^HHB^HHH^HHII^HIB^IHHHHHlil^HI^I
0 iižl Jih delo In tudi kulturne In športne aktivnosti__
v delovni organizaciji UP Slovenske
Konjice, kjer je v osmih tozdih zaposle-
nih 1200 delavcev predvidevajo, da bo-
jo letos dosegli 20 milijard din prihod-
nji, kar pomeni, da bodo zadane obvez-
posti izpolnili in dosegli načrtovano
proizvodnjo. Ta bo celo večja od lanske.
Sicer pa je za LIP značilno, da vse bolj
jspešno prodira na zahodna konvertibil-
na tržišča z novimi izvoznimi programi,
■fako so naravnani tudi napori za pridobi-
vanje surovin, predvsem iz domačih goz-
dov. Kljub vehkim naporom vseh zapo-
slenih v LIP pa bodo rezultati poslovarga
v tem letu pod pričakovanimi, razlog za
to pa so še vedno neurejene gospodarske
jazmere pri nas, pa tudi v svetu.
Kot izvoznik se LIP s svojim progra-
mom pojavlja predvsem v zahodni Evro-
pi: Švedski, Nemčiji, Angliji, z maryšimi
količinami pa tudi v Ameriki. Na ameri-
škem tržišču viaaa veliko zanimanje za
nov program stolov, v razvojnem oddel-
ku pa snujejo še nekatere nove izdelke, s
katerimi želyo ustreži kupcem sirom po
svetu.
Les, ta osnovna surovina vseh Lipovih
izdelkov, prihaja v predelavo in obdelavo
predvsem z lastnega gospodarskega ob-
močja, del pa tudi iz sosedrye Hrvaške,
nekaj lesa uvažajo tudi iz Avstralije in
Sovjetske zveze.
Naložbena dejavnost v LIP Slovenske
Konjice je pretežno usmerjena v dopol-
rvjevaixje in zamer^javo strojne opreme.
Tako bi radi v LIP namreč znižah proiz-
vodne stroške in povečah stoprvjo kako-
vosti svojih izdelkov. Ravnajo se namreč
po načelu: maiyša poraba surovin in več
vloženega dela.
Za to konjiško delovno organizacijo pa
je značilna še izredno pestra kulturna de-
javnost, ki jo gojijo delavci po vseh toz-
dih, delovna organizacija pa jim pri tem
gmotno močno pomaga. Delavci LIP se
družijo v pevskih zborih, uspešna je ryi-
hova folklorna skupina in skoraj je ni
prireditve v kraju, kjer ne bi nastopih.
Prav tako zavzeti so športniki, katerih
dejavnost tudi spodbuja in ji pomaga z
denarjem delovna organizacija.
V delovni organizaciji LIP bi radi v
prihodi:xje zaposhh več strokovnjakov,
zavedsgoč se, da napredek temelji na zna-
r\ju. Trenutno jim primanjkujejo predv-
sem kadri od 4. do 7. stoprye izobraževa-
rvja lesarjev. Žal pa v LIP že nekaj let
opcižajo, da je zanimanje za to stroko
majhno, saj razpišejo več prošery za šti-
pendiranje, na katere ni odziva. To je
odraz krize, ki se je pojavila v lesni indu-
striji, iz katere pa so delavci LIP z lastni-
mi napori že izšU.
lipova vrata iz izvoznega
programa stavbnega pohi-
štva.
V prijetnem domu toplina pri borovi mizi LIP. Miza je izdelana iz masiv-
nega borovega lesa. Je raztegljiva z izvlečno ploščo, naravno lakirana in
lužena.
Za brezskrben sen - otroška posteljica iz LIP. Izdelana je iz masivnega
bukovega lesa. Dno je letvasto, ena stranica je pomična, druga fiksna.
Barva - bela, natur, oreh.
Lesno industrijsko podjetje
Konjice v Slovenskih Konjicah
s svojimi temeljnimi organiza-
cijami združenega dela:
»POHIŠTVO« Slov. Korvjice
»STAVBNO POHIŠTVO« Slov. Koryice
»ŽAGA« Slov. Konjice
»EMBALAŽA« Slov. Bistrica
»STAVBNO POHIŠTVO« Oplotnica
»OTROŠKO POHIŠTVO« Poljčane
»KOSOVNO POHIŠTVO« Vitanje in
»STAVBNO POHIŠTVO« Polskava
proizvaja: otroške posteljice, stole, borove jedilne garniture
ter druge finalne proizvode, stavbno pohištvo, palete, leseno
in kartonsko embalažo ter žagan les.
Priporoča se LIP Slovenske Konjice, ki čestita
delavcem in kupcem za praznik občine!
Iz majhnoga raste veliko
Gradbeno obrtno podjetje
Kongrad Slovenske Konjice
so pred leti ustanovili v
slavnem za potrebe gradnje
v domači občini, vendar pa
se danes ta 160-članski ko-
lektiv uspešno uveljavlja
tudi v drugih občinah. S
svojim kakovostnim delom
si je pridobil sloves, na ka-
terem gradi svojo poslovno
»politiko tudi za v prihodnje.
Delavci Kongrada vehko
delajo tudi pri vzdrževanju
delovnih naprav in gradbe-
luh objektov v tovarnah, za-
to tudi nosijo naziv obrtne
dejavnosti.
Pred kratkim so oddelek
Projektive, ki se tudi vse bolj
Uveljavlja, presehh v stari
del mesta, kjer je Kongrad za
svoje potrebe odkupil staro
liišo. V spodnjih prostorih so
uredih delavnico za Mstek-
Ijevanje, in sicer za lastne po-
trebe in tudi za potrebe ob-
čanov. V zgornjih prostorih
objekta pa je projektivni bi-
ro. Uredih so ga tako, da bo v
njem prostora še za kakšne-
ga inženirja arhitekta in teh-
nika - risarja, ki ju žehjo v
kratkem zaposhti.
Kongrad izdeluje projekte
za novogradnje in adaptaci-
je. Njihova značilnost, ki ima
pri kupcih vse več veljave, je
klasični način gradnje, s kla-
sičnimi materiah.
Čeprav je imel Kongrad v
prvem poUetju težave pri po-
slovanju, izgube v devetme-
sečju in na koncu leta ne bo.
Sicer pa je bila izguba ob tro-
mesečju odraz težav v grad-
beništvu nasploh. Toda, gle-
de na dejstvo, da je gospo-
darstvo konjiške občine
zdravo in čvrsto, si tudi v
Kongradu lahko obetajo do-
volj dela. Do praznika obči-
ne je bil rok za dokončanje
nove veterinarske postaje v
Slovenskih Konjicah. Ta je
bila končana že pred predvi-
denim datumom.
Delavci Kongrada
se pridrurjfejo
čestitkam la
praznik obč''i^
^•^^n izmed številnih objektov, ki so jih zgradili Kongradovi delavci je tudi nova
^^^rinarska postaja v Slovenskih Konjicah.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER
Za malo denarja malo mleka
y laški občim so pripravili konferenco o problemlb v
kmetijstvu
Neustrezna politika cen
izdelkov kmetijske proiz-
vodnje tudi v laški občini
zavira uspešnejši razvoj te
gospodarske dejavnosti. Te-
žave so najbolj izrazite pri
prodaji mleka, saj je laško
kmetijstvo v pretežno hri-
bovitih predelih, kjer pre-
vladujejo gozd in travniki,
usmerjeno predvsem v pro-
izvodnjo mesa in mleka.
Zapleti okrog odkupne ce-
ne mleka so izbruhnih na
dan pred nekaj meseci, ko so
nezadovoljni kmetje prekini-
li prodajo. To je bil tudi os-
novni povod, da je občinska
konferenca SZDL Laško na
pobudo krajevnih konferenc
Svibno, Vrhovo in Jagnjeni-
ca v sredo sklicala problem-
sko konferenco o kmetij-
stvu. Udeležila sta se je tudi
Leo Frehh, predsednik Za-
družne zveze Slovenije in
Hinko Rihar z republiške
konference SZDL.
Na konferenci so kmetje
poudarili, da sedanje odkup-
ne cene ne pokrijejo niti
stroškov proizvodnje, ki zna-
šajo na srednje veliki kmetiji
300 dinarjev pri litru mleka.
»Tisti, ki določajo cene iz-
delkov bi morah zagotoviti
pokrivanje razlik v ceni,« so
menih, »sjO je nedopustno,
da leži vse breme (pre)nizke
cene živil na ramenih
kmeta.«
Ob sedanji rasti cen se
obeta vedno večji razkorak
med stroški in prodajno ce-
no, s^ znaša indeks rasti os-
novne cene mleka 136, med-
tem ko sega indeks cen ne-
katerih izdelkov, kot so kr-
mila, gnojila ali kmetijska
mehanizacija tja do 300 m ce-
lo do 500. Ali drugače pove-
dano: leta 81 je moral kmet
za nakup traktorja odšteti
pet glav živine oziroma 12 ti-
soč htrov mleka, danes pa
trikrat oziroma štirikrat več.
Kmetje so se strinjali z Le-
om Frehhom, ki je menil, da
morajo začeti razreševati te-
žave znotržj kmetijstva. Le z
jasno izdelano strategijo raz-
voja in trdnimi argumenti
bodo lahko uspešni pri po-
stavljanju zahtev družbi.
Medtem ko kmetje doka-
zujejo, da dobijo za svoje iz-
delke premalo denarja, po-
trošniki v trgovinah tarna-
jo nad previsokimi cenami.
Kje natančno pridelujejo
razliko med odkupnimi in
prodajnimi cenami tudi na
konferenci nismo uspeli iz-
vedeti.
Neki kmet je izračunal, da
stokilogramskega prašiča,
za katerega dobi 85 tisoč di-
narjev v mesnici prodajo (le
čisto meso s kostmi in slani-
no) za več kot dvesto tisoča-
kov. Vendar konkretnega
odgovora na vprašanje,
kam gre IZ tisoč dinarjev
razlike, ni dobil.
Marsik^ je mogoče storiti
tudi v kr^evni skupnosti, za-
drugi, občini. V Laškem so
recimo še prepočasni pri
uvajanju pašno-košnega si-
stema, ki je najcenejši način
za prehrano' živine, nezado-
voljni so s kakovostjo pospe-
ševalnih služb in organizira-
nostjo kmetijske zadruge.
V peturni razpravi pa so
kmetje nanizali tudi celo vr-
sto drugih problemov, ki
spremlj^o njihovo proizvod-
njo. Poudarili so, da polož^
ravninskega in hribovskega
kmeta še vedno ni izenačen.
Diferencirana stopnja znaša
pri nas tri do štiri odstotke,
medtem ko je v razvitem
svetu desetkrat večja. To ne-
izenačenost kmetje v laški
občini, kjer je kmetijske rav-
nine malo, še posebej boleče
občutijo. Govorili so tudi o
neustrezni davčni pohtiki in
opozorili, da se izseljevanje s
kmetij še ni ustavilo. Menili
so, da bi morali spodbuditi
tudi razprave o zemljiškem
maksimumu. Izpostavih so
probleme urejanja domačij
in zapostavljenosti v stano-
vanjski politiki, opozorih na
nepravično poravnavanje
škode, ki jo povzroča divjad
in na slabo povezanost kme-
tijstva z gozdarstvom. Odgr-
nih pa so še eno plat težav, ki
bo v kmetijstvu vedno bolj
pereča - onesnaženje okolja.
Ob vsem povedanem so se
ob koncu konference za-
skrbljeno vprašali, če bo tak-
šen zbor sploh kaj pripomo-
gel k temu, da bi se stvari le
premaknile. V sklepe so si-
cer zapisali, da bo konferen-
ca SZDL v n^krajšem času
določila konkretne nosilce
nalog, ki jih moržjo uresniči-
ti znotraj občine, ostale zah-
teve pa bodo prenesli v repu-
bhško skupščino. Vendar so
kmetje ob nenehno ponav-
IJEJočih se razpravah, da
»mora družba več pozornosti
nameniti kmetijstvu« vedno
bolj skeptični glede uresni-
čevanja predvidenih rešitev.
NADA KUMER
Priprava silaže
Siliranje je sodoben način
spravljanja krme, ki ima to
prednost, da ohrani mnogo
več hranilnih snovi kot kla-
sični načini in za živino je laž-
je prebavljiva in okusnejša.
Zato se za siliranje odloča
vedno več živinorejcev. V teh
dneh je koruza n^primernej-
ša za siliranje, zato jo kmetje
hitijo pospravljati. S posebni-
mi stroji vso rastlino zdrobijo
in jo stlačijo v silose. Pri tem
delu drug drugemu pomaga-
jo. Letos jim pri delu precej
nag^a vreme, vendar se ne
d^o motiti. Delo kljub dežju
teče naprej. Na sliki: Tomaž
Okom obrača cev skozi kate-
ro leti zdrobljena koruza na
prikolico, ki vozi ob stroju za
siliranje.
T. TAVČAR
Veterinarska postaja
za dvajset let
¥ Slovenskih Konjicah so oifprll novo,
soilobno veterinarsko postajo
Na obrobju Slovenskih
Konjic so v torek odprli no-
vo, sodobno urejeno veteri-
narsko postajo, ki bo zadoš-
čala za potrebe konjiške ob-
čine naslednjih dvajsetih
let. Omogoča novo zaposlo-
vanje veterinarjev in s tem
širitev ter večjo kakovost
strokovnega dela.
Poslovna enota Zavoda za
živinorejo in veterinarstvo
Celje v Slovenskih Konjicah
se je zadnjih trideset let sti-
skala v skromnih, neprimer-
nih prostorih. Zaradi pome-
na, ki ga ima živinoreja na
območju konjiške občine in
zaradi še neizkoriščenih
možnosti, je konjiško gospo-
darstvo združilo potrebnih
140 milijonov dinarjev za no-
vo stavbo in opremo. V njej
bo lahko zaposlenih name-
sto sedanjih štirih osem ve^
terinarjev, na razpolago pa
imajo bistveno boljše pogoje
dela.
Poleg prostora za posege v
živah, sta v novi postaji še
priročni laboratorij in lab(
ratorij za higieno živil, deloi
ni prostori za veterinaiji
skladišča za zdravila in osta
pomožni prostori. Od boljši
delovnih prostorov pričato
jejo bolj kakovostno stn
kovno delo, ki pa bo v bod(
če lahko poleg zdravstveni
veterinarskih ukrepov b
stveno bolj posegalo tudi t
področje svetovanja.
Dela ne bo zmanjkalo, &
je v konjiški občini močr
razvita govedoreja. Prerači
nah so, da pride na vsak hel
tar 1,25 odraslega goveda (
Celju na primer 1,02, v Šen
jurju 0,7, v Šmaiju 0,62). Ra
viti sta tudi svinjereja in p
rutninarstvo. V bodoče pi
čakujejo znatno več od ra
voja plemenskega goveda,
občini je sed^ 4000 plemei
skih krav in 600 telic. Tui
pri njihovi odbiri pričakuj
jo strokovno pomoč vetei
naijev. Nova veterinarsl
postna zagotavlja pogoje i
to.
MILENA B. POKU
Močvirja
postajajo
rodovitna
polja
V kmetijski občini, kot
je šmarska, je zemlja veli-
kega pomena. Ker pa je
pokrajina večinoma gri-
čevnata in hribovita, je
večjih ravnih obdeloval-
nih površin premalo za na-
daljnji razvoj kmetijstva,
kjer prednjači živinoreja.
Rešitev tega problema vi-
dijo v Hmezadovem kme-
tijskem kombinatu v Šmar-
ju v agrotehničnih ukrepih
na zamočvirjenih poljih.
Zadnja leta so na ta način
pridobUi vehko novih po-
vršin za kmetijsko obdela-
vo (Pristavško polje), načrti
oziroma plani na tem po-
dročju pa predvidevajo to-
vrstne posege še na nekate-
rih drugih območjih.
Sredi julya so pričeh z
mehoracijami na tristo
hektarih Kunšperškega po-
lja, izvajalec, Hmezadova
Strojna iz Žalca, pa name-
rava, ta dela končati še ta
mesec. Njivske površine
bodo s tem povečali za oko-
U 70 odstotkov. Naprej jih
bodo zasejah s koruzo, nato
pa nadaljevah s kolobarje-
ryem (koruza, pšenica, olj-
na ogrščica).
Kmetje z investitorjem
dobro sodelujejo, tako da
večjih zapletov ni bilo, na-
ložba, ki je vredna okoh 480
milijonov dinaijev pa upo-
števa tudi zahteve glede
ohranjanja krtine, saj je
Kunšperško polje na šir-
šem območju Spominske-
ga paka Trebče.
Z mehoracijami bodo v
občini Šmaije pri Jelšah
nadaljevah. Naslednje je na
vrsti območje Ohmja in
Podčetrtka na 120 hektarih
ter območje Sedlaijevega.
MARJELA AGREZ
Na Turnu dobro kmetujejo
Posestvo pridela veliko hrane za Velenje
Na posestvu v bližini Hra-
stovca, ki je eden izmed
treh obratov tozd Kmetij-
stvo velenjske Ere, pridela-
jo vsako leto precej jabolk,
ob tem pa v Titovem Vele-
nje pošiljajo tudi mleko in
junčje meso. Devet let že po-
slujejo dobro in tako doka-
zujejo, da je lahko kmetij-
stvu tudi v družbeni lasti
donosen posel.
Žal bodo letos pridelali do-
sti manj jabolk kot minula
leta, s£y so morali zaradi sta-
rosti podreti nasad jabolk za
velenjsko rdečo dvorano, na
Turnu pa je večina jablan na
Matjaž Jenšterle, vodja po-
sestva na Turnu: »Jablane
še niso v polni rodnosti, le-
tos jib je napadel tudi škr-
lup, pa so vseeno kar lepo
polne.«
desetih hektarih še premla-
da, da bi bile dovolj rodne.
Kljub temu bo jabolk letos
za dobrih 150 ton, večino pa
bodo prodali v Erine proda-
jalne, nek^ pa tudi drugim
trgovskim organizacijam,
vojski in sindikatom. Kot
vsako leto bodo tudi letos
del jabolk prihranih za pre-
dejo občanom. Na posestvo
jih vabijo v petek, 9. oktobra.
Na Turnu imajo tudi 150
pitancev, zanje sami pridela-
jo tudi večino krme in silaiže,
s pitanci pa se ukvarjajo tudi
njihovi kooperanti.
BRANE PIANO
Letošnji pridelek na Turnu so pomagali Erinim kmetijcem obrati tudi domačini, učenci
na delovni praksi in delavci za določen čas.
Veliko bodo vlagali
40 let Kmetijske zadruge Savinjska
dolina
Kmetijska zadruga Sa-
vinjska dolina iz Žalca slavi
te dni štiridesetletnico. Tu-
di ta zadruga se je v bistvu
razvila iz povojnih nabav-
no-prodajnih zadrug, ki so
prevzele naloge nekdanjih
kmetijskih trgovcev. Po le-
tu 1950 se je začela v okviru
zadrug intenzivno razvijati
pospeševalna služba.
Kmetijsko zadrugo Savinj-
ska dohna sestavlja danes
devet temeljnih zadružnih
organizacij, v zadrugi je za-
poslenih 150 delavcev, za-
druga pa sodeluje z, 2100
kmeti. Dejavnost je usmerje-
na predvsem v hmeljarstvo,
živinorejo, proizvodnjo mle-
ka in mesa, vzrejo brojlerjev,
konzumnih jajc in nesnic ter
v poljedelstvo. Ne najmanj
pomembna dejavnost je tudi
trgovina na drobno, medtem
ko v okviru zadruge poteka
tudi odkup kmetijskih pri-
delkov, živine in gozdnih sa-
dežev ter hranilno-kreditno
poslovanje.
Letos so ali pa bodo do
konca leta pridelali 1263 ton
hmelja. 9,170.000 litrov mle-
ka, vzredih 1735 ton goved
in prašičev ter 3718 ton pU
čancev in pridelali pet mili
Jonov jajc. Do leta 1990 naj t
se tovrstna proizvodnja pc
večala povprečno vsaj za p<
tino, medtem ko bi se nJt
proizvodnja pšenice, ki di
nes znaša osemsto ton, n
povečala. Proizvodnja zelj
pa naj bi se iz sedanjih 146
ton celo zmanjšala na 140
ton. Precej večja pa naj t
bila proizvodnja krompir)
(od 165 na 450), fižola (od I
na 50 ton) ter rdeče pese (o<
20 na 50 ton). Posebej velik
načrte im^o pri proizvodni
jabolk, ki n^ bi se od sed
njih 85 ton povzpela na k
646 ton.
Čeprav razmere za kmet
stvo dandanes niso najbc
ugodne, pa za naslednja lei
načrtujejo tudi precej vil
ganj pri združenih kmetih iJ
to v skupni vrednosti skor>
milijardo in petsto milijon^
dinarjev. Ob tem pa ne raCTl
najo na razvoj le v dohnskiJ
pač pa tudi višinskih prede
lih občine. -
JANEZ VEDENll
8. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Samoprispevek
da ali ne?
Kako zdraviti družbo, ki je
kronično bolna? Je v krizi in
kriza zadeva ljudi in njihovo
zdravje. Brez zdravljenja že
obolehh ni možno bolezni
preprečevati. Ravno oboleh
nam lahko vehko povedo,
kako pomembno je bolezen
preprečevati, kako dolga je
pot do ozdravitve in kako
pomembno je ustrezno in
pravočasno zdravljenje. Pot
do ozdravitve ah vsaj zazdra-
vitve bolezni pa gre pogosto
preko bolnišnice.
Sodobna bolnišnica z mo-
derno opremo in usposoblje-
nimi strokovnjaki je pogoj za
uspešno zdravljenje »bolezni
današnjega časa«. Za ozdra-
vitev ah zazdravitev današ-
njih bolezni so potrebna ši-
roka družbena prizadevanja.
Potrebna so nam prizadeva-
nja vsakogar izmed nas, da z
zaupanjem prispevamo svoj
delež k naporom za uspešno
zmanjševanje obolenj in po-
sledic   bolezni   današnjega
SAMOPRISPEVEK, ki se
pripravlja je v tem družbe-
nem trenutku zelo ustrezen
način, da vsakdo izmed nas
prispeva k zdravljenju druž-
be v krizi. Vsako čakarge bo
povečalo nemoč zdraviti, že
do sedcO bolne in celo one-
mogočalo zdravljenje vedno
novih in novih bolnikov, mo-
goče tudi nas, ki smo danes
še zdravi.
• Ne gre za pesimizem, pač
pa za odkrito priznanje, da
RAZVOJ ni vedno tudi NA-
PREDEK, da tehnološka ci-
vihzacija prinaša tudi PRO-
TISLOVJA. Med ta proti-
slovja pa sodijo tudi BO-
LEZNI, ki rabijo: sodobno
bolnišnico z najsodobnejšo
opremo in z vrhunsko uspo-
sobljenimi strokovnjaki.
Stiske, ki jih pogosto do-
življamo v svojih srcih, ko
nemočni stojimo ob bolezni
ah celo prerani smrti svojca,
prijatelja, znanca, bodo
marijše če bomo vedeli, da
obstoja pomoč - SODOB-
NA, HITRA in UČINKOVI-
TA za mnoge bolezni.
Zato odprimo srca in z ra-
zumom recimo DA za s-^mo-
prispevek za zdravje. Tuai to
je ena od poti iz krize.
ANTONIJA MARINČEK,
Celje
Nepozabni izlet
Pred časom sem se udele-
žila izleta, ki ga je za člane
borcev organiziral Krajevni
odbor ZZB NOV Laško.
Tokrat so nas popeljah v
severovzhodni del Slovenije,
v Pomurje. Med drugim smo
se ustavih tudi v gostišču
Kramberger v Negovi. Vsi
smo bih izjemno preseneče-
ni nad urejenostjo okohce in
samega gostišča. Ob poti po
Pomuiju pa se nam je žalost-
no storilo ob pogledu na
opustošeno okoUco, ki jo je
pred dobrim mesecem priza-
delo hudo neurje s točo. Pot
nas je zanesla tudi v sosed-
njo Avstrijo po manjših na-
kupih. Na žalost pa sem ugo-
tovila, da na oni strani ni
prav nič ceneje kot je pri nas
in kot nekateri pravijo.
Sicer pa moram priznati,
da me vsako leto organiza-
torji izleta znova navdušijo,
zlasti s pozorno izbiro kra-
jev, ki so marsikomu od nas
še nepoznani. Prav gotovo
nam bo vsem izlet v prijetni
družbi z muzikantoma in do-
bro pevko ljudskih pesmi
Heleno iz Strmce ob enkrat-
nem vzdušju ostal še dolgo v
spominu. Za to gre še pose-
bej zahvala Jožetu Omahna
in KO ZZB NOV Laško, ki
tako lepo skrbi za svoje čla-
ne. V imenu vseh udeležen-
cev se jim iskreno zahvalju-
jem za njihov trud.
P. E., Laško
Ko le kulturna
postrežba vse
leto na dopustu
Ni res, ne morem verjeti
vestem zloglasnim,
da spet bo tako ko pred pet-
desetimi leti.
Ne, ni res, ne morem ver-
jeti ...
Pa smo skoraj skoraj tam.
Smo, zagotovo smo. Vsak
dan se srečujemo. Na cesti, v
lokalnih, zavodih, bolnicah.
Denar je sveta vladar. Tako
je bilo, je in bo. Gospod ima
prednost. Povsod. Hipokra-
tova zaveza ima obče člove-
ško vsebino. Eno je vsebina,
drugo je dejanje. Pred vojno
je siromak šel po ubožni hst,
z njim v trgovino, k zdravni-
ku, zobozdravniku. Pred voj-
no smo imeh v Spodnji Sa-
vinjski dolini samo enega zo-
bozdravnika, ki je siromaku
zastonj zob izpuhi, ali popra-
vil. To je bil Slavko Šlander.
Po vojni smo pa spet imeh
samo enega. To je bil pokoj-
ni Herman Franček, dentist,
ki so mu otroci naravnost le-
teh v naročje.
Daj nam danes
naš vsakdanji kruh,
hlapcev vernih se usmili! -
smo vsak dan Boga (dinar)
prosili,
že dolgo nič ne sliši,
za siromaka je čisto gluh.
Dandanašnji je tako: v
kantah sociahstične gospode
najdejo smetiščarji vehke
kose torte, pečenke, klobase.
»Kanta je kan ta« mi je rekel
smetiščar, »razlika je v tem,
kaj vsebuje. Človeku se trga
srce. Strašno!«
Nekdaj smo drobtino, kije
padla na tla, pobrah, opihah,
poljubih, pojedh. Danes pa
razvažalci kruha mečejo ple-
tene košare na prašna tla-
polne raznovrstnega kruha,
zahciklajo košaro in jo po
prahu zvlečejo v trgovino.
Dan za dnem, v vseh letnih
časih. Ah pa košare s kru-
hom in drugimi živili pred
vrata trgovine, potem vrabci
štruce obdelujejo, na smeta-
no pa kakec spustijo. Vedo:
Sanitarni inšpektorji spijo?!
Ko človek zaide v ne samo
podeželske trgovinice, se mu
zazdi, da so ga okradli, ogo-
ljufali za kulturo, tako neod-
govorno in nizkotno je rav-
nanje z osnovnimi živih. Be-
rete, shšite za množične za-
strupitve? Berite!
Nekdaj v starih časih so
nas učih: Vsak dan nekaj do-
brega za sočloveka stori! Da-
nes pa narobe: Vsak dan po-
trošnika vsaj malo »oškrni«.
Po pregovoru: Kamen na ka-
men palača, zrno do zrna po-
gača. Kot zmito nebo praksa
dandanašnjih dni, sedanjega
trenutka. Potrošnik je tisti,
ki prosi, ki se zahvaljuje, pr-
vi pozdravlja. Na mnogih po-
priščih, življenjsko važnih.
Za trgovine še tole: Pov-
sod so vrste, povsod čakanje.
In če te nekam pritisne?
Kam? Le v redkih vehkih tr-
govinah je vidno označeno,
kje je WC. Sploh je vprašlji-
vo, kohkšen vphv imajo sa-
nitarni inšpektorji pri grad-
nji trgovskega lokala, če ga
pozidajo brez WC za potroš-
nika?! Torej, v mnogih pri-
merih higljena na psu! In ko
bi tehtnice znale govoriti?
Mi pa nič. Gremo skozi les,
pa ne vidimo dreves.
Saj tako je tudi v gostil-
nah, bifejih, hotehh, resta-
vracijah, kuhinjah. Ko bi po-
trošnik zaresno vedno vedel,
kaj in kohko popije, poje, bi
marsikdaj pri priči vse izb-
ljuval. Čista miza še ne daje
garancijo za kakovost, higi-
jeno in resnično vljudno ser-
virano. Na primer. Za šan-
kom brhka natakarica, z za-
mazanim predpasnikom, s
cigareto v ustih briše čudovi-
te kozarce z že od daleč vid-
no popackano krpo, potem
pa gleda proti oknu ah je ko-
zarec dovoh čist ah ni. So pa
tudi primeri, ko »boljšim«
gostom strežejo prikupnejši,
snažnejši strežniki, dočim je
za »rajo« vse dobro. Nikar se
ne smejte, ne zmigujte z gla-
vami, tako je. Vse manj je
dobrih trgovin in gostiln, so
pa. Gostišča so hudičevo
redka, ki imajo tudi sobo za
nekadilce, za mimo in nemo-
teno igranja šaha, kart ah
kakšne druge igre. V trgovi-
nah pa prav radi otrokom
postrežejo z artiklom, ki ga
odrash potrošnik odkloni
kot pokvarjenega. Hm, otrok
bo že pojedel?!
Tudi o mladoletnih, celo
osnovnošolarjih, imajo mno-
gi, predvsem privatni gostin-
ci zelo različne odnose. Ne
samo, da igrajo na raznih av-
tomatih, tudi pivo, brizganec
nista redka. Kakor nista red-
ki besedi PM izza sanka po-
trošniku. To ja. Ni pa nikjer
nobenega časopisa, revije.
Žalostno, pa še kako resnič-
no. In temu, ko moraš v naj-
hujši nevihti teči na WC oko-
h nepokritega vogala. Ha?!
Iščite, našh boste.
Vidite, tako, cesto še malo
drugače, tu in tam tudi nebe-
ško, ko je kultura skozi vse
leto na dopustu. Ali pa: Trez-
nemu dober dan, pijanemu
pa broo v rit. Tudi to sodi h
kulturi sedarvjega trenutka.
Vrtiljak, ki ga ni moč ustavi-
ti. Čakajte. Ko se vrne dobra
mamka KULTURA. Čakal-
na doba bo pač dolga kot pri
zobozdravniku. Kdor čaka,
dočaka?
DRAGO KUMER,
Gotovlje
ZA ZDRAVJE
Pod tem naslovom bomo v naslednjih tednih
objavljali vprašanja in odgovore, povezane s predvi-
denim četrtim samoprispevkom v občini Celje, ki bi
naJ bil namenjen posodabliaiuu celjske bolnišnice.
Kdo odloča o višini participacije k zdravstvenim
storitvam in koliko sredstev se s tem zbere za zdrav-
stvo?
Odgovarja predsednik kolektivnega poslovodnega
organa Zdravstvenega centra Celje Alojz Žuntar:
»O uvedbi in višini participacije odločajo uporabniki
zdravstvenih storitev. Predlog participacije pripravi
republiška zdravstvena skupnost. Občinske zdrav-
stvene skupnosti pa se na skupščinah (uporabniki)
odločajo o njeni višini. S participacijo zbrana sredstva
v Zdravstvenem centru Celje predstavljajo samo 1 do
1,5 odstotka vseh zbranih sredstev, ki jih dobimo od
občinskih zdravstvenih skupnosti za opravljeno delo.
S sredstvi, zbranim.i s participacijo, razpolagajo
občinske zdravstvene skupnosti, ki od računa zdrav-
stvene delovne organizacije za opravljene zdravstvene
storitve odštejejo vsoto, zbrano s participacijo.
Res pa je, da jo zaračunavamo v zdravstvu pri upo-
rabi zdravstvenih storitev, kar samo obremenjuje
zdravstvene delavce. Zato pripravljamo predlog, da se
zdravstvene delavce razbremeni pobiranja participa-
cije.«
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V nedeljo, 11. okto- i
bra bo v celjskem gledališču gostovalo kulturno umetni-
ško drštvo Zarja Trnovlje. Uprizorili bodo komedijo Niko-
laja Erdmana Samomorilec. Predstava bo ob 19.30 uri.
Kulturni dom Žalec: Ansambel Slovenskega ljudskega
gledališča iz Celja bo v soboto, 10. oktobra gostoval v
žalskem kulturnem domu z delom WiUiama Shakespeara
Kar hočete. Predstava bo ob 19.30 uri.
Dom kulture Titovo Velenje: V velenjskem Domu kul-
ture bo jutri, 9. oktobra gostovanje gledališke skupine
Gruntovčani iz Zagreba, ki bodo na dveh predstavah, ob
18. in ob 20. uri uprizorih delo Mladena Karstena: V Grun-
tovcu tudi devize drsijo.
Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje: V Lapidariju
bodo v petek, 9. oktobra odprli 20. mednarodno zlatarsko
razstavo, ki bo na ogled do 16. oktobra. V tem času bo v
Lapidariju vrsta prireditev. Jutri ob 11. uri dopoldan bo v
programu ob otvoritvi nastopil pihalni orkester rudnika
Mežica. V nedeljo, torek, sredo, četrtek in prihodnjo
soboto pa bo vsakič ob 16. uri tudi koncert okteta Zlatarne
Celje.
Tomšičev trg Celje: Na odprtem odru na Tomšičevem
trgu bo v soboto, 10. oktobra ob 11. uri dopoldan z jugoslo-
vanskimi pesmimi in plesi nastopila celjska folklorna sku-
pina ŽPD France Prešeren. Tudi ta prireditev je organizi-
rana ob 20. zlatarski razstavi.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje: Prihod-
nji četrtek, 15. oktobra organizira Kulturni center ogled
predstave sodobnega baleta v izvedbi Leningrajskega gle-
dališča, ki gostuje v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Odhod avtobusa bo izpred Rdeče dvorane ob 17. uri, pri-
jave pa sprejemajo na Kulturnem centru v Velenju.
V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik pa bodo
jutri, 9. oktobra ob 19. uri odprli razstavo slik in risb
Gorana Horvata. Razstava bo odprta do konca oktobra.
Velenjski grad Titovo Velenje: V razstavnem prostoru
velenjskega gradu bodo danes ob 12. uri odprh razstavo z
naslovom Delavsko gibanje v Šaleški dolini.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V dvorani Zdraviliškega
doma bo v soboto, 10. oktobra Večer opernih arij, na
katerem bodo nastopih sopranistka Olga Gracelj, mezoso-
pranistka Alenka Dernač-Bunta, tenorist Jurij Reja in
basist Frnc Javornik. Na klavirju jih bo spremljal pianist
Igor Švara, koncert pa se bo pričel ob 19.30 uri.
Isti večer bo v restavraciji hotela Pošta vinska trgatev, za
zabavo pa bo skrbel ansamebel Štirje kovači.
Zdravilišče Dobrna: V avli hotela Dobrna je na ogled
razstava likovnih del, ki so nastala na letošnjem Ex Tem-
pore Dobrna 87. Razstava bo odprta do konca tega tedna.
KLjUB - Mladinski kulturni center Celje: V KLjUBu
bo jutri gostovala skupin LET 3 iz Rijeke, v soboto, 10.
oktobra bo v KLJuBu plesni večer z izborom glasbe DJ-ja
Dušana Šporiša, v sredo, 14. oktobra pa bo v KLjUBu
glasbeni večer.
Pokrajinski muzej Celje: V Pokrajinskem muzeju bodo
jutri odprli razstavo Nakit na slikarskih portretih, ki se
vsebinsko navezuje na zlatarsko razstavo in bo odprta do
konca oktobra.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: Na oddelku za štu-
dij knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstava o pisate-
lju in dramaturgu Antonu Novačanu. Posvečena je 100.
obletnici pisateljevega rojstva, na ogled pa bo do 21. ok-
tobra.
Narodni dom Celje: V vehki dvorani Narodnega doma
bo v torek, 13. oktobra ob 19.30 uri prvi abonmajski kon-
cert v letošnji sezoni. Nastopil bo kvintet Smetana iz Če-
škoslovaške.
DO LIP Bohor Šentjur: V šentjurski delovni organiza-
ciji Bohor je na ogled razstava slikarskih del Goceta
Kalajdžijskega, ogledate pa si lahko tudi stalno razstavo
proizvodnega programa delovne organizacije.
Dom kulture Titovo Velenje: Do konca meseca je na
ogled razstava fotografij Foto treh dežel. Jutri, v petek ob
18. in 20. uri bo gledališka skupina Gruntovčani uprizorila
predstavo V Gruntovcu tudi devize drsijo.
Avla Term Topolšica: Do konca meseca je na ogled
barvni del razstave z natečaja Foto treh dežel.
Potrošniki in gostje,
povejte tudi vi svoje mnenje
Za naJboU ocenjene, pa tutJI za sodelujoče y anketi,
priznanja In nagrade
z željo, da bi ugotovili ka-
ko so naši kupci-potrošniki
in gostje družbenih gostin-
skih lokalov zadovoljni z
delom delavcev zaposlenih
v trgovini in gostinstvu, pa
tudi, kako so zadovoljni z
urejenostjo trgovin in go-
stinskih lokalov, je občin-
ski odbor sindikata delav-
cev trgovine in gostinstva
Celje sklenil, da kupci po-
vedo, kaj menijo o vedenju
in ravnanju naših trgovskih
in gostinskih delavcev.
Vabimo vas torej k sodelo-
vanju in vas prosimo, da
nam z vašimi mnenji poma-
gate ugotoviti, v kateri po-
slovni enoti-prodajalni ali v
katerem družbenem gostin-
skem obratu imajo trgovci in
gostinci tak odnos do kup-
cev in gostov, kakršnega si
vsi želimo.
Kriteriji, po katerih boste
ocenjevali so:
- urejenost (osebja, trgo-
vin, čistoča, označevanje
cen, preglednost blaga ...)
- odnos do stranke (po-
strežba, svetovanje pri naku-
pu, reševanje reklamacij in
pritožb kupcev ...)
- zadovoljivost ponudbe
blaga glede na poslovni
predmet prodajalne (blagov-
nice se ocenjujejo po od-
delkih)
- v gostinskih obratih je
poleg urejenosti in odnos
strank do gostov še poseben
poudarek na kakovosti sto-
ritev.
Ocenjevanje zajema vse
prodajalne na območju obči-
ne Celje z živilskim blagom,
tekstilno in usnjeno galante-
rijo, prodajalne s tehničnim
blagom in vse združbene go-
stinske obrate.
Izpolnjeno anketo nalepite
na dopisnico ter jo pošljite
do 19. oktobra na naslov:
ZSS, Občinski svet Celje,
Gledahška 2.
Najbolje ocenjene proda-
jalne bodo dobile priznanje s
plaketo »Zlati Merkur«, naj-
bolje ocenjeni gostinski
obrati pa plaketo s prizna-
njem »Zlata majohka«. Med
vsemi, ki bodo sodelovedi v
anketi, bomo izžrebah tudi
tri potrošnike in jim podehli
praktična darila.
Rezultati ankete bodo ob-
javljeni v Novem tedniku.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER 1987
iesoijsica energija itjepana Sepata
BloenergUs nI čudodelsivo, če pa ie, to nI uradno potrjeno
Drugič sem na terapiji z bioenergijo, za obisk pa sem se
odločila predvsem zaradi ugodnih posledic prve terapije.
Sem namreč nagnjena k depresijam in posledičnim psiho-
loškim pojavom, zato sem se na odru in tudi drugače zelo
težko sprostila. Po terapiji čutim neverjetne spremembe.
Postajam sproščena, samozavestna, skratka, postajam
spet jaz,« je izjavila Nika Vipotnik, mlada mariborska
operna pevka, ko je pisala uspehe »terapije« pri bloener-
getiku Stjepanu Šepatu iz Šenkovca pri Zagrebu. Podob-
nih izjav resnih in ne izmišljenih ljudi je še veliko, zato
smo se odločili nekaj besed o tej veji alternativne medi-
cine nameniti tudi v Novem tedniku. i1
Raznim masažam, makro-
biotiki, akupunkturi itn. je
uradna medicina že odškmi-
la vrata. Lep primer temu so
tečjgi akupunkture, ki so jih
imeli za naše zdravnike kitaj-
ski akupunkturisti. Med vse-
mi alternativnimi vejami
medicine je še n^manj poz-
nana in raziskana bioenergi-
ja, ki seveda tudi ni priznana
s strani strokovnih krogov.
Teorijska osnova te meto-
de je hipoteza o energiji, ki jo
je moč prenesti iz enega v
drug organizem. Doslej še ni
bilo pojasnjeno v kakšni me-
ri uporablja organizem svojo
energijo in kohko energije
prejema iz okolja, še manj je
znano v kakšnih merskih
enotah bi lahko izmerili to
energijo. Nikjer še tudi ni bi-
lo nikakršne statistične razi-
skave, ki bi bioenergijo po-
stavila v določene okvire.
Kljub temu, da ni ničesar
oprijemljivega, pa je za bio-
energijo in njene »terapevte«
veliko zanimanja s tem, da
precej ljudi išče pomoč pri
bioenergoterapevtih najpo-
gosteje šele potem, ko so po-
izkusili vse, kar nudi sodob-
na medicina. In pogosto je
potem slišati o čudežih, o
tem, da so nekateri »polagal-
ci rok« koga reših hude ne-
ozdravljive nadloge. Nek^
podobnega so lahko nekateri
videli tudi na letošnjem obrt-
nem sejmu v Celju, ko je
Stjepan šepat pred očmi ne-
katerih dobesedno »zravnal«
bolnika s kroničnim išija-
som. Med tistimi, ki so opa-
zovali ta »poseg«, je bil tudi
Božo Kolar, fizioterapevt in
vodja medicinsko športne
rekreacije v Zdravilišču Ro-
.. .Alternativna medicina
črpa svoje ideje iz tradici-
onalnih medicin, ki se spet
delijo na ljudsko zdravil-
stvo, povsem izkustveno,
kot je na primer pri nas ze-
liščarstvo in pa na medici-
ne, ki imajo svoje teorijske
sisteme in so v nekaterih
deželah tiidi etablirane. Ta-
ko imajo v Pekingu študij
tradicionalne kitajske me-
dicine še danes (poleg za-
hodne znanstvene medici-
ne), tudi v Indiji je ajurved-
ska medicina enakopravna
z znanstveno, vse več japon-
skih zdravnikov združuje v
praksi vzhodne tradicional-
ne in zahodne znanstvene
medicinske metode...     ^
gaška Slatina. »Kot fiziotera-
pevt lahko rečem, da je paci-
ent kazal znake akutne ishi-
algije in je bilo zame do neke
mere neverjetno, da ga je bi-
oenergetik vpričo vseh
vzravnal. Ne glede na to, kje
in kako se je ta pacient prej
zdravil, je bil ta dogodek res
presenetljiv.«
Btoenerglja nI
vsemogoča
»Da imam tudi sam bio-
energetske sposobnosti, sem
spoznal šele pred dobrimi
tremi leti. Povsem slučajno,
ko sem zaradi bolezni hrbte-
nice iskal pomoč pri bio-
energetiku v Igalu. Rekel
sem si, morda pa imam tudi
jaz podobne sposobnosti. Ko
me je revmatična in bolna
soseda v Šenkovcu pri Za-
prešiču prosila za nasvet,
sem še sam poizkusil s tera-
pijo. Oba sva bila preseneče-
na, soseda tembolj, ker so ji
bolečine popustile. Sam sem
bil takrat čisto moker, ker
sem svojo energijo oddajal
nekontrohrano. Sedaj upo-
rabljam drugo energijo, kije
po klasifikaciji bioenergeti-
kov v Italiji imenovana »ve-
soljska energija«. Katero vr-
sto energije uporabljaš pa se
da ugotoviti z radiostezijo.
Pri delu s to energijo se ne
utrudim in lahko »delam«
dlje časa. Le če kdo te ener-
gije ne sprejema, vzame mo-
jo. Takrat to občutim kot sla-
Niti ena veja alternativne
medicine ni in ne more biti
nadomestilo znanstveni
medicini. Lahko pa ji je iz-
ziv za proučevanje postop-
kov, ki so brez dvoma olaj-
šali tegobe pri mnogih tež-
kih boleznih in vzpodbudili
proces ozdravitve pri
drugih...
bost, postanem slaboten,
mehkih nog,« je pripovedo-
val Stjepan Šepat, komerci-
alist potnik v neki sevniški
delovni organizaciji, katere
ime pa na njegovo željo jav-
nost ne bo izvedela. Že do-
slej je bila namreč telefonska
centrala te orgsmizacije zara-
di njegovih sposobnosti pre-
obremenjena, poslovanje pa
zato moteno. Raje zapišimo,
da je Stjepan doma v Šen-
kovcu pri Zagrebu v uhci
Ivana Turka 20 in bo dosti
osebnih podatkov.
Kdo je pravzaprav Stjepan
Šepat? Še en v množici bjga-
hčarjev, energetikov vseh
\Tst, telepatov, zeliščaijev,
še en v množici, kjer je težko
razlikovati k^ kdo v resnici
zna in zmore in kjer je vehko
takšnih, ki se okoriščjuo in
ki so tudi proti znanosti in
znanstvenemu proučevanju
tistega, kar zmorejo? Rekel
bi, da ne, saj se Stjepan pre-
cej zavzema za to, da bi v
strokovnih medicinskih kro-
gih nekako proučili način
njegovega zdravljenja: »Ne
morem in tudi ne znam defi-
nirati za kcu gre, kaj bioener-
gija sploh je. V bistvu z roka-
mi, ki so mi v pomoč, ali pa z
mishmi pošiljam energijo v
tiste dele prejemnikovega te-
lesa, kjer je energija neena-
komerno porazdeljena. Bi-
stvo vsega je namreč v tem.
.. .Osnovna razlika v pri-
stopu med uradno in alter-
nativno medicino na Zaho-
du je v tem, da alternativni
pristopi obravnavajo vsako
bolezen kot izgubo ravno-
težja v celotnem organizmu
in obolelega organa ne
obravnavajo posebej, loče-
no od celote ...
da mora biti energija v telesu
v nekem ravnovesju, kar so
Kitajci ugotovili že pred šti-
rimi tisočletji. Gre za to, da
človeško auro, ki jo ima
vsak, dopolnjujem z ener-
gijo.«
Energijo ima v sebi vsak.
Problem je le v sposobnosti
odd^anja? »Vse skupaj je
nedifinirano, nepojasnjeno.
Sam sem, ker doma nimamo
inštituta za tovrstne raziska-
ve, šel v Zvezno repubhko
Nemčijo, v nek priznan insti-
tut, kjer pa mojih sposobno-
sti niso merili tako, da bi mi
dah v roke dva prevodnika
in izmerih volte ali ampere,
temveč so merili električne
impulze rasthn, na katere
sem deloval. Vsekakor so bi-
h odkloni na instrumentih
med poizkusom precejšnji,
vendar podrobnosti ne bom
pojasnjeval, dokler podob-
nega testa v ZRN ne opra-
vim še dvakrat. Takrat na-
mreč lahko dobim tudi nji-
hovo uradno potrdilo.«
... .Doslej še niti ena znan-
stvena ustanova ni potrdila
obstoja bioenergije kot fizi-
kalno merljivega zračenja,
prenesenega z enega na dru-
go telo, brez dotika in z do-
ločenim zdravilnim učin-
kom. Napisane so številne
knjige in razprave, organi-
zirana številna predavanja,
zabeležena je bila množica
izjav bolnikov, ki so jih
»zdravili« različni polagal-
ci r\)k...
In keu sploh z bioenergijo
lahko zdravi, če tako imenu-
jemo ilegalno dejavnost, za
katero seveda ne more od-
preti kakšne zasebne bio-
energetsko terapevtske
obratovalnice?
»Najprej, nisem zdravnik,
da bi lahko bolezni razvrstil
tako kot del^o to strokov-
njaki, nepošteno pa je tudi
do ljudi, da bi rekel zdravim
vse ah pa to in to bolezen. Na
tak način namreč lahko
vzbudiš precej nerealnega
upanja pri nekaterih bolni-
kih, še posebej pri tistih, nad
katerimi je tudi medicina
dvignila roke. Učinki bio-
energijo namreč niso nika-
kršno čudodelstvo, so sicer
včasih nepričakovani in pre-
senetljivi, nikakor pa ne vse-
mogoči. Kot takšna tudi ne
more biti nadomestilo medi-
cini, lahko je kvečjemu nje-
no dopolnilo. Šele ob tem
pojasnilu lahko rečem, da
n^pogosteje pomagam lju-
dem z revmatičnimi težava-
mi, z migrenami, problemi s
srcem, pri depresivnih sta-
njih in po operacijah skle-
.. .Zanimiva je trditev, da
živali za celjenje ran kori-
stijo bioenergetsko žarče-
nje svojega jezika...
pov. Rezultati so spremenlji-
vi, a v večini dobri. Nekate-
rim težave popolnoma izgi-
nejo, nekaterim ne, drugim
le delno, če pa nekomu po
sedmih letih obudim omr-
tvel ud, pa lahko rečem, da
gre v nekaterih primerih tu-
di za presenetljive izide.«
Alteraatlvl mesto, ki
ligre
Stjepan Šepat opravlja
svojo terapijo tudi v prisot-
nosti drugih. Pri tem morda
komu ne more odpraviti niti
zobobola, drugega pa morda
začasno ah za vedno reši dol-
goletnih nadležnih težav. Pri
tem pa je vse skupsu precej
odvisno tudi od tistega, ki se
prepusti njegovim rokam.«
Pomembno je, kako je kdo
pripravljen sodelovati, zato
je lahko tu prisotnost drugih
zanj moteča. Opažam, da so
rezultati terapije boljši pri ti-
stih, ki pridejo od daleč. Ver-
jetno zato, ker se že med pot-
jo pripravljajo na srečai^je.«
Pa obstaja bojazen, da bi
dal komu preveč energije, ta-
ko kot lahko recimo nekdo
pojč preveč tablet?
»Doslej ni še nikomur ško-
dilo, prej pomagalo. Natanč-
nejši odgovor pa bi verjetno
dale raziskave.«
Veliko je še odprtih vpra-
šanj v zvezi z bioenergijo, o
čemer so precej govorili tudi
na šesti mednarodni konfe-
renci o psihotroničnih razi-
skavah v Zagrebu, ki se je
udeležil tudi Stanislav. Veli-
ko teh vprašanj pojasnjuje,
veliko pa jih tudi odpira ma-
gister Drago Pleško v knjigi
Zdravje-bioenergija-joga, iz
katere so tudi vsi citati v tem
članku. Res, da niti za redne
raziskave ni dovolj denarja, a
nekatere stvari o alternativni
medcicini bi bilo dobro do-
reči. Tudi zato, da bi znah
ljudje ceniti dobrega zdrav-
nika, ki je rešil življenje tiso-
čem, ravno tako kot cenijo in
občudujejo kakšnega alter-
nativca. Potrebno pa bi bilo
pripraviti vsaj osnovne krite-
rije za vrednotenje tistih idej
in tistega dela, ki nast^a iz-
ven institucij. Predvsem za-
to, da bi se icrog altemativ-
cev skrčil na tiste, ki so spo-
sobni. Vendar, medicina ne
žeh raziskovati, večina alter-
nativcev pa se ne prepusti
strokovnim raziskavam.
Vsak ima za to svoje motive
Človeško telo obdaja hi-
potetični energetski plašč
(aura), na katerem se »odči-
tajo« nepravilnosti v orga-
nizmu. Na auri se namreč
takrat v večini primerov vi-
dijo nekakšne luknje ali pa
so njeni deli tanjši. Z glaje-
njem aure bioenergetik za-
polni praznine s svojo ener-
gijo...
...Ne pričakujete čudes,
ker jih ni. Pravi bioenerge-
tiki tudi nikoli ne svetujejo
ljudem, da prekinejo s tera-
pijo, ki jim jo je predpisal
zdravnik, ker Je to neodgo-
vorno in lahko povzroči tra-
gične posledice...
in stvar se razvija v napačno
smer. Potrebno bi bilo na-
mreč spoznati, pravi magi-
ster Drago Pleško, da je tre-
nutna popularnost altema-
tivcev ena stvar, kdo bo
prevzel odgovornost za tiste,
ki bodo v tej nejasni situaciji
potegnih kratko, pa povsem
druga. Nujno seje torej treba
izboriti za status alternative,
a tako, da se ne bomo vračah
v srednji vek. Izjave »pacien-
tov« Stjepana Šepata pa tudi
opozarjajo na to, da v tem
primeru ne gre zgolj za iska-
nje medijsko popularne in
bralne teme.
RADO PANTELIČ
Foto: EDI MASNEC
REKLI SO
Jože Imprel iz Sevnice: »Že petnajst let imam težave z
lumbagom in herniadisci. Bil sem v Igalu, Valdoltri, v
Laškem. Povsod so mi pomagali, a bolezen se mi je vedno
ponovila. Šepat mi je zelo uspešno pomagal že lani, vendar
se mi je bolezen zaradi moje nepazljivosti ponovila. Pred
tremi meseci sva imela ponovno terapijo. Prvi dan sem imel
močne reakcije, že naslednji dan pa sem šel normalno v
službo. Od takrat je vse v redu.«
Marjan Petelinšek iz Celja: »Ob obisku pri Šepatu nisem
pri terapiji ničesar občutil, šele, ko sem prišel domov in
kasneje, ko sem prestavil Še posteljo (sestavni del Šepatove
terapije je tudi določitev spalnega mesta, op. p.) sem začutil
velike spremembe. Zaradi stalne utrujenosti nog se^n prej
zelo težko hodil, po terapiji pa lahko celo tečem po stopni-
cah in grem v hribe brez težav. Res, da me noge še bolijo,
terapija pa mi kljub temu izredno pomaga.«
Vinko Gregorin iz Britofa pri Kranju: »Z Šepatom sva se
srečala naključno, pravzaprav poslovno. Tistega dne meje
strašansko bolel zob, na licu sem imel veliko oteklino. V
bioenergijo in podobne reči nisem verjel, a kljub temu sem
.se prepustil njegovim rokam. V pol ureje bolečina minila in
oteklma izginila ...«
Renata Štern iz Sevnice: »Mojemu išijasu ni bilo več
pomoči. Imam še vse slike, ko so me zdravniki napotili na
operacijo, ker nj bilo druge pomoči. Poiskala sem še zadnjo
možnost, Stjepana Šepata. Ne le da nisem šla na operacijsko
mizo, tudi bolezni sem rešena. Nobenih težav več nimam.
Slike, tiste pred »operacijo'^ m po terapiji pa še imam.«
8. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRM117
jstvo mladega mesia
d varnim klobukom
,nd zelenim Pohorjem so ¥ soboto postale mesto
3. oktobra se je v Sloveniji rodilo novo mesto. Mesto
Urojenček je zdrav in živahen in je sad vzajenme ljubezni
j Pohorja in kalandrov, ki so rojstvo načrtovali iz ljubezni
Jo tega lepega kotička naše domovine in ki jim že davno ni
L kako bo nekoč tod gospodaril zdajšnji mladi rod.
i;e najmlajše mesto v Sloveniji. Predsednik skupščine občine
\Konjice Avgust Špoljar izroča ključ mesta predsedniku sveta
fkupnosti Mirku Klemenu.
morda niso mogli povsem zavedati, kaj pomeni slavnostni dan, ki se ga je veselilo veči
»vedeli so, da se je zgodilo nekaj velikega in to srečo so znali izraziti na številnih nastopih.
■ ^^liknil: »Saj to niso Zreče, to je mesto sreče!*
^^Uih pa je zrasel obrat homokinetičnlh zglobov, ki so ga v Uniorju odprli na praznični
\ivt' '^^^ >ittok v svet avtomobilske industrije, na leto bodo naredili 300 tisoč kosov teh
k 'omobiie na prednji pogon. Največji del zmogljivosti bodo pokrili za potrebe Crvene
TAS, manjši delež teh zglobov pa bodo naredili za izvoz licenčnemu partnerju v
V mestu sreče je bilo veselo in živahno od zgodnjega jutra do naslednjega juira. Mladi
rod seje ves dan počutil varno v kotičku, za katerega so z vzgojiteljicami in medicinsko
sestro poskrbeli v Emonini blagovnici. Otroci so se igrali, in v svoji bogati domišljiji
risali novo, mlado mesto. Ponovno se je izkazalo, da otroška domišlUia ae pozna meja.
Ta simbol ljubezni in bo-
gastva so vkovali tudi v
mestni grb in ko se je na
praznično sobotno dopold-
ne rodil otrok iz številne
družine slovenskih mest, je
nad mladim mestom pole-
tal avion, z bližnjega trav-
nika, prav iz popkovnice
novih Zreč, na Dobravi, se
je visoko nad nebo dvignil
velik rdeč balon. Na njem
je z velikimi črkami za zgo-
dovino zanamcev pisalo:
Mesto Zreče. Pod balonom
so tekali otroci. Veliki in
mali. Nekdo je vzkliknil:
»To je mesto sreče!«
pa je pravzaprav sre-
ča? To je stvar, ki prihzga
po koščkih in v majhnih
oblikah. Tudi o tem bi znali
veliko bolje pripovedovati
zreški kovači, gozdarji, pa-
stirji in vsi tisti, ki so bili v
zadnjih desetletjih priča
skokovitemu skoku v var-
no naročje napredka.
Kržg je zlagoma, v obje-
mu mogočnih kop in hrb-
tov Pohorja in pod zeleno
kapo Rogle dobival novo
in svežo podobo. Zreče so
se začele razvijati v po-
membno oskrbno, storitve-
no, industrijsko in turistič-
no središče pod Južnim
Pohorjem in tako tudi sicer
hladna statistika ni mogla
mimo dejstev, da ima krso
vse pogoje za proglasitev v
mesto: vso potrebno infra-
strukturo, močno gospo-
darsko zaledje, več kot
3000 prebivalcev in ulice s
hišnimi številkami. K temu
statistično hladnemu dej-
stvu pa je treba dodati, da
ima mesto predvsem sreč-
ne ljudi, ki bodo kovali bo-
dočnost in iz roda v rod bo
šla pripoved o rojstvu me-
sta Zreče, ki že danes sodi
med njgbolj dinamična in-
dustrijska središča v Slo-
veniji, za kar imata veliko
zaslugo Unior in Comet.
Zato ognjemet in balon
nad mestom, zato srečni
obrazi zgaranih kovačev in
mleoših delavcev v sodob-
nejši proizvodnji, zato otro-
ški živ-žav med novo zgra-
jenimi stolpnicami in hiša-
mi novorojenca.
Sojenice so mu bile na
praznični dan sicer emi-
nentne osebnosti sloven-
skega političnega vrha, v
resnici pa ljudje, kleni Po-
horci sami, ki so, kot je to v
navadi pri rojstvu otroka,
slavili dolgo v noč in v rano
mlado jutro. Razbih so pre-
nekatero čašo, za srečo,
izrekli prenekatero modro
misel o tem, k^ pomeni bi-
ti meščan.
Ženica iz oddaljene vasi,
ki ji je bil blišč dneva sicer
bolj tuj, je ponosno dejala,
da bo zd^ na vprašanje so-
sede, kam greš, odgovorila
z eno besedo: V mesto!
Mladi so se postavljali s
tem, da bodo Konjice zd^
predmestje Zreč, nekateri
so pomodrovali, da v ma-
lem mestu lahko žive le
malomeščani. Resnica je
brez dvoma nekje vmes, bi
ugotovila hladna statistika.
Zreče imjgo vse pogoje, da
se razvijajo še naprej. So-
botna podoba je ta vtis tudi
dajala.
Nad mestom so sicer za
praznični dan zastali žerja-
vi nad novim gradbiščem,
a v teh dneh spet bmljo ...
Rasti, mlado mesto!
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
. pa zreški Union, ima veliko
n za njegovo poimenovanje v
mesto. Predsedstvo SFRJ je glavnemu direktorju Uniorja, \
Marjanu Osoletu za uspešno delo in prizadevanja za raz-
voj Zreč podelilo odlikovanje: red dela z rdečo zastavo, i
Odlikovanje je Marjanu Osoletu izročil slavnostni govor-]
nik na prireditvi, predsednik republiškega izvršnega\
sveta Dušan Šinigoj.
Jurij Mlinar: »Pri svojih 56 leUh
sem ponosen, da sem postal meš-
čan Zreč. Spominjam' se, kako
sem leta 1948 prišel v ta kraj kot
v majhno vas in bil nato vseskozi
prisoten pri razvoju kraja. Tudi
sam sem marsikaj prispeval k te-
mu. Že pred 20 leti sem kot nek-
danji odbornik predlagal, da bi
se naj Zreče v prihodnosti razvi-
jale na Dobravi, kjer je do danes
zraslo povsem novo središče kra-
ja. Zreče so lepe in prav je, da so
postale mesto.*.
Marjan Jelenko: »Današnji
3. oktober si bom tudi jaz za-
pomnil za vse življenje. Star
sem 20 let in rodil sem se v
kr^u, iz katerega seje danes
rodilo mesto. To je znak veli-
kega napredka in razvoja in
čeprav danes v šah pravimo,
da smo malo mesto (Zrečani
pa smo zato malomeščani),
dobro slutim nadaljnji razvoj
in razcvet mesta.«
Alenka Padežnik: »Vzne-
mirljiv dogodek je postati
meščan. Mladi smo tega še
posebej veseli in mislim, da
bomo imeli še dovolj prilož-
nosti, da se tudi mi izkažemo
pri nadaljnjem razvoju me-
sta. Zreče so že dovolj znane
v turističnem smislu, s^ sto-
ji za nami Rogla, lepo pa je,
ko postane mlad človek pre-
bivalec mladega mesta.«
18. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER 1987
ilragi prijatelii!
Upam, da ste še naši prijatelji. Še več: upam daje
naša prijateljska druščina vse večja. Res pa je, da
letos še pogrešam nekatere dopisnike, ki so se
prejšnja leta pridno oglašali. Vem pa, da je za vami
komaj prvi mesec pouka, in da boste povečini šele
zdaj začeli z resnim delom tudi v krožkih. Torej!
Veliko, veliko vaših prispevkov pričakujem in ne
pozabite na rubrike V šolo radi hodimo. Najljubša
knjiga, Pionirji fotografirajo ...
Vaša Nadja
Učenci OŠ Primoža Tru-
barja v Laškem so Dan pi-
onirjev izkoristili za to, da
so uredili svoje okolje. Poči-
stili so okolico šole in pre-
barvali igrala. In ne samo
to: poskrbeli so tudi za čisto
avtobusno in železniško po-
stajo v kraju.
Z novim šolskim letom
smo znova uvedli rubriko
vestičk, v kateri bomo en-
krat na mesec zbirali kratke
prispevke o življenju in delu
na vaši šoli. Pišite!
V lokalu
Minute počasi tečejo. Sedim na
rdečem stolu in pred mano je
vroč kakav s smetano. Komaj
sem se malo ogrela. Danes je zu-
naj zelo mrzlo.
V zakajen prostor plane svež
zrak. Vstopita dve dekleti: »Dve
kavi s smetano!« zakliče temno-
lasa. Sedeta poleg mene. Svetlo-
laska je čisto objokana. »Lezak^
sem ravno danes morala dobiti
cvek,« zahlipa. »Ne sekiraj se!« jo
tolaži prijateljica. »Saj te čisto ra-
zumem, pa kaj moreš, ko pa so
prfoksi tako zoprni.* Počasi sre-
bata kavo. Svetlolaska se nika-
kor ne rnore pomiriti. »Pridi,« re-
če temnolaska. »Greva!« Na mizi
pustita denar in odideta. Še ena
žrtev šole, si mislim.
Pozornost posvetim sosedom
na desni. Dva mlada fanta in eno
dekle se nasmihajo drug druge-
mu in ne vedo o čem bi govorili.
»Včeraj sem spet eno novo ulo-
vil,« se odreže visoki fant. Vsi
trije so se začeli tako smejati, kot
da bi slišali super štos. »Kakšno
grozno vreme je danes,« reče de-
kle, ko se smeh poleže, »kmalu
bo zima.«
»Prekleta zima, prekleta zi-
ma .. .« začne ponavljati visoki
fant in se pri tem tako pametno
drži, da bi se skoraj začela smeja-
ti. »Poglejta! Zoki na motorju!«
zavpije tedaj dekle tako glasno,
da jo vsi pogledajo. »Hitro! Mor-
da nas bo peljal en krog!« Zgo-
vorna trojica zdrvi ven kot obse-
dena.
Mislim, da imamo mlajši med
seboj veliko bolj zanimive pogo-
vore, kakor je bil tale. Vendar
smo tudi mi že v letih, ko se vsak
od nas trudi, da bi bil čim večji
frajer. Resnično me zanima,
kakšna bom jaz čez nekaj let.
Pri blagajni plačam račun in
stopim iz objema dima na sveži
zrak. Brr, kako je danes mrzlo.
TINA PREGELJ
OŠ Slavko Šlander
CELJE
Zreče mesto
živim v lepem kraju pod Po-
horjem, imenovanem Zreče. To
je bila nekoč majhna vasica pod
Roglo, kjer je prevladovalo kova-
štvo in kmetijstvo. Z razvojem
tovarne se je razvijal tudi kraj.
Kmetje so se zaposlovali v tu-
kajšnji tovarni kovanega orodja.
Tuk^ je pozneje nastala tudi no-
va tovarna umetnih brusov. Z
razvojem obeh tovarn je hitro ra-
sel tudi moj kraj in se razvijal.
Nastali so mogočni bloki, hotel,
veleblagovnica in še marsikaj le-
pega, kar je našo vas spremenilo
v mesto. Vesela sem, da živim v
takem kraju, ki se je tako hitro
razvil in postal lepo, čudovito
mesto pod Roglo, kjer je velik
turistični center. Zato bodo sedaj
Zreče prvo turistično mesto, ka-
mor bodo ljudje prihajali poleti
in pozimi. In jaz bom lahko rekla,
da sem doma iz mesta, ne več iz
vasi Zreče.
KSENIJA PADEŽNIK, 3.a
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Delam v knjižnici
V začetku šestega razreda je
naša knjižničarka sklicala sesta-
nek vseh učencev in učenk, ki
želijo delati v knjižnici.
Javile so se deklice od šestega
razreda naprej. Tudi jaz in moja
sošolka Mirjana sva se tega se-
stanka udeležili. Tovarišica je
vprašala, kateri dan bomo lahko
delale v knjižnici. Z Mirjano sva
se zmenili za torek pred kosilom
in po kosilu. Tovarišica naju je
napisala pod torek. V torek sva
delali. Skoraj pol ure ni bilo no-
benega obiskovalca.
Nekaj minut pred kosilom pa
navalijo učenci in učenke v
knjižnico. Takrat je mnogo dela.
Vedno se jezim, ker pridejo prav
tisti čas, ko pospravljam stvari in
se odpravljam h kosilu. Vseeno
pa mi knjižnica ne dela težav.
Tako vsak torek hodim delat v
knjižnico.
NIVES RAMŠAK, 6.a
COŠ FranRoš
CELJE
Novo krilo
Avgusta sva šli z mamo naku-
povat šolske reči v knjigarno
Mladinska knjiga. Iz denarnice
sem vzela listek in narekovala
prodajalki. Pred mano je nastal
velik kup zvezkov in knjig. Nato
pa sem si še izbrala torbo. Proda-
jalka je povedala račun in mami
se je skoraj zvrteio v glavi, ko je
slišala številko. Iz torbice je vzela
denarnico in jo skoraj čisto iz-
praznila. Zvezke sem dala v novo
torbo, knjige pa v veliko vrečko.
Nato sva še hodili po mestu.
Komaj sem hodila z veliko in tež-
ko torbo ter vrečko. Mama je za-
gledala v izložbi lepe čevlje in mi
rekla: »Tiste čevlje si bom pa ku-
pila.«
Krenili sva v trgovino Peko.
Šepnila sem ji: »Če pa nimaš več
veliko denarja!"
»Kako pa to veš?« seje začudi-
la. Prodajalko je prosila za čevlje.
Ta jih je hitro prinesla. Mama jih
je pomerila, bili so ji čisto prav.
Šla je k blagajni in plačala. Jaz
sem hodila po trgovini in videla
na polici lepe teniške. Poklicala
sem mamo in jo nagovarjala, naj
mi jih kupi. Pogledala je ceno in
se začudila: »Ti so pa predragi!«
Bila sem tiho in šh sva naprej, na
tržnico. Že od daleč je zagledala
lepo krilo. Ogledala si ga je še od
blizu in rekla: »To krilo pa res ni
drago, samo 9670 dinarjev. Goto-
vo mi bo prav.« Plačala ga je in
ga dala v vrečko.
Pogledala je na uro: »Joj, koli-
ko je že, čez deset minut avtobus
že odpelje. »Tekli sva do postaje.
Pred avtobusom se mi je raztrga-
la vrečka.
Mama je bila že na avtobusu.
Bila sem zelo jezna zaradi vrečke
in zato, ker nisem dobila tenisk.
Sedla sem zraven mame. Vpraša-
la me je: »kje pa imaš vrečko?
Zakaj se tako držiš?«
Jezno sem ji odgovorila:
»Vrečka se mi je razstrgala, grdo
se pa držim zato, ker si mi kupila
samo te smotane zvezke. - Bila je
tiho.
Doma je najprej pomerila krilo
in čevlje. Iz spalnice sem zasliša-
la čuden vzdih. Stekla sem k ma-
mi in videla, da ji je krilo pre-
majhno. Jezno je rekla: »Jaz sem
pa mislila, da mi bo še preveliko.
Zdaj pa ti pomeri to krilo. Pome-
rila sem ga in tj^lo mi je čisto
prav.
»Na," je rekla mama, »namesto
tenisk si dobila krilo.«
Bila sem bolj vesela in držala
sem se tudi lepše..
PETRA POTOČNIK, 7.r
OŠ Tončke Čeč
"iskaj posnetkov imamo v našem arhivu le iz osnovne šole v
-včetrtku, ker so lani pridno sodelovali v naši akciji in tudi
prejeli nagrado, ki jih tudi letos za ta namen pripravlja Fo-
tolik.
Vsaka objavljena fotografija vam tudi nekaj prinese (vred-
nostni bon) predvsem pa nekaj točk, ki bodo ob koncu, ko bomo
podeljevali glavno nagrado-fotoaparat, morda pomembno vpli-
vale pri odločitvi. In še nekaj vam ponuja Fotolik? Pridite in
poglejte si njihovo dejavnost, delo v tiskarni, ateljeju, v trgovini.
Radi vas bodo popeljali skozi proizvodni proces podjetja z naj-
večjo distribucijo razglednic pri nas in vam tudi kaj svetovali.
Predvsem pa opozorite vaše mentorje, da akcija Pionirji fotogra-
firajo že teče in da pri Novem Tedniku nestrpno pričakujemo
vaše izdelke. In če nas boste povabili, bomo tudi mi prišli k vam
in rekli kaj o fotografijah in časopisu.
Avtorica objavljenega posnetka kozolca pa je Liljana Amon.
Urednik fotografije
Pri telovadbi narisal: GREGOR OJSTERŠEK, OŠ Ivan Kova-
čič-Efenka, Celje.
Atka vam tokrat zastavlja vprašanje: koliko pra-
vokotnih trikotnikov je na sliki.
Odgovor pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa
3 a. 63000 CELJE do torka. 13. oktobra. Med pravil-
nimi rešitvami, ki bodo prispele pravočasno, bomo
izžrebah nagrajenca Atkine zanke, nagrajuje pa Aero.
Rešitev iz prejšnje številke: VINOTOK. Nagrado
prejme: Matija Koštomaj, Na Lipico 3, Šentjur pri
Celju.
KERAMIČNA INDUSTRIJA
LIBOJE
Po sklepu delavskega sveta TOZD Keramika
razpisujemo
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo:
1. Počitniške prikolice - GRIČ, IMV Adria 500 z
baldahinom letnik 1975
- izklicna cena je 750.000 din
2. Počitniške prikolice - MRZLICA, IMV Adria 500 z
baldahinom letnik 1976
- izkliona cena je 730.000
Interesenti, ki želijo sodelovati na licitaciji, morajo
. pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini
10% od izklicne cene, pri blagajni DO KLI.
Javna licitacija bo dne 23. 10 1987 s pričetkom ob
10,00 uri na dvorišču DO KIL.
V ceno ni vključen prometni davek, ki se obračuna
naknadno.
Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri pred pričet-
kom javne licitacije.
__Licitaciiska komisija
g OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
NOČNE
CVETKE
• V nedeljo sta se stepla
sovaščana Anton J. in Silvo
iz Gorice pri Šmartnem.
V vasi dvoboj, ki zagotovo
ni v prid dobrim sosedskim
odnosom, še sed^ premle-
vajo, Anton J., ki je pred
dvobojem vzel »doping«,
pa je moral noč preživeti v
prostorih za treznerije. Va-
žke čveke težko čakajo na
razplet pri sodniku za pre-
krške, vmes pa se bodo
spomnile še kup »podrob-
nosti« iz tega zanimivega
dvoboja.
• Jože A. s Teharij je ce-
lo leto pridno obdeloval vi-
nograd, ko pa je prejšnjo
soboto hotel pobrati sado-
ve svojega dela, je bil ne-
malo presenečen; ponoči
so neznani tatovi namesto
njega opravih delo. MiUčni-
ki tatove iščejo, Jože A. pa
bo mogoče nazaj dobil kar
vino. SedcO upa, da so tato-
vi tudi dobri kletarji.
• Prejšnji četrtek je na
postni milice prenočil Jože
T. iz Stor. Jože je v pijano-
sti pozabil na pravila lepe-
ga obnašanja in na Babnem
pretepal svojo znanko. Tu-
di pri izbiri znancev je po-
trebno biti previden ...
• Občan L. seje prejšnjo
sredo spet oglasil pri svoji
bivši ženi Mariji v Vojkovi
uhci in jo pretepel. Nihče
ni vesel tako neprijetnega
gosta, zato pa je bila Marija
bolj vesela mihčnikov, ki
so jo rešili pred nadležnim
bivšim možem.
S. Š.
Začaran krog ceijskega prometa
Presekal naj bi ga celjski magistralni krit
K prometni ureditvi Celja imajo
Celjani, pa tudi obiskovalci od dru-
god, precej pripomb. Delno je vzrok
akutne nedorečenosti celjske pro-
metne ureditve enak vzrokom v dru-
gih rastočih in razvijajčih se mestih,
večidel pa je prometnih težav krivo
necelovito in kratkoročno odpravlja-
nje prometnih zagat in zamaškov.
Ta čas pesti mesto predvsem po-
manjkanje parkirnih prostorov. Prav-
zaprav je parkirišč dovolj malce izven
strogega centra, na primer na Glaziji in
za hotelom Celeia ter južno do železni-
ške postne, vendar s prometnimi zna-
ki voznikov ne prisiljujemo parkirati
na omenjenih površinah. Tako večina
vozi v center mesta in pušča vozila na
vseh mogočih in nemogočih kr^ih.
Občinski odnos do prometne urejeno-
sti v pravi luči osvetljuje primer s Trga
V. kongresa, pred katerim so sicer po-
Merxova Avtotehnika v Kocbekovi
ulici že leta opravlja nakup in proda-
jo rabljenih vozil. Ker imajo pre-
majhno garažo, so njihova vozila par-
kirana dopoldan kar na pločniku,
kjer sicer parkiranje ni dovoljeno. Da
bi bila gneča še večja, so na drugi
strani ulice označena parkirišča, pro-
met je dvosmeren, po Kocbekovi pa
imajo redno progo tudi Izletnikovi
lokalni avtobusi. Pristojen občinski
komite je Avtotehniki sicer že pred
časom izdal odločbo, da mora svojo
dejavnost preseliti drugam, vendar
Avtotehnika tega ni storila, za Komi-
te za urejanje prostora in varstvo
okolja pa je očitno zadeva s tem
opravljena.
stavljeni prometni znaki za prepoved
vožnje vseh vozil, vendar je trg vedno
poln pakiranih avtomobilov, s^ krši-
tev nihče ne kaznuje. Iztok Uranjek,'
svetovalec za promet na občini Celje
nam je pojasnil, da zato, ker bodo trg
kmalu spet usposobih za parkirišče.
V Celju sta tudi dva viseča semafor-
ja, ki po veljavnih predpisih sploh ne
pomenita več semaforiziranega križiš-
ča, saj sta lahko le dopolnilo semafor-
jem na tleh. Teh seveda v Cankarjevi
uhci pri lekarni in v križišču Gregori-
čičeve s Kersnikovo ni.
Precej celjskih prometnih tržav naj
bi odpravih tudi s celjskim magistral-
nim križem, kije tipičen primer občin-
skega urejanja prometa v Celju. Če se
že sprijaznimo s tem, da Celje pač ne
niore graditi obvoznic, kot to počno
drugod, da je torej za tranzitni promet
moč zgraditi le ceste, ki bodo Celje
razrezale na četrtinke, pa se ne more-
mo sprijazniti s tem, da po stari navadi
ob projektiranju upoštevamo vse mo-
goče interese delovnih organizacij in
prebivalstva. Tako bo v kratkem do
konca zgrajena magistrala iz vzhodna
na zahod Celja imela na vsaki stran po
več kot deset dovozov in izvozov. dyt_
Trditev, da si v Celju tudi s promet-
nimi naložbami, ki naj bi omogočile
bolj tekoč promet, nakopljemo le do-
datne težave, lahko potrdimo kar z
največjo investicijo v prometni ob-
jekt y Celju v zadinjem času, podvo-
zom na Kersnikovi ulici. Podvoz je
sicer lep, veseli so ga predvsem voz-
niki, malo manj pa tisti, ki se v pro-
met vključujejo iz stranskih ulic na
obeh straneh podvoza ali tam prečka-
jo cesto. Težava je namreč v tem, da
niti vozniki, ki so trenutno v podvozu
niti udeleženci v prometu na obeh
straneh podvoza ne vidijo eden dru-
gega.
od teh bosta v neposredni bližini želez-
niških prehodov, vsi pa so iz in do
nove magistrale speljani kar pravokot-
no. Na ta način magistralnih cest ne
grade več nikjer, niti drugod v Slove-
BRANE PIANO
Takole prometno je sleherno dopoldne na Trgu V. kongresa, čeprav je trg po
občinskem odloku zaprt za ves promet. Foto- EDI MASNEC
Poteptani
dinarji
Ne ve se še, kaj je nem-
škega državljana Rudol-
fa Horsta tako razjezilo,
da je v soboto pred Tur-
ško mačko vrgel na tla
pet bankovcev po 20.000
dinarjev, jih pohodil in
popljuval. Vsekakor pa
ga bo to kar precej stalo.
O omalovažovanju na-
šega denarja (zažiganju)
so časopisi pri nas že ne-
k^krat pisah, v Celju pa
je to prvi takšen primer,
ki so ga odkrili miličniki.
Horsta so takoj prijeli in
ga pridržali do iztrezni-
tve, naslednji dan pa od-
peljali sodniku za prekr-
ške. Zadevo bo sodnik za
prekrške obravnaval kas-
neje, Horst pa je moral
plačati nekaj manj kot
180.000 dinarjev za pri-
mer, če bi se hotel izogni-
ti postopku.
S. Š.
Malomarnost na
mlečni farmi
V ponedeljek dopoldne so
na mlečni farmi žalskega
kmetijskega kombinata v
Zalogu gnojili travnik z
gnojnico, čeprav to ne bi
smeli. Na travniku je na-
mreč urejena drenaža, tako
da je gnojnica takoj stekla v
bhžnji potok Pirešica, verjet-
no pa je nekaj poniknilo tudi
v celjsko podtalnico, ki je že
tako preveč »obogatena« z
nitriti.
Na farmi so sicer takoj
ukrepah, ko so videh, kaj so
naredili, in zasuh drenažni
jarek, da ni še več gnojnice
steklo v Pirešico, vseeno pa
je poginilo kar precej rib.
Umrl pod panjem
Prejšnji torek je 38-letni
Franc Črešnovar iz Velike-
ga Širja v gozdu pod Kopit-
nikom razžagaval debelejšo
bukev, ki se je podrla med
zadnjo zimo. Ko je Črešno-
var odžagal del debla tik ob
panju, se je ta zaradi teže (na
koreninah je bilo še precej
zemlje) prevahl in stisnil
Črešnovaija. Trinajstletni
Črešnovarjev sin je takoj ste-
kel po pomoč. Prihiteli so
kr^ani in odstranili zemljo,
vendar je bila pomoč prepoz-
na Črešnovar je že umrl pod
veliko gmoto zemlje.
Umrl zaradi
poškodb
V celjski bolnišnici je
umrl 46-letni Alojz Pavlo-
vič iz Loga pri Rogatcu ki se
je hudo ranil 17. septembra
na celjski železniški postaji.
Takrat je med raztovaija-
njem omahnil preko varoval-
ne stranice na tovornjaku.
Ponarejen
zaključni račun
Zaradi utemeljenega su-
ma ponarejanja poslovnih
listin je celjski javni tožilec
zahteval preiskavo za J. S.
ta je pri ZŠAM Celje oprav-
ljala knjigovodska dela na
podlagi pogodbe o delu. J. S.
na^ bi v zaključnem računu
Z SAM za preteklo leto prika-
zala dobiček, čeprav je
ZŠAM Celje imelo v resnici
2,2 mihjona dinarjev izgube.
Posredovalnica z veliko
izbiro - mali oglasi v
Novem tedniku
livtobus »vreden« štiri leta
Goljufija s starim avtobu-
som je te dni dobila epilog
na celjskem Višjem sodišču;
prvoubtoženemu, 36-letne-
fflu Mirku Golobu iz Laške-
ga so zvišali kazen na 4 leta
in dva meseca zapora, 40-
letnemu Milanu Žalerju iz
Ivence pri Vojniku pa na le-
to dni in 8 mesecev zapora.
Prvostopenjsko sodišče je
Mirka Goloba obsodilp za
krivo ovadbo in goljufijo na
enotno kazen 3 leta in 2 me-
seca zapora, Milana Žaleija
pa za krivo ovadbo in pomoč
Pri goljufiji na enotno kazen
leto dni in 4 mesece zapora
in obema izreklo tudi stran-
ski denarni kazni. Na sodbo
se je pritožil javni tožilec in
obtoženca oziroma njuna za-
govornika. Višje sodišče pa^
je pritrdilo le mnenju javne-
ga tožilca, ker je menilo, da
so bile izrečene kazni za
takšna kazniva dejanja pre-
majhne.
čoljufijp z avtobusom sta
Golob in Žaler natančno zas-
novala, izpeljala pa sta jo v
noči na 31. julij. Teren sta
pripravila tako, daje Žaler že
27. julija telefoniral mihčni-
kom, da mu je nekdo ukra-
del avtobus. Vozilo so milič-
niki hitro našli, saj sta ga ob-
toženca sama zapeljala na
parkirni prostor v Rimske
Tophce, s to potezo pa sta
hotela samo vzbuditi prepri-
čanje, daje na Celjskem nez-
nani nepridiprav, ki krade
avtobuse.
Štiri dni kasneje sta se oba
zapeljala proti akumulacij-
skemu jezeru Bočac pri Ve-
temiku v BiH - Golob s svo-
jim starim avtobusom, Žaler
pa z osebnim avtomobilom.
Ponoči je Golob po strmem
terenu potisnil avtobus v je-
zero, potem pa sta se skupaj
z Žalerjem odpeljala nazaj
domov.
Golob je potem na postgji
milice vložil ovadbo, da so
mu ukradh avtobus, podal
pa je tudi zahtevek zavaro-
valnici, ki mu je približno
dva meseca zatem izplačala
nekaj več kot 11 milijonov
dinaijev. Kasneje je zaradi
suše in nizkega nivoja vode v
akumulaciji Bočac avtobus
»pogledal« iz vode, na ta na-
čin pa so tudi odkrili golju-
fijo.
S.Š.
PROMETNE NESREČE
Pretesno
prehitevanje
Na Sloveniki med Dramlja-
mi in Celjem je prišlo do ne-
sreče, ker je 34-letni voznik
osebnega avtomobila Branko
Rončel iz Maribora pretesno
prehiteval vozilo pred seboj.
Rončel je namreč prehitro za-
peljal nazaj na desni pas, zato
je oplazil drugo vozilo, pri tem
pa je njegov avtomobil začelo
zanašati, tako da je zapeljal na
nasip. Pri tem sta se voznik
Rončel in njegova sopotnica,
44-letna Hermina Plečko iz
Maribora huje ranila, škode na
vozilu pa je za 9 milijonov di-
narjev. .
Umrl po nesreči
Približno poldrugi mesec
po prometni nesreči je v celj-
ski bolnišnici umrl 68-letni
Alojz Boršič iz Titovega Vele-
nja. Boršič se je ranil v pro-
metni nesreči 26. avgusta v Ti-
tovem Velenju.
Velika škoda
Prejšnji četrtek sta trčila
tovornjaka na križišču Celj-
ske in Šaleške ceste v Tito-
vem Velenju. Na semaforju v
križišču so utripale rumene lu-
či, ko je voznik tovornjaka, 22-
letni Mirsad Orteš iz Livna izsi-
hl prednost 48-letnemu vozni-
ku tovorrijaka s priklopnikom
Antonu Klemenčiču iz Škofje
vasi. Orteš je s tovornjakom tr-
čil v sredo Klemenčičevega
priklopnika in padel iz kabine.
K sreči se je le lažje ranil, pač
pa je precejšnja škoda na to-
vornjakih; na tovornjaku tran-
sportne organizacije iz Livna
za 15 milijonov dinarjev, na
celjskem tovornjaku in na to-
voru pa za 8 milijonov di-
narjev.
Izsilil prednost
Prejšnji četrtek popoldne je
na Mariborski cesti v Celju
19-letni voznik osebnega av-
tomobila Vladimir Pobirk iz
Vojnika pri tovarni Emo zavi-
jal v levo. Tako je izsihl pred-
nost 23-letni voznici kolesa s
pomožnim motorjem Valeriji
Ocvirk iz Celja. Kolesarka je
padla in se huje ranila.
Sprevodnika zbil
avtobus
V petek zjutraj, nekaj po pe-
ti uri je na križišču pred novo
avtobusno postajo 33-letni
izletnikov sprevodnik Vinko
Pujič iz Ivanjske pri Banja
Luki izstopil iz avtobusa, ko
je ta stal v križišču pred rdečo
lučjo na semaforju. Sprevod-
nik je nameraval prečkati ce-
sto, ko je po drugem voznem
pasu pripeljal z drugim avto-
busom 39-letni Karel Dokler iz
Strmca pri Vojniku in zbil ne-
previdnega pešca. Pujiča je
zbilo pred drugi avtobus in so
ga v kritičnem stanju prepelja-
li v celjsko bolnišnico.
Nepravilno zavijanje
V nedeljo je 30-letni voznik
osebnega avtomobila Peter
Mikez iz Mestinja na cesti v
domačem kraju zavijal v levo
proti gostilni, ne da bi prej
nakazal spremembo smeri.
Zaradi tega se je v rxjegov avto-
mobil zaletel 38-letni Julijus
Stančič iz Poredja pri Pregra-
di, kije vozil za njim. V nesreči
se je huje ranila Stančičeva so-
potnica, 31-letna Irena Stančič
iz Poredja.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER iggj
Šahovsko prvenstvo mladih članov
šahovski klub Žalec, ki slavi letos 40
letnico obstoja, je v dneh do 15. oktobra
organizator 37. članskega republiškega
prvenstva, ki poteka vsak dan v stran-
ski dvorani hotela Golding Rubin. Na-
stopa štirinajst trenutno najboljših slo-
venskih šahistov, katerih značilnosti so
mladost, znanje in ostra, brezkompro-
misna igra.
Otvoritve se je med drugim udeležil
tudi predsednik šahovske zveze Sloveni-
je Milan Kneževič, kije med drugim izra-
zil zadovoljstvo, da kraljevska igra dobi-
va vse več privržencev in tudi kvaUtete v
Saviniski dolini.
Po 6. kolih sta na 37. republiškem
članskem prvenstvu odigrala doslej
najdaljšo partijo domačin Črepan in
Polajžar. Trikrat sta srečanje prekinila,
četrtič pa potegnila še šest potez ali
skupaj 106, točko pa je osvojil Polajžar.
To je bil tudi prvi poraz Črepana.
Šahisti igrajo vsak dan od pol štirih
popoldne dalje, prekiryene partije, ki jih
je zelo malo, pa naslednji dan dopoldne.
Organizator se je potrudil, da je prven-
stvo izjemno dobro pripravljeno in da
imajo igralci za to zahtevno miselno igro
Doslej najkrajšo partijo sta odigrala
Peniš in Orel, ki se je končala že v 24.
potezi, ko je zmagal Peruš. Po besedah
glavnega sodnika Karlija Turka je bila
to efektna zmaga s pravim žrtvenim
plesom.
na razpolago skoraj vse kar jim omogoča
popolno koncentracijo za Čimboljšo igro.
37. šahovsko prvenstvo Slovenije je
eno najkvalitetnejših v zadryih letih. Res
je, da ni Bruna Parme in Albina Planin-
ca, vendar ta dva že dolgo ne nastopata
več. Tudi ni Janeza Barleta in Vojka Mu-
sila, je pa zato izobilje mladih perspektiv-
nih šahistov. KvaUteta partij v že doslej
odigranih kolih je na izredno visoki rav-
ni. Res je, da se je večina partij končala z
remijem, vendar v glavnem šele po veli-
kih borbah.
Franc Brinovec mi., mojstrslti Itandi-
dat, je v petih kolih iztržil dva remija in
doživel tri poraze.
Za mnoge je bil največji favorit prven-
stva Iztok Jelen, mednarodni mojster iz
Ljubljane, vendar je po dveh porazih nje-
gova vloga favorita vse težja. Drugi favo-
rit, dvakratni republiški prvak, Leon Go-
stiša z Vrhnike, igra izredno sohdno in
ima lepe možnosti, da osvoji še tretje pr-
venstvo. Seveda ne smemo pozabiti na
trikratnega delavskega prvaka Slovenije
Oskarfa Orla iz Medvod. Tudi on ima lepe
možnosti, enako kot Danilo Polajžer iz
Ptuja.
Kaj pa naša predstavnika? Marjan Čre-
pan, lani drugi, se ne najde. Franci Brino-
vec ml. je v prvih kohh igral mnogo bolje
kot kaže rezultat. Izkušnje so tisto, kar
mu še primargkuje in zato lahko računa-
mo, da bo v naslednjih kohh izkupiček
mnogo boljši.
Še beseda o organizatorju prvenstva:
Žalčani so se res zelo potrudili in organi-
zirali letošnje prvenstvo nadvse kvaUtet-
no. Že po prvi tretjini tekmovanja lahko
zapišemo, da si zaslužijo najvišjo oceno
za organizacijo.
Organizatorje veselijo dobre igre, isto-
Marjan Črepan, FIDE mojster, je s svojo
igro sicer zadovoljen, pa čeprav je iztr-
žek slabši kot lani, ko je bil drugi.
časno pa so razočarani, saj vsaj do torka
ni prišel na ogled prvenstva, ki je osred-
nje v repubUki, nihče, ki sicer kot stro-
kovnjak pokriva področje šaha. Tudi za-
radi tega so informacije v osrednjih glasi-
Uh izredno skope in brez potrebnih ana-
Uz. Nov dokaz, da je bolje iti v večji kraj.
Zanimivo pa je tudi to, da si prvenstvo
Po 5. kolih vodi dvakratni republiški
prvak Gostiša s štirimi točkami, sledijo
Podlesnik 3,5, Justin itd., medtem ko sta
Črepan z dvema in Brinovec z eno točko
v drugi polovici lestvice.
vsak dan ogleda večje število ljudi, ki
pozorno spremljajo partije ter jih kasneje
v avU tudi komentirajo ah celo odigrajo
na »pomožnih« šahovnicah. Veliko dni je
še ostalo do konca prvenstva, že zdaj pa
Icihko zapišemo, da bo to prvenstvo po-
menilo veliko za nadaljnji sistematični
razvoj šaha v Savinjski dolini, kjer mu še
zlasti v šahovskem klubu Žalec posveča-
jo vehko in natančno pozornost.
TONE VRABL
Državni prvakinji Gobec - Nas^
Na kegljišču Golovca je bilo državno prvenstvo v
ženskih dvojicah, kjer so popolni uspeh dosegle pred-
stavnice KK EMO Celje, saj so osvojile zlato in brc.
nasto medaljo ter za nameček še sedmo mesto.
Republikški prvakinji Gobec in Nagy sta bili tokrat
izvrstni. Kegljali sta kot v sanjah. Celo najboljši moški
kegljači bi bili njihovih rezultatov veseli. To pa
pomeni, da sta obe tudi prepričljivo zmagali in postali
državni prvakinji. Tanja Gobec pa je ob tem prvi dan
postavila še nov rekord kegljišča, ko je podrla fanta-
stičnih 483 kegljev.
Slavju sta se pridružili s tretjim mestom še J. Šcško
in Mikac, zaokrožili pa s sedmim Grobelnik in Lesjak.
Nov dokaz kvalitetnega ženskega kegljanja v našem
mestu.
V sredo zjutraj so najboljše kegljavke EMO Celje
odpotovale na evropsko klubsko prvenstvo na Čeho-
slovaško, kjer bodo zastopale Jugoslavijo kot lanske
državne prvakinje. Vse kegljavke so v odlični formi in
če bo še malo športne sreče, lahko pričakujemo
ugodne rezultate in nov uspeh celjskega špoi^a.
TV
Štirje porazi v
rokometnem plesu
Letošnje rokometno prven-
stvo v zveznih in republiških
prvenstvih se je za ekipe s
celjskega območja slabo zače-
lo. Tako so v zadnjem kolu
vse štiri ekipe izgubile, kar
vsekakor ni spodbudno za na-
daljnji razplet.
Rokometaši Aera so v 2. ko-
lu v II. zvezni hgi gosto vab v
Bjelovarju in doživeli nepriča-
kovano visok poraz 25:16, naj-
boljši strelec pa je bil mladin-
ski državni reprezentant Čater
s petimi goh. Na lestvici je
Aero deveti, v 3. kolu pa bo
igral v soboto doma z Mehani-
ko iz Metkovičev, ki je na 4.
mestu.
Visoko so izgubile tudi mla-
de rokometašice Velenja, ki so
gostovale v Zrenjaninu, kjer
jih je premagal domači Minel
36:28. Čeprav je Čerafmova da-
la kcir 13 golov, to ni bilo dovoj
za ni^i poraz. Zdaj so Velenj
čanke na sedmem mestu, v 3
kolu pa igrajo doma v Rde<
dvorani z ekipo Borova, kiji
tretja.
V moški reubliški ligi je Š«{
stanj gostoval v Ajdovščini
kjer je izgubil proti Jadranu«
Kozine 30:25. Ahč je dal še^
golov. Šoštanj je po 4. kolii
sedmi, kar je pod pričakovanji
in dosežki v prejšnjih sezonah,
v soboto pa bo igral v T. Vek
nju s Črnomljem, ki je deveti
Novinke v republiški žensk
hgi igralke ERE iz Šmartna ol
Paki so v Šentjerneju izgubi
z Iskro 29:17, po pet golov pj
sta dah Trobina in Frangei
Igralke ERE so na predzad
njem (enajstem) mestu, v 5, ko
lu pa bodo igrale doma s Po
lano. T\
KOMENTIRAMO
Kaj se dogaja?
že pred začetkom, prvenstva
v 2. zvezni rokometni ligi je
bilo v celjskem taboru Aera
vroče. Marsikaj se je dogajalo
okoh prihoda in odhoda igral-
cev, še veliko več o tem, kdo
bo vodil ekipo v zahtevnem
tekmovanju, od katerega so si
vsi veliko obetali. Končno je
trenerske posle prevzel stari
znanec celjskega rokometa To-
ne Goršič in vsi smo si oddah-
nih, da bo zdaO nekaj časa mir,
vsaj kar se trenerja tiče. Že po
1. kolu, ko so Aerovci pod tak-
tirko Toneta Goršiča doma
premagah Velež iz Mostarja, je
igralce v 2. kolu vodil nekdanji
igralec, pa tudi občasni trener,
Slavko Ivezič. Menda je prišlo
do spora med Goršičem in ne-
katerimi igralci, ekipa pa se je
tako znova znašla v neprij«
nem položaju.
Kdor vsaj malo spremlja d
godke v celjskllja rokometu
zadnjih letih lahko potrdi, <
je vse skupaj neresno. Vsi pn
prvenstvom in med njim o
ljubljajo že nekaj let boj za vi
in vrnitev v 1. zvezno hgo, I
drugi strani pa odstavljajo
postavljajo trenerje, ki svojej
programa ne morejo izpeljal
Spomnimo se samo lanske s
zone, ko so Tislja iskali p
morju, da je prevzel trenersk
mesto, potem pa čez noč bn
pravega vzroka odstavih. Stal
pesem se tako nadaljuje, vel
dar ne v korist nadaljnjega rai
voja rokometa. Kdor ni spos<
ben za sistematično in resn
delo brez raznih medsebojni
sporov, naj pač klub v interesi
nadaljnjega resničnega razvoj«
zapusti.    .     TONE VRABl
ilj^lini ifiiititfaiiyMi4#isli liieiiiiliiiii
Tekmo¥anie ¥ orfeniacUl so Izpeljali ¥ okolici jame Pekel
Marljivi delavci Planinske-
ga društva Zabukovica in tu-
di ostali iz žalske občine so v
nedeljo dopoldne pomagali
organizirati 21. Milovanovi-
čev memorial. To priznano
orijeutacijsko tekmovanje or-
ganizirajo izmenoma taborni-
ki in planinci v spomin na
skojevca Dragoljuba Milova-
noviča, ki je umrl sredi sep-
tembra 1922 v Karavankah,
ko je petič ilegalno prečkal
mejo.
Leta 1959 so ob proslavi 40-
letnice KPJ v Završnici odkrih
spomenik z njegovim imenom.
Od takrat pa se tudi vsako leto
v tem času srečajo orientacisti
in delovno počastijo spomin
nanj.
Tekmovanje so pripravili v
okolici jame Pekel in je bilo na
zahtevnem kraškem terenu,
polnem vrtač. Taborniki, pla-
ninci in člani društev Partizan
so tekmovali z ekipno in posa-
mično, prizadevni organizator-
ji pa so pripravili tudi rekre-
acijsko orientacijski pohod, ki
pa ni bil najbolje obiskan. Tek-
movanje je potekalo od devet
dopoldne pa tJa do štirinajste
ure.
Največji uspeh med posa-
mezniki pri članih od 17 do 19
JeUedos^el član PD Zabuko-,
vica Marko Lorenčak, ki je
zmagal v tej konkurenci; ekip-
no pri ženskah od 10 do 15 let
je bila tretja ekipa ZTKO Slo-
venske Konjice in pri mladin-
cih do 15 let tretje ekipa Odred
bistre Savinje iz Šempetra. Or-
ganizatorji so tekmovanje do-
bro pripraviU in tudi izpeljali.
T. TAVČAR
S karto in kompasom po neznanem terenu ...
Veterani
v streljanju
v Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo v streljanju, kjer so
se pomerili nekdanji odlični
slovenski strelci, zdaj že vetera-
ni. Med njimi je bilo tudi precej
celjskih strelcev, kjer sta bila še
posebej uspešna v strelJEinJu s pi-
štolo Marjan Dobovičnik in Jože
Teržan, ki sta osvojila drugo in
tretje mesto ali srebrno in brona-
sto medaljo. Nastopili so še:
Franc Hočevar, Jože Štrajher,
Polde Teržan, Viktor Povše,
Franc Apat in Mirko Konjedič.
Novo Strelišče v
Vitaniu
Ob občinskem prazniku Slo-
venskih Konjic so v Vitanja od-
prli novo pet stezno avtomatsko
strelišče za zračno puško. Pri-
pravili so tudi prvo tekmovanje,
kjer je zmagala ekipa Celja v po-
stavi Tone Jager, Marjan Dobo-
vičnik in Jote Jeram, ki je z*od-
Učnim rezultatom 278 krogov tu-
di zmagal med^samezniki.
Drsalno kotalkarski
klub Tkanina Celje
prireja
začetne tečaje
drsanja za otroke od
4 do 6 let.
Tečaj traja vsak teden od
ponedeljka do petka od 17
do 18. ure. Prijave vsak po-
nedeljek pol ure pred za-
četkom tečaja. Cena 5000
din.
ŽOGA JE OKROGIA
Republiška liga: v 7. kolu so štiri ekipe s celjskega
območja iztržile tri točke, kar je izredno skromno. Steklar
iz Rog. Slatine je gostoval v Kopru in izgubil 2:0, Rudar iz
T. Velenja je doma igral 1:1 z Muro, Triglav doma ni uspel
premagati Ingrad Kladivarja, ker se je srečanje končalo
0:0, točko pa je iztržil tudi Elkroj, kije v Mozirju igral 1:1 z
vodečim Teol Slovanom. Lestvica: 8. Rudar (TV), 9.
Elkroj, 12. Ingrad Kladivar in zadnji 14. novinec Steklar. 8.
kolo: Ingrad Kladivar bo igral doma z Domžalami, Steklar
z Ljubljano, Elkroj mora k Muri, velenjski Rudar pa k
Triglavu.
Vzhodna območna liga 6. kolo: vse tri ekipe s celjskega
območja so gostovale ter se vrnile z zmago in dvema
porazoma. Zmagala je ekipa ERA Šmartno v Rušah proti
Pohorju 3:4, izgubili pa Partizan Žalec v Slovenj Gradcu
4:1 in Dravinja v Lendavi z Nafto 3:0. Lestvica: 6. ERA
Šmar;tno, 7. Partizan Žalec, 10. Dravinja.
Medobčinska nogometna zveza Celje člani 4. kolo:
Orlica - Steklar Hrastnik 1:6, Opekar - Papirničar 6:3,
Šmarje - Svoboda Brežice 2:5, Odred Kozje - Rudar
Senovo 4:2 in Kovinar - Celulozar 1:1. Vodi Opekar, pred
Svobodo, Celulozarjem itd. 5. kolo 10. oktobra: Celulozar-
Orlica, Svoboda - Kovinar, Rudar - Šmarje, Papirničar -
Odred, tekma Steklar - Opekar pa je preložena na 14.
oktober.
TV
, OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 21
pri^^kovan poraz košarkarlev IVIerxa
celjski košarkarji Merxa so v 2. ko-
iB ZKL gostili največjega kandi-
Ijta za prvo mesto v tej ligi - Vojvo-
ino iz Novega Sada in po pričakova-
Ijil, izgubili 92:107.
gostje iz Novega Sada so že v Celju
^ojo moč pokazali takoj po dobrem
IjCetku domačih, ki so povedli s 4:0 in
14 Takrat so gostje dosegh zaporedo-
U točk (8:15) in vodstva niso več
^pustih iz rok. Pri 15:33 v 14. minuti je
joina^i trener Zrinski v minuti odmo-
3 »spremenil« igro v obrambi, gibljiva
•onska postavitev je prinesla nek^
iobljenih žog in Merx je razliko znižal
,2 sedem točk 35:42. Do polčasa pa so
,ostje razliko zopet povečali na 38:49.
)snovni cilj v igri Celjanov je bil
[stvariti prostor za nemoten met Pipa-
la in vtekavanje Golca, Urbanije in
jedveda, vendar jim to nikakor ni
ispevalo, predvsem zaradi slabe igre
iranilcev, saj jima je Mavrenski pov-
ročal obilo preglavic pri vodenju in
jodajanju žoge. Na žalost se Govc po
rrnitvi iz služenja vojaškega roka še ni
lajboije ujel, Cencelj pa je bil nek^
asa poškodovan.
Takoj na začetku drugega dela so
Lostje silovito začeli, dosegli so 11
EjA, domači le dve (40:60) in točki sta
bih oddani favoritu. Košarkarji Merxa
so razhko do konca srečanja znižah na
92:107. Celotna gostujoča prva peterka
se je izkazala v napadu, kjer je nevar-
nost pretila iz vseh položžgev, v obram-
bi pa so Cenclju dopustih, da je zadel
edino trojko za Merx, pri katerem je
največ pokazal Medved, ki seje v sko-
kih pod košem (12) uspešno kosal z
gostujočimi centri, v napadu pa je bil
presenetljivo natančen. Kapetan Gole
(6 asistenc) in Pipan sta bila tudi to pot
učinkovita, vendar brez pravih podaj
več nista zmogla. Strelci pri Merxu:
Gole 26, Cencelj 9, Sušin 2, Urbanija 5,
Pipan 21, Medved 25 in Bursič 4.
Merx bo v soboto gostoval v Zrenja-
ninu pri ekipi Servo Mihaela, ki ima že
dve zmagi. Tudi na tej tekmi Celjzmi
nimajo veliko možnosti za zmago. Po-
raz ne bi bil usoden, presenečenje pa
bi bilo dobrodošlo.
Boris Zrinski, trener Menca: »V dru-
gem kolu smo igrali proti verjetno naj-
močnejši ekipi v ligi, proti Vojvodini iz
Novega Sada. Tekmo smo izgubiU v
obrambi, ko nismo mogli ustaviti njiho-
vih visokih igralcev v prvem polčasu. V
drugem polčasu smo slabo realizirali tež-
ko pridobljene kontre in polkontre. Mi-
slim, da je bila tokrat odločilna zares sla-
ba igra v obrambi. Ta poraz nas ni prese-
netil, ScO smo pred začetkom tekmovarya
vedeh, da imamo v prvih petih kohh
izredno neugoden žreb. V prvem kolu
smo po dobri igri na Reki izgubih, v dru-
gem kolu smo igrali proti n^močenjši
ekipi, Vojvodini, v tretjem kolu gremo na
težko gostovanje v Zrenjanin k ekipi Ser-
vo Mih^la, tako da lahko šele v četrtem
kolu pričakujemo pravo igro proti enako-
vrednim nasprotnikom. Mishm, da bi ta-
krat lahko z boljšo igro v obrambi in
učinkovitejšim napadom, pričakovah
zmago.
Sašo Govc, Merx: »Pred kratkim sem
se vrnil iz vojske. Bil sem nekoliko po-
škodovan, vendar me je rešilo to, da sem
se za štirinajst dni odpravil v Ameriko,
kjer sem igral v nekem košarkarskem
kampu. V delo z ekipo sem se dobro
vživel, saj smo s fanti stari prijatelji, teža-
ve sem imel le nekoliko s kondicijo in-
nek^ odvečnimi kilogrami, kar pa sem
sed^ že uredil. Za današnjo tekmo bi
rekel, da smo jo pričeh in končah kata-
strofalno slabo. Za razhko od tekme s
Kvamerjem, smo tam igrah dvajset mi-
nut zares odhčne košarke, medtem ko je
bilo danes štirideset minut obupne ko-
šarke in po moje je bilo to srečanje prava
muka za gledalce. Kljub vsemu menim,
da bi s takšno ekipo morah ostati v I. B
ZKL.« DEAN ŠUSTER
NATAŠA GERKEŠ
Urbanija (Iti ga pri metu na koš ovira odlični Bilalovič, v
ozadju pa akcijo spremljata Gole in Mavrenski) po poškodbi
še ni v pra vi formi. poto: T. TA VČAR
Start v vseh košarkarskih iigah
v soboto se bo začelo tekmovanje v II. zvezni košarkar-
ski ligi za ženske in v obeh republiških prvih in drugih
ligah.
V II. ZKL zahod se bodo košarkarice Korsa Rogaške
borile za uvrstitev med prve štiri ekipe, saj bo to najverjet-
neje potrebno za nadaljnje nastopanje v tej ligi zaradi
združitve z ligo Center, medtem ko bi liga na »vzhodu«
ostala nespremenjena. Po odhodu trenerja Zrinskega bo
ekipo vodil Stanko Emeršič, ki je prej delal z mlajšimi
selekcijami v klubu. Cilj Kors Rogaška, ki so se okrepile s
Celjanko Germovo, izgubile pa Virantovo (Krajina auto
Banja Luka), je tako zgornji del lestvice, kjer so mesta že
rezer/irana za zagrebška kluba Monting in Lavčevič ter
Jugoplastiko iz Splita. V 1. kolu bo Kors v domači telovad-
nici v soboto ob 17. uri gostil ekipo Ilirije iz Ljubljane.
V moški republiški ligi bodo iz celjskega nastopili trije
klubi. V 1. kolu bo v soboto v Celju ob 19. uri derbi med
novincem v ligi štorskim Kovinarjem in Cometom iz Slo-
venskih Konjic, Rogaška pa bo z novim trenerjem Vasem.
Vujačičern doma gostila drugega novinca v Hgi, ekipo
Nove Gorice.
V ženski republiški ligi bo nastopala ekipa celjske
Metke, ki v primerjavi z lansko sezono ni izgubila nobene
igralke, znova pa bo zanjo zaigrala Daija Cencelj. Aleš
Antauer. trener celjskih košarkaric je zadovoljen z žre-
bom, saj imajo v prvih dveh kolih lahka nasprotnika,
njegove varovanke pa naj bi se borile za mesta tik pod
vrhom. V soboto ob 17. uri bo Metka gostila, ekipo
Mengša, ki letos nastopa nekohko oslabljena. V tej Ugi
bodo nastopale tudi košarkarice Cometa iz Slovenskih
Konjic.
Z. republiška liga za moške v vzhodnem delu Slovenije
je razdeljena na tri skupine, ker seje pojavila kopica novih
klubov v najnižjem rangu tekmovanja. Poleg klubov, ki so
že lansko sezono nastopali v tej ligi sta s celjskega še
novinca ekipi Prebolda in Merxa B.
DEAN ŠUSTER
LIBELA CELJE
Industrija tehtnic
in finomehanike
Delavski svet DO LIBELA Celje, TOZD TEHTNICE,
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
Vodenje tehnološke priprave
proizvodnje
Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog mo-
rajo poleg splošnih, z zakonom o združenem delu
določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje poseb-
ne pogoje:
- visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri
- 3 leta uspešnih delovnih izkušenj na podobnih
delih in nalogah
- organizacijske in vodstvene sposobnosti za
uspešno vodenje
- družbenopolitična razgledanost in uveljavljanje
načel socialističnega samoupravljanja
- kandidati morajo predložiti program izvajanja
srednjeročnega plana za svoje področje.
Kandidat bo imenovan za dobo dveh let.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpol-
njevanju pogojev na naslov:
LIBELA CEUE
Opekarniška, 2, 63000 CELJE,
Kadrovska splošna služba z oznako »za razpisno
komisijo TOZD TEHTNICE« v 15. dneh po objavi.
Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili v 8.
dneh po sprejemu ustreznih sklepov.
Okrepljeni košarkarji
Kovinarja iz Štor
Košarkarji Kovinarja so se
na tekmovanja v slovenski li-
gi pričeli intenzivno priprav-
ljati v začetku meseca avgu-
sta. Odpravili so se tudi na
priprave na Kope, v glavnem
pa so trenirali doma, v Što-
rah, petkrat tedensko.
Že v pripravljalnem obdobju
so pričeli razmišljati, da bodo
za tekrftovanje v slovenski Ugi
potrebovaU tudi nekaj okrepi-
tev. Ker pa je bilo nekaj zaple-
tov pri izpisnicah za košarkar-
je Merxa, Turka, Kahvedžiča
in Aničiča, so le-ti dobih izpis-
nice šele pred nekaj dnevi.
Tem težavam so se pridružile
še druge. O njih je trener To-
maž Subotič povedal: »Priča-
kovali smo, da bo letos ukinje-
na starostna omejitev pri ko-
šarkarjih, ki nastopajo v slo-
venski ligi. Ta omejitev je na-
mreč zelo nelogična in nemo-
ralna. Problem je v tem, da po
določiUh Košarkarske zveze
Slovenije lahko igra v ekipi sa-
mo pet igralcev starejših od
petindvajsetih let, v naši ekipi
pa je bilo takšnih kar osem.
Zato smo sedaj v težavah, ko
bo.mo morali dobre igralce, ki
bi si zaslužili nastope v sloven-
ski ligi, odsloviti oziroma bodo
morali eno sezono počivati.«
Z nastopom v višjem rangu
pa so seveda povezana tudi
večja finančna sredstva, ki jih
potrebuje klub. Jani Perčič,
sekretar kluba, je o tem pove-
dal, da so pri Kovinarju uspeh,
nekatera sredstva zbrati z re-
klamnimi akcijami preko po-
slovnih partnerjev, ki sodelu-
jejo z Železarno. Večji del sred-
stev pa pričakujejo od Železar-
ne Štore, zato se že dogovarja-
jo, da bi se Kovinar preimeno-
val v Železar Štore.
Jedro ekipe bodo pri Kovi-
narju letos predstavljah lan-
skoletni igralci: kapetan Samo
Šlatau, Boris Planko, Ivo
Kramperšek, Dušan Ulaga,
Mojmir Benčan, Srečko Jošt
ter okrepitve Mirko Aničič,
Abdulah Kahvedžič in Alek-
sander Turk. V ekipi bodo tudi
nekateri mlajši igredci: Peter
Cernak, Andrej Šoster in Iztok
Valant. O prvih srečanjih v slo-
venski ligi pa je trener Subotič
dejal: »V prvem kolu se bomo
pomerili proti Cometu iz Slo-
venskih Konjic. To bo težko
srečarye, vendar pričakujemo
zmago.«
Mirko Aničič pa je povedal:
»Po dvoletnem premoru, ko
sem se po desetih letih profesi-
oncilnega igranja košarke s tem
športom nehal ukvarjati, sem
se na povabilo Tomaža Suboti-
ca odločil, da bom nastopil za
Kovinar. Po prvih treningih s
to ekipo bi lahko rekel, da ima
Kovinar malo igralcev, ki bi
lahko enakovredno konkurira-
h ostalim v prvi slovenski hgi.
Zato so pravzaprav potrebova-
li okrepitve in mishm, da bi
lahko z resnim delom, ki ga
izvaja Tomaž Subotič, obstaU v
tej hgi.«
NATAŠA GERKEŠ
Uspeh košarkarjev Poizeie
Mladinska in kadetska košarkarska ekipa iz Polzele sta se
uvrstili v prvo republiško ligo. Mladinska ekipa je v zadnjem
srečanju kar s 129:72 premagala ekipo Kovinarja iz Štor. To je do
sedaj največji uspeh mladih košarkarjev iz Polzele. Na sliki čepe
od leve prosti desni: Hočevar, Romih, Štruklec; stoje predsed-
nik KK Polzela Branko Tunršek, Lakar, Cizej, Škrabe, Šip in
trener Dani Turnšek. T. TAVČAR
NA KRATKO
Derbl brez
zmagovalca
Do velikega presenečenja, ki
je izredno redko za strelski
šport, je prišlo v 1. kolu republi-
ške lige - vzhod, ko je bil derbi
na strelišču na Gričku med več-
nima rivaloma Kovinarjem Što-
re in Celje. Dvoboj se je namreč
končal neodločeno, tako da je
vsaka ekipa osvojila po točko. Za
Celje so nastopili ^fcujan Dobi-
vičnik. Tone Jager, Jože Jeram
in Ervin Seršen, za Kovinarja pa
Franc Hočevar, Vili Dečman,
Ivan Kočevar in Branko Malec.
Najboljša sta bila Seršen in Ma-
lec, ki sta nastreljala vsak po 368
krogov. V 2. kolu 16. oktobra bo-
do strelci Kovinarja nastopili do-
ma proti močni ekipi F. Lešnik-
Vuk iz Hotiiye vasi pri Mariboru,
Celjani pa v Slovenski Bistrici
pri Impolu. V 1. repubUški hgi
vzhod letos nastopsoo tudi strelci
Uniorja iz Zreč, ki so nastopili v
Hrastniku in izgubili, vendar
kljub temu niso razočarali. Ste-
Ijali so Cvetko Ljubic, Marjan
Podkr^šek, Blanka Gorinšek in
Franc Rubin.
Strelci Žalca, ki nastopego v II.
ligi, so v L kolu gostovali v Sev-
nici in prepričljivo premagaM do-
mače strelce, nastopili pa so Voj-
ko Škodnik, Justin Smrkolj,
Mladen Melanšek in Jani Puk-
majster. Ekipa F. Šteklič iz Škof-
je vasi pa je izgubUa z Bošta-
njem., nastopili pa so Željko in
Saška Lamut, Darko Kroflič in
Branko Žnidar.
Šahistl Invalidi v
Slov. Konjicah
v Slovenskih Konjicah je bilo
regijsko prvenstvo za šahiste,
člane društev invalidov. Ude-
ležba je bila skromna, saj so na-
stopile samo štiri ekipe. Zmagah
so člani DI T. Velenje pred DI
Žalec, DI Celje in DI Slov. Konji-
ce. Prvi dve ekipi bosta nastopih
18. oktobra na repubhtkem pr-
venstvu, ki bo tudi v Slov. Ko-
njicah.
,     JOŽE GROBELNIK
Badmlnton v
Braslovčaii
TVD Partizan Braslovče je
pripravil v telovadnici osnovne
šole 2. republiški C turnir v bad-
mintonu. SlavUi so igralci klu-
bov iz Ljubljane, Celjani niso na-
stopili, med domačini iz Bra-
slovč pa so se do 13. mesta uvrsti-
h Marko Jelen, Sebastjan, Anton
in Kristijan H^nšek ter Sašo Ra-
uter. B turnir bo koncem oktobra
v Ljubljani.
METOD TREBIČNIK
Druga zmaga
hokejistof
v 6. kolu zvezne lige so hokeji-
sti Cinkarne nastopili doma in
v letošnjem komaj začetem pr-
venstvu djrugič zmagali, ko so
premagali mlado ekipo Kranj-
ske gore 4:3 (1:1, 0:2, 3:2). Gostje
so torej povedh, Celjani pa v zad-
nji tretjini nadoknadih zamujeno
in osvojiM izredno pomemben
par novih točk. Tekmo si je ogle-
dalo okoM 1000 gledalcev. Že v
torek zvečer pa so Celjani v 7.
kolu gostovaU v Beogradu pri Cr-
veni zvezdi, v soboto, 10. oktobra
pa ijgrsoo doma z beograjskim
Partizanom ob 18. uri.
MARJAN SORŠAK
SebasUan Leber
četrti
v Mariboru je bil republiški
TOP turnir, kjer je nastopilo 20
najboljših slovenskih namizno-
teniških igralcev. Član ŠD In-
grad, sekcija za namizni tenis,
Sebastjan Leber, se je uvrsti!
med štiri najboljše in osvojil četr-
to mesto, kar je za mladega igral-
ca vsekakor lep uspeh.
Komisija za delovna razmerja
Hmezad
DO Strojna TOZD PKM
objavlja prosta dela in naloge
dela v mehanski obdelavi
POGOJI:
- KV kovinostrugar
- 3 leta delovnih izkušenj
- 3 mesečno poskusno delo
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8.
dneh po objavi na nasjov:
Hmezad, DO Strojna, Šlandrov trg 20, 63310 Žalec.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po
sprejemu sklepa.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER 1
Rešitev od zgoraj
Med nedeljskin letalskim mitingom v Lečah sta se
v nebo podala tudi konjiški župan in predsednik
izvršnega sveta. Z vrha sta si ogledala vse možne
lokacije za ureditev osrednjega konjiškega odiaga-
liča odpadkov.
Očitno tudi onadva menita, da je od zgoraj laže
najti rešitve.
Razkošje
So ljudje v regiji, ki
menijo, da se gredo Ce-
ljani pravo razkošje. Za
novega predsednika
SZDL bi radi imeli kar tri
kandidate.
Ponekod imajo na-
mreč že z enim resne te-
žave.
Razširjenost
Iz daljnje Amerike je prispelo obvestilo, da je
celjsko dopisništvo Večera dobilo priznanje za
kakovost. Pa oni res ne vedo, od kod so tam sploh
zvedeli zanje.
Morda pa tam berejo Novi tednik, kjer so o tej
podružnici napisal reportažo ob njeni obletnici.
Nekateri so radi
zadnji.
Nekaterim je sploh
najlepše, če so
zadnji.
Če so namreč zad-
nji, nimajo prav no-
benega strahu, da bi
jih kdo lahko pre-
hitel.
Goli na goli
Goli otok naj bi v
bodoče namesto kaz-
njencev sprejemal tu-
riste. Veliko se ne bo
spremenilo.
Namesto Golega
otoka bomo imeli
otokjolih.
TISTI, KI JIM JE VSE RAVNO,
SO NAJBOLJ KRIVI!
Tedenski preblisk
če slišimo, da je veliko blokad, da so potrebni
preboji, resne bitke - ni treba takoj pomisliti, da gre
za vojno. Lahko gre tudi za navadno hitrejše uve-
ljavljanje razvojno raziskovalnega dela.
Igra
Slišim, da se gredo'
ponekod posebne vrste
iger: kdo ima več masla
na glavi.
Vendar je to le igra po-
membnih.
Kaj za to ...
Ob tem tudi podatek,
da kar polovica celjskih
delovnih organizacij po-
sluje na meji akumula-
tivnosti, izgubi vso težo!
Celjska občina se po
nekaterih kazalcih
uspešnosti gospodarje-
nja približuje republi-
škemu povprečju, ali je
že nad njim.
Razdvojenost
Saj ob vesti, da se
meso ne sme podra-
žiti, človek res ne ve,
ali bi se veselil, ali
ne.
Podražilo se na-
mreč res ni-samo v
prodaji ga pa tudi
skorajda ni.
Čudežni ključ
Zreškemu mestnem
ključu nekateri pripisi
jejo čudežno moč; da b
namreč tesneje povezi
Zrečane in Konjicam
Tako so naglasih tudi o
sobotni svečani predaj
Če je res tako, pote
je Škoda, da Zreče i
prej niso postale mest(
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
Nekaterim Agrokomerčevim »mešetarjem« so lepa darila dali;
nam - to se ve - bodo nosovi le dolgi ostali!
FRAN SALESKI-FINŽGM
39
II. del
Pod svobodnim soncem
Cirila je sklenila roke k molitvi. V njenih žarečih očeh
je kipelo od svetega upanja. S skrivnostnim glasom je
začela izrekati božje obljube pravičnikom, kakor jih je
brala v psalteriju: »Kdor prebiva pod varstvom Najviš-
jega, ga bo obdal s ščitom. Izpeljal ga bo iz zanke, ki so
mu jo nastavili. Nepoškodovan pojdi preko baziliskov
in njegova peta bo poteptala leva in drakona.«
Irena se je dotaknila prvega pečata na pismu. Počil je
vosek, dotaknila seje drugega, svilena vrvca je zdrsnila
s pergamenta, prsti so seji tresli, vsa duša ji je obvisela
na lepih črkah, katere je pisala spretna trgovčeva roka.
Sužnja je utihnila; gibale so se samo ustnice v molitvi,
njeni pogledi so s strahom in upanjem viseli na očeh
gospodarice, kije pričela brati.
»Prejasna dvorjanica, ljubljena hčerka Irena!
Umrl sem, utonil v toperskih vodah s svojo najboljšo
ljubljenko, prekrasno jadrnico. Na dnu morja mi stavi
ona nagrobnik, in jaz šepetam nanj napis: Epaphroditus
in pace et in Christo. V miru počivaj, trgovec Epafrodit!
Živi pa naj oče Irene in Iztoka! Umrl sem Bizancu. umrl
dvoru, da živim samo tebi in tvojemu vrlemu junaku,
kateremu dolgujem življenje. Ko bi njega ne bilo. bi bile
moje kosti že davno sprhnele pod mrzlim Hemom.
Irena, hčerka moja - tako te bom poslej imenoval -
obilno meje blagoslovil Bog in jaz mu bom hvaležen s
tem, da ščitim tiste, katere preganja peklenski zmaj na
bizantinskem tronu. Sprejel sem boj: izvojujem ga do
konca.
O, koliko solza sem videl v provincah, kjer izžema
despotova roka živo kri iz teles ubogih podložnikov! Po
zidu cerkve svete Sofije se sede krvave srage narodov, iz
biserov se blestijo solze. Božja Modrost se ne veseli
darov, ki se jih drži kri ubogih. Prišli bodo veki in
gledali bodo grozno prekletstvo nad stavbo, katero zida
oholost sebi, ne Bogu. Večja bo sramota hiše božje,
kakor je bila sramota jeruzalemskega templja.
V duhu te gledam, ko bereš te vrste, kako ti drhti
nežno telo v trepetu in grozi. Ne boj se! Krog mene ni
izd^alcev. Glasno lahko preklinjajo v Atenah moji pri-
jatelji Bizanc - naše kletve ne segajo preko morja do
Propondite. Tudi pričajoče pismo izročim v varstvo zve-
stega Numide, ki si da prej iztrgati živo srceiz prsi,
kakor bi dovolil nepoklicanemu pogled v pismo. Jutri
odpotuje na kupčijski ladji mojega prijatelja v Solun.
Tam biva Spiridon, evanuh, trgovec. Ti se čudiš! Čudi
se, pa ne plaši se. Tudi njemu lahko brezpogojno
zaupaš. Kupil si je z mojim denarjem hišo in začel
trgovati. Izdajstva se ni bati. Strah pred mukami in
smrtjo mu veže grlo. Zakaj brez njegove pomoči bi bil
težko otel Iztoka in to na dvoru vedo, ker je tisto noč
izginil. Njegovo grozno slo za denarjem pa utešijo moje
polne skrinje bizantincev. Velel sem mu iti zato v Solun,
daje blizu tebe. Ko bi slutila najmanjšo nevarnost, beži
iz Topera in se skrij pri Spiridonu. Sicer upam na strica,
ki te gotovo ljubi. Kdo bi te ne ljubil, angel? kljub temu
pa nisem brez strahu. Trgovci trdijo, da je stric strog in
okruten prefekt, da govori za despota, daje slavohlepen,
in je to nevarno zate. Bodi previdna!
Jaz bivam sedaj blizu Akropole. Na aeropagu žalujejo
modrijani, ker je Justinijan zaprl vse stare modroslovne
šole in zapretil ostro kazen vsem, ki prekrše ta zakon.
Platon in Aristotel se dolgočasita, ker ni učencev, da bi
se zbirah krog učiteljev. Vse čuti, kmet in učenjak težko
roko despotovo. Nebo že mora plesti bič za takega vla-
darja. In glej, hčerka moja, neke slutnje so se vgnezdile
v mojo dušo! Noč in dan mi govori čudoviti orakelj v
prsih, da je Krist pozval barbara Iztoka, ki naj udari na
one, kateri skrunijo blagovest z dejanjem in življenjem.
Junak, kakršen je on. dvigne narode onstran Donave
in prihrumi nad mesto, da se maščuje za krivice. Veruj,
da se bližajo dnevi, ko boš trpela in trepetala zanj. Toda
zaupaj! Epafrodit ne leže v grob. dokler ne vidi združe-
nih onih dveh, katera mu je izročila usoda v varstvo.
Da izvršim to nalogo, se napotim čimprej v Solun.
Moje staro srce se je ogrelo ob vajini ljubezni. Brez-
mejno hrepenim po tebi. Bodi srečna, bodi zdrava! Upaj
nanj. ki je vreden tvoje ljubezni. Iztok te ne pozabi
nikdar! Da bi le slutil, kje si, prišel bi bil že pote. Toda v
noči. ko sem ga iztrgal iz zob leopardinje, sem mu
prisegel, da te čuvam jaz in da te jaz izročim njemu.
Ali je že prišel čez Donavo? Nisi cula ničesar o tem?
Nadejam se, da ti že veš. Do mene še ni dospelo poro-
čilo. Toda prepričana sem, da seje otel. Zakaj konji so
bili nedosegljivi.
Končavam. Od tod ne dobiš več pisma. Vidiva se v
Toperu ali Solunu. In tedaj bo najina radost velika.
Pozdravlja te
tvoj oče Epafrodit.
Ko prebereš pismo, sežgiga nemudoma. Niti trenutek
ne sme biti shranjeno pri tebi.«
Ko je Irena prebrala list, so postale njene globoke oč.
vlažne. Vse lice ji je gorelo, prsi so se dvigale v veselen.
razburjenju, prijela je Cirilo za glavo in dvignila k seh
ter jo strastno objela. Sužnja se ji je iztrgala, razjokala s(
od veselja, pokleknila pred podobo Bogorodice in oblju
bila pet strogih postov v zahvalo, ker se je vzradovah
njena gospodarica.
Irena pa je takoj v sveti pokorščini prižgala ob svetilk
dehteče plamenico in uničila pismo. Pepel je skrbne
zbrala in ga spravila v srebrno pušico, ki si jo je obesili
na zlati verižici krog vratu in jo čuvala kakor svetinjo.
Tri dni nista govorili Irena in Cirila drugega kakor c
Epafroditu in iztoku. Šepetaje sta izgovarjali imeni poc
terebinto na vrtu, zvečer poklekah pred ikono Bogom
dice in prebirali psalter. Le včasih se je dvignil strai
pred prihodom Rustikovim. Ali to je bila samo drobni
meglica, kije hipoma preminila pod soncem sreče.
Na večer tretjega dne so signali naznanili prefekto^
povratek. Irena je hitela stricu naproti v atrij in veleli
prižgati luči.
Rustikovo lice je bilo mračno in utrujeno. V Bizand
je ponočeval, iztrošil s prijatelji mnogo denarja in potgi
je tudi zmučila. Irena se je preplašila mrkega pogledi
Rustikje ni sprejel prijazno, ni segel po njeni roki, da
jo potegnil k sebi in poljubil na čelo kakor sicer.
»Za menoj!« je velel osorno.
Kakor splašen golobček je šla neslišno za trdimi stn
čevimi koraki.
Ko sta bila v stanu, se je obrnil prefekt proti Ireni.
»Hinavka .«
Irena je vztrepetala, na lice sta ji pritekli dve solzi.
»Stric, zakaj si tako krut?«
»Hinavka!« je ponovil še ostreje. »Doma klečeplazil
bogomolka, v Bizancu si se vlačila z barbari, s pogani
Sramota!«
8. OKTOBER n
26, STRAN - NOVI TEDNIK
Ansambel Slovenija je z
jubilejnim koncertom v
preteklem tednu v dvorani
Svobode Polzela dodal
praznovanju krajevnega
praznika še bolj slovesen
ton, obenem pa je s tem pr-
vim koncertom začel serijo
nastopov po vsej Sloveniji
ob deseti letnici svojega de-
lovanja. Prvi jubilejni kon-
cert je bil na Polzeli tudi
zato, ker ima ansambel pri
polzelski Svobodi svoj
sedež.
V letih svojega delovanja
je ta ansambel povsem osvo-
jil ljubitelje tovrstne glasbe
doma in v doberšnem delu
Evrope. Tak uspeh je rezul-
tat profesionalnega dela, saj
so skoraj vsi člani ansambla,
ki ga sestavljajo Jože Gahč z
ženo Cito, Erika Zakonjšek,
Marjan Knez, Tomaž Plahut-
nik in Zdenko Štrucl, glas-
beno izobraženi in pa izbor
instrumentov. To so citre, vi-
olina, orglice, zraven pa še
klavirska harmonika, bas ki-
tara in v zadnjem času diato-
nična harmonika. Te lastno-
sti so ansamblu na široko od-
prle vrata na radiu in televi-
ziji ter na številnih koncer-
tih, plesih in vesehcah. Sko-
raj vsi člani igrajo po več in-
strumentov, tako da se lahko
v hipu prelevijo v odličen za-
bavni ansambel, ki mu ležijo
vse zvrsti zabavne glasbe.
Razen po Sloveniji ansambel
veliko nastopa tudi po
evropskih državah, sodeluje
z avstrijsko-nemško-švicar-
sko gramofonsko tvrdko
Koch records, ki uspešno
Do druge jeseni bodo Cita Galič, Zdenko Štrucl, Jože Galič, Majda Petan (ki jeza leto dni
zamenjala Eriko Zakonjšek), Marjan Knez in Tomaž Plahutnik za desetletnico ansambla
peli in igrali še na devetnajstih jubilejnih koncertih po Sloveniji.
snema plošče in kasete an-
sambla Slovenija za nemško
govorno področje. Ponosni
so na koncert, ki so ga imeli
v čast generalnega sekretarja
OZN g. Pereza De Cuellarja
ob njegovem lanskem obi-
sku v Jugoslaviji. Njegovo
izjemno zanimanje za izvirno
slovensko domačo pesem je
še en dokaz več, kako pro-
dorna je lahko prepričljivo
interpretirana pesem tako
majhnega naroda.
Prav ohranjanje lepe do-
mače pesmi pa je ansamblu
Slovenija poleg snovanja no-
vih pesmi glavni namen. Tu-
di nove pesmi so lahko do-
mače, lepe, slovenske, saj so
bile tudi tiste stare, ki jih ta-
ko ljubimo, nekoč nove.
T. TAVČAR
Produkcija RTV Ljublja-
na bo ta mesec (17. okto-
bra) na Brdu pri Kranju zo-
pet podelila zlate in srebr-
ne kasete in plošče. Za je-
sen pa napovedujejo celo
vrsto novih izdaj, od Henč-
ka. Slovenskih muzikan-
tov, Dobrih znancev in Mi-
heliča do Agropopa, Ob-
vezne smeri, Hazarda, Gu-
guja in drugih • Celjski in-
strumentalni kvintet letos
slavi 20 letnico svojega de-
lovanja, ki jo bodo prosla-
vili s koncertom konec no-
vembra ah v začetku de-
cembra • Običajno ansam-
blom zmanjšajo honorar če
igrajo premalo časa. An-
samblu Martin Krpan pa se
je pripetilo ravno obratno.
Na koncertu v Križankah v
Ljubljani so, seveda na že-
ljo obiskovalcev, podaljšali
svoj nastop kar za celo uro.
Organizatorji pa so jih kaz-
novali za to tako, da so jim
vzeli polovico dogovorje-
nega honorcirja • Viki Ašič
ml^}ši trenutno igra v triu.
Svojo zasedbo pa želi razši-
riti še s pevko, ki obvlada
tudi kakšen instrument.
Zato bo Viki pripravil pri-
hodnji torek (13. 10.) ob 18.
uri avdicijo, kar pri r\jem
doma v Zagradu 12 h. Tam
ali po telefonu 24 742 pa
lahko dobite tudi vse infor-
macije. • Pri Jugotonu so
tako zadovoljni s prvo ka-
seto ansambla Braneta
Klavžaija, da so pripravlje-
ni še letos izdati novo. Ver-
jetno je k temu pripomoglo
tudi to, da je ta ansambel
na ptujskem festivalu letos
osvojil značko zlati Orfej •
Veselica za 500 starih milijonov
Največja zabavnoglasbena prireditev je bila minuli ko
tedna v Zrečah ob poimenovanju tega kraja v mesto
zabavo so poskrbeli ansambli Lojzeta Slaka, Agropo|
Novi fosili ter Tereza Kesovija in Andrej Šifrer. Žal tudil
zveneča imena zabavne glasbe niso pritegnila posebno
kih množic obiskovalcev. Pri tem pa velja omeniti vi
honorarjev. Ansambli so za 7 urno igranje dobili po mi]
din, Tereza Kesovija (z ansamblom) je za dva 20 mini
nastopa »pokasirala« milijon in pol, Andrej Šifrer pa j(
zadovljen z 250 tisoč din. Važno se je torej imenovati Tei
Foto: EDI MASI
Nov zvok V Slovenski
domači zabavni glasbi
Ansambel SlonenUa slayl 10 let tlela
28. STRAN - NOVI TEDNIK
8. OKTOBER 1 j
ZDRAVILNE RASTLINE
Regačica
Regačica (Aegopodium podagraria) spada med kobul-
nice. To so obširna družina, ki obsega 125 rodov s 3000
vrstami. Po veliki večini so zelišča, le redko so grmi.
Pogorto so prijetno dišeče in jih uporabljamo kot
začimbe, nekatere pa imajo neprijeten vonj in so stru-
pene ali celo smrtno nevarne. Nekatere dvigajo svoje
kobule več metrov visoko, druge nas ranijo s svojimi
trni.
Regačica je starodavna zdravilna rastlina in so jo upo-
rabljali za zdravljenje protina, kar pove tudi njeno grško
ime. V zemlji ima debelo, močno razrastlo koreniko, iz
katere poganja do meter visoko, golo, votlo, proti vrhu
vejnato steblo, s spodnjimi dolgopecljatimi, trojnimi listi
ter z velikimi, j^častimi in napiljenimi listki in zgornjimi
sedečimi, manj razdeljenimi Usti. Oboji pa imajo veliko
nožnico. Steblo končuje z velikim, sestavljenim kobulom
brez ogrinjala. Cvetovi so beli in cveti od maja do junija.
Regačica, poznana tudi kot kozja noga vsebuje precej
eteričnega olja, ki je sestavljeno iz terpenov in apiola in
mineralne snovi soli železa, kalcija, fosforja, joda, nekaj
karotina, apigenina in drugo. Ljudsko zdravilstvo jo pripo-
roča svežo, kot salato zlasti spomladi ter ima zaradi prisot-
nega eteričnega olja kričistilni učinek in pospešuje delova-
nje ledvic in jeter oziroma žolča. Ljudsko zdravilstvo pri-
poroča tudi posušeno rastlino pri pomanjkanju apetita,
revmatizmu, protinu in celo pri išijasu. V ta namen vza-
memo veliko žlico posušene rastline in jo poparimo s pol
litra vrele vode. Čaj pijemo mlačen v čim večjih količinah
tudi pri ledvičnem pesku ker odplavlja pesek. Znižuje tudi
količino sečne kisline, kar ljudsko zdravilstvo uporablja že
stoletja. Vendar kot pri vseh kobulnicah, ki vsebujejo
dražilno eterično olje, tudi pripravkov iz regačice ne
smemo uživati preveč dolgo in se ne sme uporabljati pri
raznih vnetjih ledvic.
Zanimiva je tudi zunanja uporaba regačice. Iz nje lahko
stisnemo sok, s katerim si masiramo otekle sklepe in ima
zaradi eteričnega olja tudi antiseptični učinek, kar pone-
kod še danes uporablja ljudsko zdravilstvo. S sokom so
mazali vnete rane in čire. Uporabljali so tudi koreniko in
sojo namakali v žganju. Napitek so uporabljali proti nape-
njanju in slabi prebavi.
BORIS JAGODIC
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČANCAH
Za mlade:
video fresh
Nekaj novih sti-
lov oblačenja za
letošnjo jesen in
zimo smo si že
ogledali, pred-
vsem tistih ele-
gantnejših, ki so
manj vpadljivi in
zato primerni tudi
za nekoliko sta-
rejše.
Tokrat je na vrsti
nov stil, ki združu-
je modo mladih
šestdesetih in se-
demdesetih let v
svež, spontan in
provokativen »vi-
deo fresh«, poln
kontrastov v krojih
in materialih.
Sestavljajo ga široka dolga, ozka do kolen ali zelo kratka,
včasih že kar super mini krila, ki pa seveda zahtevajo mla-
dost, vitkost in lepe noge. V hladnejših dneh bodopod takš-
nim krilcem dobrodošle in nadvse modne ročno ah strojno
pletene hlačne nogavice. Glavna značilnost pa je sestavlja-
nje različnih materialov v geometrijske oblike, poudarjene s
kontrastnimi obrobami in okrasnimi šivi, s čimer se doseže
plastičen videz vzorca v vzorcu asociacije na video in scene z
naivnimi motivnimi motivi. Najpogostejše tkanine so tanki
gladki bombaž, domača groba volna in moher v obliki plete-
nin, nekaj je tudi svile in čipke.
Tako kot v šestdesetih letih se s tem stilom vračajo tudi
močne barve kot so zelena, roza, limonino rumena in rdeča,
večkrat v kombinaciji s črno in belo.
GREMO V KINO
KINO UNION
Od 8. do 14. 10.: KRALJ DIS-
CA - ameriški film
MALI UNION
Do 10. 10.: TOOTSIE-ameri-
ški film
Od 12. 10. dalje: NEW YORK
1997 - ameriški film
KINO METROPOL
Od 8. do 14. 10.: NEDOTAK-
LJIVI - francoski fihn
MLADINSKI PROGRAM
10.10.: SREČA NA VRVICI-
slovenski film
14. 10.: NEUSTRAŠNI PO-
PAJ - ameriški risani film
MATINEJA
10. 10.: YOUNGBLOOD -
ameriški film
KINO DOM
Od 8. do 11. 10.: OGNJENE
ULICE - ameriški film
Od 12. 10. dalje: TATOVI
ZLATE KOBRE - ameriško-
avstralski film
KINO LJUBEČNA
10. 10.: OD TARČE DO SMR-
TI - ameriški film
KINO VOJNIK
11. 10.: OD TARČE DO SMR-
TI - ameriški film
KINO ŽALEC
8. 10.: DEMONI - ameriški
film
9. 10. in 11. 10.: PLESALCI
IZ PRVE VRSTE - ameriški
film
12.10.: NEKA DALJNA OB-
ZORJA - angleški film
13. 10.: ZVEZDNI BOJEV-
NIK - ameriški film
KINO PREBOLD  .
8. 10.: PROTOKOL - ameri-
ški film
9. 10.: TARZAN IN SIRENE
- ameriški film
11. 10.: HUDA PAPRIKA -
ameriški film
13. 10.: PRIKAZEN - ameri-
ški film
KINO POLZELA
8. 10.: HUDA PAPRIKA -
ameriški film
10. 10.: DEMONI - ameriški
film
11. 10.: TARZAN IN SIRENE
- ameriški film
13. 10.: PLESALCI IZ PRVE
VRSTE - ameriški fihn
KINO LIBOJE
10. 10.: NEKA DALJNA OB-
ZORJA - angleški film
KINO VRANSKO
11. 10.: PROTOKOL - ameri-
ški film
14. 10.: ZVEZDNI BOJEV-
NIK - ameriški fUm
KINO MOZIRJE
8. 10.: STAR 80 - ameriški
film
10. in 11. 10.: SCARFACE -
ameriški film
13. 10.: KLJUČ - itahjanski
film
KINO JELKA NAZARJE
10. in 11. 10.: MORSKI VOL-
KOVI - ameriški film
14. 10.: PETEK 13, 5. del -
ameriški film
KINO ŠENTJUR
10. in 11. 10 : ROCKY, 2. del-
ameriški film »
KINO ŠMARJE
8. 10.: HOJA V SENCI - fran-
coski film
9. 10.: FANT IZ RIA - brazU-
ski film
10. in 11. 10.: ZAKON PESTI
- ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
8. m 9. 10.: SHEENA - KRA-
LJICA DŽUNGLE - ameri-
ški film
9. in 10. 10. RESNIČNE
ZGODBE, 4. del - nemški
film - NOČNI KINO
11. in 12. 10.: JOLANDINA
SKRIVNOST - ameriški fUm
12. in 13. 10.: MASKIRANI
UBIJALEC - ameriški film
KINO LAŠKO
8. 10.: NOVA EMANUELA-
ameriški film
10. in 11. 10.: BRAZIL - an-
gleški film 1^
14. in 15. 10.: ISKANJE V
VESOLJU - ameriški fihn
KINO RADEČE
11. 10.: OPERACIJA BAN-
ZAI - francoski film
KINO RTC UNIOR ZREČE
8. 10.: SMRT V OČEH - ame-
riški film
10.10.: DRAGULJ IZ NILA-
ameriški film
11. 10.: SMEH NA KOLESIH
- ameriški fUm
12. 10.: M.A.S.H. - ameriški
film
KINO SLOVENSKE KONJICE
8. 10.: PROTESTNI ALBUM
- jugoslovanski film
9. 10.: EROGENA CONA -
am.eriški film
10. in 11.10.: SPECIALISTI-
francoski film
13. 10.: AVTOSTOPAR -
amenško-kanadski film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE
8. in 12. 10.: ŽIKINA DINA-
STIJA, 1. del-jugoslovanski
film
9. 10.: ŠAKALI - AMERI-
ŠKA PRAVICA - ameriški
film
10. in 11. 10.: NORO ODPO-
SLANSTVO - honkonški
fihn
13. 10.: PONORELI VLAK -
am.eriški film
14. 10.: BASKERVILSKI
PES - angleški film
KINO DOM KULTURE
8. 10.: ŠAKAL - AMERIŠKA
PRAVICA - ameriški film
12. 10.: PONORELI VLAK -
ameriški film - FILMSKO
GLEDALIŠČE
KINO ŠOŠTANJ
10. 10.: ŽIKINA DINASTI-
JA. 1. del - jugoslovanki film
11. 10.:^ ŠAKALI - AMERI-
ŠKA PRAVICA - ameriški
film
12. 10.: NORO ODPOSLAN-
STVO - hongkonški film
14. 10.: PONORELI VLAK -
ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
9. 10.: ŠKANDALOZNA
GILDA - italijanski film
13. 10.: ŽIKINA DINASTI-
JA, 1. del - jugoslovanski
film
RECEPT TEDNA
Gobja rižota
Potrebujemo: 60 dkg gob. eno čebulo, dve žlici sesekljanega
peteršilja, dve skodelici riža, sol, tri žlice masla, nastrgan sir,
štiri skodelice jušne osnove.
Gobe očistimo in narežemo na tanke lističe. Riž večkrat ope-
remo v vodi in ga dobro odcedimo. Na maslu prepražimo na
hstiče narezano čebulo ter dodamo žlico peteršilja in gobe.
Dušimo jih do suhega. Dodamo riž ter mešamo, da ostekleni.
Zahjemo z jušno osnovo in premešamo. Posodo pokrijemo in
pustimo, da jed zavre. Zato znižamo temperaturo in pustimo v
pokriti posodi riž vreti še 10 minut. Potem posodo z rižem
odstavimo in je še 20 minut ne odkrijemo. Riž mora počivati.
Pred serviranjem ga premešamo in dodamo žlico peteršilja in po
rižoti potresemo nastrgan sir. Zraven ponudimo zeleno solato in
kozarec rulandca.
RADIO CEUE
Četrtek, 8. 10.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Kronika, 17.00 V živo: Kako se bomo greli?
Petek, 9. 10.: 8.00 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 10.10 Žveplometer; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
informacije. 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem smo ljudje.
Sobota, 10. 10.: 8.15 Dopoldne z vami, 9.20 Kuharski kotiček,
10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poro-
čila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica
zabavne glasbe.
Nedelja, 11.10.: 9.00 Napoved, 9.10 Poročila, obvestila. 10.00
Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja,
12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila.
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 12. 10.: 8.00 Poročila, 8.15 Športno dopoldne,
10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran
čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni
pregled.
Torek, 13.10.: 8.00 Poročila, 8.15 Iz sveta glasbe, 10.00 Poro-
čila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00
Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17,00
Kronika, 17.30 Naši zbori.
Sreda, 14. 10.: 8.00 Poročila, 8.15 Otrok družina, društva,
10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17 15 Za mlade.
Radio Celje oddaja na UKW frekvenci 100,3 MHz in na
srednjem valu 963 KHz.
TV SPORED
NEDEUA, 11. 10.
8.45-12.45 in 14.25-00.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 VIDtOSTR.,
9.15 ŽIV ŽAV; 10.15 DR. WHO: MAŠČEVANJE PLOČEVINCEV. ponovitev
dela angleške serije; 10.40 N. Shute: MESTO KOT ALICE, ponovitev 4 j,
avstralske nadaljevanke; 11.30 ALPSKI VEČER, 7. oddaja; 11.55 PRnJ
GANDNA ODDAJA, 12.00 UUDJE IN ZEMLJA; 12.30 VIDEOSTRANI (do 12,
14.40 VIDEOSTRANI 14.55 W. Renner: SOKOLOV LET, 1. del nemške nadj
le.fO TLAKOVALCI PUŠČAVE, francosko-tunizijski film, 17.45 EX LiBp
M&M, 18.45 RISANKA, 18.5 VIDEOSTRANI; 19.00 KINO; 19.12 IZ TV SPOr
DOV, 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNt
NIK, 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.05 D. Ugrešič-R. Grlic: TO NI Mn
ŽIVLJENJE, TO JE SAMO ZAČASNO, 2. del nad. TV Beograd; 21.05 PRop
GANDNA 0DDAJA;.21.10 ZDRAVO, 22.30 KRONIKA VIDEO CD 87; 00.00 VlOt
STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 POROČILA; 9.00 ODDAJE ZA JLA in IGflANI FILM; 12.00 S. MILENKOv
NA TURNEJI PO ZDA IN KANADI, reportaža (do 12.45); 17.25 Ljubljana: RO^
MET (Ž) BELINKA-OLIMPIJA : BUDUČNOST, prenos (slov. kom.) (tudi zaji
2), v odmoru . .; 18.45 ČRNOGORSKA KULTURNA ZAKLADNICA: I9.301
DNEVNIK; 20 00 AVTOMANIJA, poljudnoznanstveni film; 20.25 MALI KC
CERT; 20.40 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21.00 THERESE HUMBERT, francoj
nadaljevanka; 22.00 LIKI REVOLUCIJE, dokumentarna oddaja; 22.45 P0E2I
(do 23.15); Opomba: U EMITIRA SAMO ZA JRT I. OB 21.00 zabavnoglastu
oddajo PESEM JE ŽENSKA; Ditka HaberI
PONEDELJEK, 12. 10.
TV MOZAIK: 10.00 ZRCALO TEDNA; MATINEJA: 10.20 AFRIŠKA KAMEf
tunizijsko-francoski film (do 11.55); 16.35-00.55 TELETEKST RTV LJUBLJAN
16.50 VIDEOSTRANI; 17.05 TV MOZAIK - ponovitev; 17.25 RADOVED
TAČEK: Roka in noga, 2. del, 17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET, 2. oda*
17.45 ŠOLA ZA KLOVNE, otroška oddaja TV Skopje; 18.15 REPUBLIŠ.
REVIJA MPZ-Zagorje86; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEOSTRANI; 19.00OBZC
NIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRN
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 Y. Cou,
ere: KUHARSKE ZVEZDE, 1. del francoske nadaljevanke; 21.00 PROP
GANDNA ODDAJA; 21.05 OMIZJE, 23.05 POROČILA; 23.10 KRONIKA V1DEG(
87; 00.40 VIDEOSTRANI
TOREK, 13. 10.
TV MOZAIK: 10.00 ŠOLSKA TV: Psihologija - OTROK IN ŠOLA: Ali sem dovi
radoveden, Naravoslovni dan: Noben gozd ni navaden gozd; 11.00 JEZIKOV
UTRINKI; TUJI JEZIKI: 11.05 Angleščina XIX.; 11.35 Francoščina II. (do 12.0
16.10-22.55 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.25 VIDEOSTRANI; 16.40
MOZAIK - ŠOLSKA TV - ponovitev; 17.45 TA ČUDOVITI NOTNI SVET. otroS
oddaja TV Sarajevo; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEOSTRANI: 19.00 OBZORM
19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRN
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 GLASBE
VEČER; 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.50 TV DNEVNIK; 22.45 VIDE
STRANI
SREDA, 14. 10.
TV MOZAIK; 10.00 INTEGRaVI; MATINEJA: 10.40 B. Kantušer; FLAMS«
LEGENDA, posnetek predstave baleta SNG Maribor (do 11.45); 15.20-23J
TELETEKST RTV LJUBLJANA; 15.35 VIDEOSTRANI; 1550TV MOZAIK-pon
vitev; TUJI JEZIKI - ponovitev: 16.30 Anglešččina XIX.; 17.00 Francoščinal
17.30 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 8. del lutkovne serije; 17.45 S. Pr«
ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, otroška nadaljevanka; 18.15 RAČUNALNIŠTi
II., izobraževalna serija; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEOSTRANI; 19.00 OBZO
NIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRN
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 Fll
TEDNA - CIKLUS TENNESSEE VVILLIAMS: MAČKA NA VROČI PLOČEVINAS
STREHI, ameriški film; 21.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.55 MEDNAROD*
OBZORJA; 22.35 TV DNEVNIK; 22.50 VIDEOGODBA, ponovitev; 23.20 VIDEI
STRANI (do 23.30)
ČETRTEK, 15. 10.
TV MOZAIK: 10.00 ŠOLSKA TV: Umetnostna zgodovina, Glasbena vzgoji
Kulturna dediščina; MATINEJA: 11.00 SOVRAŽNIK UUDSTVA, ameriški «
(do 12.45); 1550-00.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.05 VIDEOSTRAN
16 20 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.20 LETEČA HIŠICA, oodajaJ
otroke; 17.30 PISMA IZ TV KLOBUKA; 18.15 MOZAIK KRATKEGA FILMA; 18*
RISANKA; 18.55 VIDEOSTRANI; 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOl
19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO. VREME; 19.30 TV DNEVN«
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21.05 F. Lehner; Z MOJ«
VROČIMI SOLZAMI, 1. del avstrijske nadaljevanke; 22.40 TV DNEVNIK; 22i
RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: BALKANSKI VOHUN; OOJ
VIDEOSTRANI (do 00.45)
PETEK, 16. 10.
TV MOZAIK: 10.00 TEDNIK; 11.00 SVET NA ZASLONU; 11.40 MEDNAROD»
OBZORJA; MATINEJA: 12.20 P. O. Enguist: AVGUST STRINDBERG, ponovil
6. - zadnjega dela švedske nadaljevanke (do 13.20); 14.45-23.55 TELETEK'
RTV LJUBLJANA; 15.00 VIDEOSTRANI; 15 10 MOZAIK - ponovitev; 15'
TEDNIK; 16.15 SVET NA ZASLONU; 16.55 MEDNARODNA OBZORJA; 17|
VUKOV KOTIČEK, 7. del otroške serije TV Bg.; 17.50 DR. WHO: MAŠČEVAN)
PLOČEVINCEV, 11. del angleške serije; 18.15 PRED IZBIRO POKLICA: Pokli^
zdravstvu; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEOSTRANI; 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ"
SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME: 19.30
DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 J. Jakes: SEVER IN JUG'
del ameriške nadaljevanke; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 ZAKO
UUBEZNI, 6. del dokumentarne serije; 21.40 REZERVIRAN ČAS; 22.10'
DNEVNIK; 22.25 DOBRI IN SLABI ZA IGRE, angleški film; 23.45 VIDEOSTR><
Oddajniki ii. TV. mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 »FORE I FAZONI«, otroška oddaja; 18.(Jo ALPS
VEČER, 7. oddaja (samo za LJ 2); 18.30 KRONIKA KOPRA (samo za LJ 2); 19
TV DNEVNIK; 20.00 KONCERT MOSKOVSKE FILHARMONIJE Z DIRIGENT«
ANTONOM KOLARJEV: F. Schubert; ROSAMUNDA, R. Schumann: KONCE"
ZA KLAVIR IN ORKESTER v a-molu op. 54, R. Strauss: SINFONIA DOMEST«
op. 53 (samo za LJ 2); 21.30 FILMI S FESTIVALA EKOLOŠKEGA IN ETNOL
ŠKEGA KRATKEGA FILMA - KRANJ 87: Električna gora - angleški, Černobils
jesen - danski (samo za U.2): 22.35 EN AVTOR, EN FILM (do 22.55)
SOBOTA, 17. 10.
745- in 13.25-23.55 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 8.00 VIDEOSTRANI; 8
KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 8.25 S. PregI: ODPRAVA ZELENEGA ZMA-
otroška nadaljevanka; 8.45 LETEČA HIŠICA; 8 55 ŠOLA ZA KLOVNE. otroS
oddaja TV Sk.. 9.25 TA ČUDOVITI NOTNI SVET, otroška oddaja TV Saraje"
10.25 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 86; 10.55 PONOVITEV - izb«"
prejšnjega tedna; ...VIDEOSTRANI (do...); 13.40 VIDEOSTRANI: 13
CIKLUS FILMOV LAURENCA OLIVIERA: HAMLET, angleški film; 16.25 OK'
NA KONCU SVETA, dokumentarna odd. TV Sa ; 16.55 DP V KOŠARKI - ZAOA'
GIBONA, prenos, v odmoru . . .; 18.25 NA ZVEZI; 18 45 RISANKA; 18.55 VID^
STRANI; 19.00 KNJIGA; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGAND'
ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME: 19.30 TV DNEVNIK: 19.50 ZRCALO TED'^
20.10 PROPAGANDNA ODDAJA: 20.15 PESEM JE ŽENSKA: VITA MAVP;
20.55 PROPAGANDNA ODDAJA: 21.00 SRCE ZAHODA, ameriški film; 22 40,
DNEVNIK; 22.55 N. Sfiue; MESTO KOT ALICE. 5. del avstralske nadaljevan*
23.45 VIDEOSTRANI
Oddajniki ii. TV mreže:
14.35 KAKO BITI SKUPAJ; 1505 MLADINSKI FILM; 16.40 OTROŠKA
STAVA Z LUTKARSKEGA FESTIVALA BUGOJNO 87; 17.40 V REGISTRATU'
ponovitev TV nadalj.: 18 40 DALLAS. ameriška nadaljevanka; 19.30 TV oNt
NIK. 20 15 GLASBENI VEČER: BEMUS 87; 21.45 POROČILA; 21.50 FElJ^O
22.20 JAZZ; 22.50 ŠPORTNA SOBOTA (do 23.10), Opomba: 19.50 HOKEJ
PARTIZAN : KOMPAS OLIMPIJA
OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 29
poiščite v...
TEHNIKI
Približujejo se dolge zimske noči in ker še nimate
namizne svetilke, s katero si boste razsvetlili prostor in
olajšali delo, obiščite TEHNIKO. Ponujajo vam lepo in
praktično izdelane svetilke, poleg bogate izbire elektro
materiala. TEHNIKA - priložnost za vas.
kOVinOtOhna    tozd tehnična trgovina
GOZDNO GOSPODARSTVO
CELJE
na osnovi sklepa
Sveta TOK Kozjansko
in delavskega sveta DSSS
razpisuje
prosta dela in naloge
1. vodenje temeljne organizacije
kooperantov KOZJANSKO
s sedežem v Podčetrtku
2. vodenje sektorja za urejanje
gozdov v DSSS
s sedežem v Celju
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še:
zap. št. 1 -
- diplomirani gozdarski inženir ali gozdarski tehnik,
opravljen strokovni izpit, 5 let delovnih izkušenj,
organizacijske sposobnosti vodenja, družbeno poli-
tična aktivnost,
zap. št. 2 -
- diplomirani gozdarski inženir, opravljen strokovni
izpit, 5 let delovnih izkušenj, organizacijske sposob-
nosti vodenja, družbeno politična aktivnost
Izbrani kandidati o razpisu bodo imenovani za 4 leta.
Delovna razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev ter razvojnim programom v 8.
dneh od dneva objave na naslov: Gozdno gospodar-
stvo Celje, Ljubljanska c. 13, Celje.
Kandidati bodo o poteku izbire obveščeni v 30. dneh
>__po preteku razpisa._■
Vzgojnoizobraževalna organizacija
Šmarje pri Jelšah, TOZD
Vzgojnovarstvena organizacija Rogaška
Slatina
'     RAZPISUJE
prosta dela in naloge
pedagoškega vodje brez obveznosti
v oddelku.
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogo-
jev, ki jih določa Zakon o združenem delu in družbe-
ni dogovor Občine Šmarje pri Jelšah, še naslednje
pogoje:
- da imajo najmanj višješolsko izobrazbo
- izobrazbo v skladu z Zakonom o vzgoji in varstvu
predšolskih otrok
- 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri vzgoji in
varstvu predšolskih otrok
- da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
razvidne iz dosedanjega dela
- da so družbeno-politično aktivni
- da predložijo program nadaljnjega razvoja TOZD
Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta.
Prijave z opisom dosedanjega dela z dokazili o izpol-
njevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 15. dneh
po objavi razpisa na naslov: VIO Šmarje pri Jelšah
TOZD VVO Rogaška Slatina z oznako »RAZPISNI
KOMISIJI«
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15. dneh po
opravljeni izbiri.
32. STRAN - NOVI TEDNIK

Najnovejši patent go-
spodars t veniko v:
elektronsko dviganje
inflacije.
Najhujši strup za veli-
ke ribe je - odgovor-
DOSt.
Velike ribe smrdijo
pri glavi, toda korup-
cija večkrat deluje -
kot deodorant.
Lahko je bit moralno-
politično neoporečen
- ob moralno politič-
nem zaledju
Inšpektorji so podob-
ni lovcu, ki ga ob stre-
ljanju na zajca - od
zadaj napade medved.
Nevarnejša kot epide-
mija AIDS je pri nas -
epidemija nepokritih
menic.
Najboljši partner na-
ših gospodarstveni-
kov je švicarska
banka.
Ne misli, da si že spo-
doben za umetnika, Če
si »slika brez okvira«.
V Celjskih delikates-
nih trgovinah seje po-
javil reklamni napis:
»narezek, ki se kar
smeje na mizi* - nare-
zek se že smeje, zato
pa se denarnica joče!
MARJAN BRADAČ
Fotografi treli dežel
v Titovem Velenju
Klub Zrno le poskrbel za Hifa tineva
tlogodkO¥
Radovedneži so pritiskali
nosove na zasteklena okna
bazena term v Topolšici,
vitka Petra pa je gibčno zle-
zla iz vode in se v rahlem
razkoraku postavila pred
vroče reflektorje in še bolj
razgrete fotografe, ki so
vneto pritiskali na spožilce.
Franci Virant je ponavljal:
»Fantje, odpirajte blende,
Petra, dobra si, obrni se ...«,
jaz pa sem moral ven. Bil
sem moker do kože; ali od
sopare ali od pljuskanja vo-
Nagrade na natečaju Foto
treh dežel so bile podeljene
naslednim fotografom: Za
kolekcijo na prosto temo je
prvo narado dobil Stane
Jeršič iz Foto kluba Zrno, za
posamično fotografijo na
prosto temo je bil najboljši
Sergio Molinari iz Trsta,
Igor Pustovrh iz Foto kluba
Gorenja vas je bil najboljši
s svojo kolekcijo barvnih
fotograflj, za kolekcijo na
temo S.O.S pa je dobil še
eno prvo nagrado Stane
Jeršič.
de ali od česa drugega, ne
vem. Hotelski gostje pa so se
povsem neprizadeto nama-
kah v nasprotnem kotu ba-
zena.
Letošnje petnajsto rastavo
fotografij treh dežel, Furlani-
je - Julijske krajine, avstrij-
ske Koroške in Slovenije je
organiziral velenjski Foto
klub Zrno, pokrovitelja pa
sta tamkajšnja Kulturna
skupnost in terme Topolši-
ca. Na razpis se je odzvalo
193 fotografov s 786 deh. Ži-
rija je za razstavo izbrala 141
večinoma čmobelih fotogra-
fij, ki bodo na ogled do kon-
ca oktobra v velenjskem kul-
turnem domu, del barvnih
fotografij pa je razstavljenih
v hotelu v Topolšici.
Fotografija je ena tistih
kulturnih dejavnosti, ki so v
zadrvjih letih v Titovem Vele-
nju doživele največji raz-
mah. S svojim dostikrat ne-
konvencionalnim pristopom
k obhkovanju in predstavi-
tvi svojih del so fotografi, ki
jih vodi Vlado Vrbič, vnesh
v velenjski kulturni prostor
moderen duh. Foto treh de-
žel, ki tokrat gostuje pri Ve-
lenjčanih, pa je fotografsko
življerge Šaleške dohne še
bolj popestril in razširil v
spoznavanje avtorjev iz so-
sednjih dežel.
Člani Zrna so dan pred
otvoritvijo razstave povabili
tudi dva izmed najboljših
slovenskih fotografov in pe-
dagogov, Vlastjo Simončiča
in Francija Viranta. Vu-ant
je vsem fotografom, ki so so-
deiovah na razstavi in ki so v
soboto popoldan lahko prišh
v Topolšico, pripravil tudi
predavanje o propagandni
barvni fotografiji, nato pa še
shkanje manekenke Petre v
prostorih hotela.
BRANE PIANO
Foto klub Zrno je za udeležence razstave Foto treh dežel organiziral tudi snemanje
modne fotografije z manekenko Petro, ki ga je vodil Franci Virant.
Za čim boljše
znanje bodočlk
voznilcov
Avto šola celjskega
Združenja šoferjev m av.
tomehanikov se uvršča
med najuspešnejše v Ju-
goslaviji. Strokovnjaki že
dlje časa opozarjajo, da za
pridobitev vozniškega
dovoljenja ni dovolj le. da
se kandidati nauče voziti,
pač pa je treba obvladati
osnove motoroznanstva.
Celjsko združenje je na
avtopohgonu na Ljubeč,
ni uvedlo novost. Kandi
datom prikažejo tudi
podvozje avtomobilov in
lako se naučijo marsiče-
sa, kar jim bo kdaj še prav
prišlo.
JANEZ VEDENIK
Narava Ifipari
Jesen je tesno povezana s spravilom pridelkov, je pa tudi
čas, ko bralci v našo redakcijo prinašajo plodove nenavadnih
oblik in, seveda, rekordne pridelke.
Tokrat smo imeh dva takšna obiska, vabimo pa tudi ostale
bralce, da nam prinesejo podobne zanimivosti.
Rado Kolar je pri-
nesel veliko krmilno
peso, ki ji manjkata
le dva dekagrama
do okroglih osmih
kilogramov. Pesa je
pravzaprav zrastla
na njivi njegove tete
Fanike Sitar na Po-
nikvici pri Grobel-
nem. Rado pa pravi,
da je preveč sramež-
ljiva, da bi prišla v
našo redakcijo. Si-
cer pa bodo prašiči v
Sitarjevi stali do le-
tošnjih kolin dobro
jedh; na njivi, ki jo
zelo dobro gnojijo,
je še vehko le malo
manjših pes, kar je
dokaz, da pri Sitar-
jevih umno kmetu-
jejo.
Krompir, ki nam je prinesla Helena Plajhner iz Tomaža nad
Vojnikom, nima sicer rekordnih razsežnosti, zato pa je precej
nenavadnih oblik. Gre za več skupaj zraščenih krompirjev, ki (z
nekaj malega domišljije) predstavljajo na primer kužka. Helena
ima očitno vehko smisla za opazovanje in zanimive obhke. Tako
je našla še nekaj manjših krompirjev, ki so popolnoma podobni
kokošim. Skratka, narava kipari, Helena pa zbira rojene »umet-
nine«. S. SROT
OROŽJE NA SEVERNI JANEZ HARTMAN
SLOVENSKI MEJ11918-1919
6. nadaljevanje
m - Topovi
Kot v vsaki vojaški opera-
ciji večjega obsega je tudi na
Koroškem pehoto podpiralo
topništvo.
Na slovenski zemlji je bilo
ob razpadu Austro-ogrske iz
razumljivih razlogov dosti
topov. Celjsko topniško po-
veljstvo je na primer razpola-
gajo konec novembra 1918 s
315 topovi in havbicami. Na
Koroškem jih je bilo mesec
kasneje bolj skromno števi-
lo: slovenske enote so jih
imele 14. decembra deset,
kar je bilo pa vseeno več, kot
jih je imela takrat nasprotna,
nemška stran.
Konec aprila 1919 se je
moč slovenskega - ah bolje
jugoslovanskega - topništva
že povečala na 40 kosov
orožja. Na Koroškem je bilo
konec aprila v rezervi tudi
nekaj srbske artilerije in to
ena srbska gorska baterija v
Škocijanu m druga v Kose-
zah. V zmagoviti jugoslovan-
ski ofenzivi (maj-junij 1919)
je naše topništvo razpolagalo
s 94 topovi in havbicami raz-
nih modelov in kahbrov,
nemška stran pa je imela
okoh 50 kosov tovrstnega
orožja.
Zanimiv primer, kako so
Slovenci s pomočjo topa,
pravzaprav havbice, reših
svoj nezavidni položaj ob na-
padu močne nemške skupi-
ne, se je pripetil 9. januarja
1919 pri karavanškem predo-
ru. Nemci so s posebej izbra-
no napadalno skupino hoteh
presenetiti slovensko mo-
štvo pri predoru, kar se jim
je v precejšnji meri tudi po-
srečilo; Slovenci so bih ujeti
v predoru in so na slepo stre-
Ijah ven s puškami. Tedaj pa
se je topnišlci nadporočnik
Edo Pičman moško odločil,
planil iz predora, z vzkhkom:
»Živela Jugoslavija! Fantje
za menoj!« stekel k eni iz-
med dveh havbic kahbra
10 cm (maloprej so jih z vla-
kom pripeljah iz Ljubljane),
jo pod močnim sovražnim
ognjem napolnil in sprožil
kartečni strel. Za njim je ste-
kel četovodja Gostinčar z
mitraljezom. Po četrtem kar-
tečnem strelu je sovražnik
odnehal, Nemci so zbežah.
Havbici sta zatem začeh ob-
streljevati nemške postojan-
ke in železniško postajo. Na-
slednji dan, 10. januarja, so
Nemci z zelo močno koncen-
tracijo topništva (dva gorska
topa, da poljska topa, dve
10 cm havbici) udarih po
Slovencih. Že ena prvih
nemških granat je ^zadela
pročelje predora in 'podrla
moštvo pri slovenski 10 cm
havbici. Vsega je padlo ta
dan - v izredno zagrizenem
in hudem boju - devet slo-
venskih prostovoljcev, ra-
njenih pa je bilo štirideset.
Boj pred karavanškim P'
dorom 10. januaija 1919 Št<
med najbolj krvave na seV
ni slovenski meji.
Tehnični podatki za 10"^
havbico »škoda« M 14:
kaliber: 10 cm
pohodna masa: 2367 kg
masa na položaju: 1417'
masa granate: 13,65 kg
začetna  hitrost  gran^
407 rWsek.
domet: 9280 m
Havbici na položaju.