Rigorizem in laksizem se zdita dve stvar- nosti, ki sta si nasprotujoèi, v bistvu pa gre za dve stvarnosti, ki lahko rasteta tudi sku- paj, saj rigorizma ne smemo iskati samo pri konservativnih, ampak tudi pri laksistiènih duhovnikih in vernikih. Glede na bogoslu`je lahko opredelimo duhovnikov laksistièni pristop do bogoslu`ja kot populistièen in manj ponotranjen. V populistiènem duhov- niku je moè opaziti, da mu je “lupina” po- membnejša od notranjosti, ki jo lahko tudi prezira ali vsaj opušèa. Populistièen je na- mreè tisti mašnik, ki `eli ugoditi najprej ver- niku, šele nato Cerkvi, kar ga navadno vodi v pretirano delitev Cerkve na hierarhièno in nehierarhièno. Pogosto se tak mašnik osredini zgolj na konkretnega èloveka v nje- govi bolj ali manj objektivni prošnji, stilu `ivljenja in stremljenja, ne glede na zako- nodajalca, ki sta Kristus in Cerkev. Za ri- goristièni pristop in s tem tudi za rigoristièni pristop do bogoslu`ja pa je znaèilno upo- števanje navodil (rubrik) po èrki, kar je veè- krat v zgodovini Cerkve vodilo duhovnike in vernike do skrupoloznosti in muèenja ve- sti, ki jo nenehno preganja strah pred gre- hom. Rigoristièen voditelj bogoslu`ja se na- mreè navadno ozira zgolj na zunanjo izpol- nitev zakona oziroma liturgiènih navodil in tako pogosto preostro sodi ali se preostro dr`i doloèenih pravil ali obredov. Vsekakor pa je za oboje, tako za rigoriste kot laksi- ste, znaèilen pridigarski `anr oèitanj dru- gaèe misleèim in delujoèim. #*$ ,   '.               8      '. 9  %         %   Sv. Pavel pravi: “Èrka ubija, Duh pa o`iv- lja!” (2 Kor 3,6). Gre za besede, ki razode- vajo, kako prinaša Kristus v Bo`jo besedo Sta- re zaveze Duha, ki za vedno lahko nadomešèa in nadgrajuje èrko postave. To sicer ne po- meni, da Kristus ukinja postavo, postava os- taja, toda ta starozavezna postava ne zadošèa veè. Potreben je Duh, Duh, ki je usmerjen v nadgrajevanje in preoblikovanje postave. Iz povedanega lahko sklepamo, da tudi liturgièna pravila ostajajo in so obvezujoèa za slehernega, saj so na svoj naèin garant ka- toliškega obreda. Toda kakor po Kristusu ne zadošèa veè Stara zaveza, tako tudi v bogo- slu`ju ne zadošèajo zgolj pravila, ampak duh pravila, ki nas vodi k skrivnosti, ki jo obha- jamo. In èe pravila ne zadošèajo veè, še ne pomeni, da jih smemo kar tako spreminja- ti ali ignorirati, ampak jim je treba dati no- vega duha. Je pa tudi res, da je treba preveè mehanièna in po svoje oblikovana bogoslu`ja Cerkve nadgraditi z Duhom, ki zagotavlja pravovernost in nas vodi v svetišèe ali duha bogoslu`ja. Tako je glavni vodnik vseh pravil in vsega našega `ivljenja Sveti Duh, ki omo- goèa globlje in pristnejše do`ivetje skrivnosti. Omenjeno pomeni tudi, da moramo v na- vodilih iskati tistega duha, ki me k bogoslu`ju privlaèi in ne vznejevolji ali oddaljuje. No- beno navodilo nima samo v sebi vrednosti, saj je zmeraj v slu`bi vsebine, za katero je po- ,        # stavljeno; je le “plašè”, ki ogrinja vsebino pred mrazom površnosti in neponotranjenosti. Takšen “plašè” nam omogoèa, da je bogoslu`je obhajano na bolj vzvišen in globlji naèin, da slehernika prevzame ne le skrivnost, ki jo obhajamo, ampak tudi lepota bogoslu`ja (prim. Emeršiè 2008). Skratka, v navodilih je potrebno videti nov dih Svetega Duha, ki vodi Cerkev in ki hoèe ljudi še bolj pribli- `ati skrivnostim vere in bogastvu milosti, ki izvirajo iz bogoslu`nega dejanja. V kolikor pa se nekdo ob novih, dobronamernih smer- nicah neutemeljeno postavlja v bran ali dobi “ošpice”, je odgovoren za neenotnost in li- turgièni minimalizem, ki pogosto oropa ver- nike sadupolnega obhajanja svetih skrivnosti. Zato je tudi danes nadvse aktualno navodilo za pravilno izvajanje Konstitucije o bogoslu`- ju, ki pravi, “da bodo sadovi tem obilnejši, kolikor bolj se bodo dušni pastirji in verniki poglobili v njenega pravega duha ter jo z do- bro voljo dejansko izvajali” (1Nv 1). Vsako navodilo je sad veèletnega razmišljanja o tem, kakšno obliko naj imajo bogoslu`ja in kako naj nagovarjajo vernike v do`ivljanju in ob- hajanju svetih skrivnosti. Navodila razodevajo tudi smer našega od- nosa do bogoslu`ja, predvsem pa, da je litur- gija, kakor je dejal Pavel VI., “pravir Bo`jega `ivljenja, ki nam je dan; prva šola našega du- hovnega `ivljenja; prvi dar, ki ga moramo dati kršèanskemu obèestvu, da bo svojo vero in svojo molitev pridru`ilo naši veri in na- šim molitvam. Da bo liturgija postala pova- bilo svetu, naj razve`e neme ustnice v veseli in pristni molitvi ter naj okusi neizmerno `iv- ljenjsko silo v skupni pesmi, ki hvali Boga.” (Pavel VI., 4. dec. 1963 ob razglasitvi kon- ,       Fast food      stitucije.) Kdor tako razume bogoslu`je, mu je vsako navodilo, konstitucija ali liturgiè- no besedilo spodbuda h globljemu odkriva- nju, do`ivljanju in obhajanju Bo`jih skriv- nosti. Le tako smemo upati, da bo mogla po liturgih Bo`ja milost o`ivljati in hraniti naše vernike tako, kakor to more in mora. Obredi niso le proizvod dvatisoèletne in- kulturacije bogoslu`ja, temveè tudi sad apo- stolske tradicije in njenega razvoja. Medtem ko velja za vzhodne obrede neke vrste statiè- nost in nerazpolo`ljivost za inkulturacijo, se daje na Zahodu veèji poudarek na zgodovin- ski razvoj obredov in kanonsko ureditev na- daljnjega oblikovanja. Vrh tega pa je rimsko bogoslu`je vezano tudi na pape`evo oblast, ki je v tem, da zagotavlja pravilen razvoj, in- tegriteto in identiteto posameznih obredov. Iz tega sledi, da je obred na neki naèin kon- kretiziran odraz eklezialnosti ter enotnosti v liturgiènih dejanjih, ki sicer dopušèa raz- voj, ne dopušèa pa samovoljnosti, naj bo to samovoljnosti skupnosti ali posameznika, hie- rarhije ali laikov (Janez Pavel II., Cerkev iz evharistije, št. 52). Kot Sveto pismo, tako je tudi bogoslu`je nastajalo po ljudeh in pod vodstvom Svetega Duha. Iz tega lahko sklepamo, kot je zapi- sal kardinal Ratzinger, da zgolj zunanja us- tvarjalnost ni avtentièna kategorija bogoslu`- ja, še posebej zato, ker liturgija ne vznika iz posameznikovih idej ali kreacij, ampak je Bo`ji vstop v naš èas in prostor. Zato lahko le v poni`ni prepustitvi temu Bo`jemu vstopu postaja obred zares oseben in resnièen (Rat- zinger 2001, 162, 166). Mnogi problemi v odnosu do bogoslu`ja nastajajo na podlagi enostranske inkultura- cije. Preveè se razmišlja in dela na tem, kako prilagoditi obred kulturi, ne razmišlja pa se, kako prilagoditi kulturo obredu in kako dati ustaljenemu obredu novega duha. Ustvarjal- nost v liturgiènih slavjih ne pomeni na vsak naèin neke novosti ali neèesa, kar je v nas- protju z ustaljenim in nosi znaèaj novotar- skega, drznega in vprašljivega. Najizvirnej- ša ustvarjalnost je tista, ki je notranja in s tem lastna vsakemu obhajanju. Zato je liturgija nekaj ustvarjalnega `e po svoji naravi, saj gre za obhajanja, ki rojevajo vsakokrat novo iz- kustvo, novega duha in novo sreèanje z Bo- gom. Prav na podlagi tega preprièanja je se- danji pape` Benedikt XVI. razglasil tudi pred- koncilsko obliko katoliškega obreda za ve- ljavno, saj je pravo sodelovanje najprej no- tranje in šele nato zunanje. Za dosego glavnega smotra bogoslu`ja, ki je v tem, da bi “bolj kršèansko `iveli” (B 1), je nujno potrebna njegova normativna ure- ditev. S pomoèjo navodil in smernic Cerkev zagotavlja avtentiènost bogoslu`nih besedil in obhajanj, s tem pa tudi pravovernost in edinost katoliške Cerkve. “Zato prav nihèe drug, èeprav je duhovnik, ne sme po svoji vo- lji v bogoslu`ju nièesar dodajati, izpušèati ali spreminjati” (B 22, 3). Ker gre za uradno bo- goslu`je Cerkve in ne za zasebno opravilo, mora biti katoliško bogoslu`je prepoznano kot katoliško in ne kot nekaj drugega: na pri- mer berilo naj bo berilo in ne odlomek iz Cankarjevih del, pa tudi ne kaka dramska uprizoritev; pesem naj bo pesem in ne neko razbijanje po kitarah in bobnih; prošnje naj bodo prošnje in ne moraliziranje ter izpra- ševanje vesti; pozdrav miru naj bo pozdrav miru in ljubezni, in ne ustvarjanje vrve`a no- voletnih pozdravov; povzdigovanje posveèene hostije naj bo povzdigovanje in ne dveminut- na adoracija itd. Vrh tega naj duhovnik ne vsiljuje svojega naèina do`ivljanja in razume- vanja bogoslu`ja, ampak naj oznanja Kristu- sov nauk in duha Cerkve. Vse to pomeni, da sta tako ceremonializem kot laksizem v bo- goslu`ju znamenje oddaljevanja od bogoslu`- ja v “duhu in resnici” (Jn 4,23). Zato si je Cerkev vedno prizadevala za pravilni naèin slavljenja in bogoslu`ja, kar oznaèuje `e sama beseda “ortodoksija”, ki v ,        # prvi vrsti pomeni pravilno slavljenje. Iz zgo- dovine bogoslu`ja je razvidno, da so se prav v veliki vnemi za uresnièevanje tega cilja po- javljale v razliènih obdobjih liturgiènega raz- voja najrazliènejše zlorabe in izkrivljale pravi pomen obredov bogoslu`ja. Tako je na pri- mer estetsko ugodje baroka povezovalo obred bolj z duhom umetnosti kot pa z duhom skrivnosti, ki jo z obredom obhajamo, med- tem ko se danes v mnogih pokrajinah pre- pušèajo trenutni “iznajdljivosti” in prilaga- janju ter poenostavljanju bogoslu`ja po meri trenutnih èustveno obarvanih duhovnih vzgi- bov in oblik slavljenja. Zato Cerkev še da- nes nenehno izdaja nova navodila (Liturgiam authenticam, Redemptionis sacramentum, itd.), s katerimi odgovarja na nepravilnosti, saj je in mora ostati liturgija eden glavnih virov teo- logije (“prva teologija”) in tako tudi zago- tovilo pravovernosti. Vse veèja brezbri`nost, samovoljnost in nepoznavanje duha bogoslu`ja nekaterih du- hovnikov so vzrok, da se v zadnjem èasu Cer- kev prav preko novih liturgiènih navodil na- giba k vse veèjemu ceremonializmu in rigo- rizmu z namenom, da ohrani in zagotovi vzvišenost liturgiènih obredov in dejanj. Tako smemo upati na veèjo inkulturacijo liturgije le ob veèjem upoštevanju zakonitosti in duha bogoslu`ja. V bogoslu`ju namreè vidi Cer- kev tudi glavno sredstvo rednega cerkvenega uèiteljstva, najzanesljivejšo prièo apostolskega izroèila in dokaz pravovernosti na naèin, da “pravilo molitve” doloèa, kakšno naj bo “pra- vilo verovanja” (Lex orandi, lex credendi). 5   "    ''.      " Skozi vso zgodovino Cerkve poznamo raz- liène liturgiène prenove, ki so bile osredinjene na liturgiène knjige ali na `ivljenje iz bogo- slu`ja. Navadno so vzniknile iz novih pasto- ralnih zahtev ali praktiènosti, politiènih in- teresov ali kulture, pogosto pa tudi zaradi od- klonov od splošno veljavnih pravil in narave bogoslu`ja. Tudi današnjo, tu in tam vzni- kajoèo “inkulturacijo” bogoslu`ja smemo ra- zumeti kot obubo`anje prve teologije oziro- ma liturgiènih besedil, ki so se oblikovala sko- zi stoletja in ki so dragocen in nenadomestljiv “patrimonij” rimskega obreda bogoslu`ja. Naj navedem preprost primer vsakdanje polastitve liturgije Cerkve, ki jo kakšen ma- šnik nadomešèa s “svojo”: na primer spremi- njanje trinitariènega sklepa: Po našem Gos- podu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v obèestvu Svetega Duha `ivi in kraljuje ve- komaj, spremenjen v ... @ivi in vse vodi ve- komaj. Na prvi pogled niè kaj velikega. Bog nas s svojo besedo tudi vodi, a hkrati nad nami gospoduje, je vladar vesoljstva. Sleherni vodnik je zamenljiv, saj je le spremljevalec in pomoènik na naši poti. Boga pa ne mo- remo zreducirati zgolj na nekega spremlje- valca, ki nas vodi. Bog je tisti, ki tudi gos- poduje in kraljuje nad nami. Èe bi bili do- sledni pri takšni “inkulturaciji”, potem bi morali ukiniti še Jezusove besede “Bo`je kra- ljestvo je `e med vami!” ali jih vsaj spremeniti v “Bo`je vodenje je `e med vami”. Podob- no bi morali prošnjo pri oèenašu “Pridi k nam tvoje kraljestvo” spremeniti v prošnjo “Pridi k nam tvoje vodenje”; na praznik Je- zusa Kristusa, kralja vesoljstva, pa bi morali govoriti o Kristusu, voditelju vesoljstva itd. Takšni ali podobni inkulturacijski posegi v liturgièna besedila, ki postajajo vedno bolj “vsakdan”, ne bogatijo in ne obogatijo bo- goslu`ja, ampak ga siromašijo in ga osiroma- šijo mnogih teoloških pomenov, hkrati pa vnašajo v bogoslu`je nestalnost in zmedo. Zato ni èudno, da Cerkev s trdo besedo pre- poveduje neavtorizirane spremembe v bogo- slu`ju in duhovnikom naroèa, naj “v skladu s tem, kar so obljubili pri duhovniškem pos- veèenju … pazijo, da ne bodo osiromašili glo- bokega pomena svoje slu`be s tem, da ma- lièijo liturgièno bogoslu`je s spremembami, ,            opustitvami ali dvoumnimi dodatki. Kakor pravi sv. Ambro`: ‘Cerkev ni ranjena sama v sebi …, marveè po nas. Pazimo torej, da ne bodo naše napake ranile Cerkve’.” (Kongre- gacija za bogoslu`je, Navodilo o zakramen- tu odrešenja, št. 31.) Ob teh spoznanjih na- vodilo nadaljuje, da je treba “zavreèi graje vredno navado, po kateri duhovnik, diakon ali tudi vernik po svojem okusu tu in tam spreminjajo ali prilagajajo besedila svetega bogoslu`ja. S tem dejansko vnašajo nestal- nost v obhajanje svetega bogoslu`ja in po- gosto spreminjajo njegov izvorni pomen.” (Kongregacija za bogoslu`je, Navodilo o za- kramentu odrešenja, št. 59.) Ta navodila lahko zrelativiziramo s tem, da so paè navodila, da pa je `ivljenje nekaj drugega. Omenjeno v doloèeni meri sicer lah- ko dr`i, ostaja pa vprašanje, s kakšno notranjo pripadnostjo v duhu pokoršèine Cerkvi si lah- ko posamezni duhovnik nadene vlogo spre- minjanja tega, kar je Cerkev osnovala kot “lex orandi”? Duhovnik namreè s spreminjanjem liturgiènega besedila na neki naèin izdaja tisti “mi” v predstojniških molitvah, ki ga naprav- ljajo za predstavnika vesoljne Cerkve. Tako njegove besede “prosimo te…; reši nas…; zah- valimo se ti…” itd. ne vkljuèujejo veè moli- tve Cerkve, ampak molitev posameznega mašnika. Vrh tega pa na tak naèin zanika pra- vico vernikov, da se preko njegovega slu`enja vkljuèijo v molitev vesoljne Cerkve. Verjamem, da so lahko takšna spreminja- nja pogosto storjena z najboljšimi nameni in lahko izhajajo celo iz pastoralnih motivov. Kljub temu takšne spremembe, ki temelji- jo na duhovnikovem okusu, trenutnem èute- nju in ravnanju, ka`ejo tudi na podcenjevanje vernikov, ki po mnenju oziroma ravnanju mašnika, ki poenostavlja liturgièni jezik, oèitno niso sposobni dojeti liturgiène govo- rice Cerkve in jim je treba ponuditi “prila- gojen program”. Pri tem pa takšni mašniki pozabljajo, da imajo verniki “pravico, da opravljajo bogoèastje po predpisih kato- liškega obreda, ki so ga potrdili zakoniti pa- stirji Cerkve” (ZCP, kan. 214). Te`ko je ver- jeti, da je tak mašnik bli`e ljudstvu, èe dela iz bogoslu`ja Cerkve lastno bogoslu`je ali kar “enolonènico”. Takšno malièenje bogoslu`ja pogosto razodeva teološko egocentriènost, ki spreminja “oèetno dedišèino” v zasebno domeno posameznika. Spremembe je moè uvesti le v skladu z liturgiènimi navodili, predvsem pa v duhu “nespremenjene vere, nepretrganega izroèila in potreb po prilago- ditvi novim razmeram” (prim. RMu 2-15). Pred samovoljo in pred izsiljevanjem modnih trendov svari tudi pape` Benedikt XVI. v svoji apostolski spodbudi Sacramen- tum caritatis in pravi takole: “Ker je evhari- stièno bogoslu`je v bistvu ‘actio Dei’, ki nas usmerja proti Kristusu preko Svetega Duha, njena temeljna struktura ni nekaj, kar bi lah- ko kar tako spreminjali, niti ne more biti podvr`ena zadnjim trendom” (št. 37). S tem pape` opozarja, da bogoslu`ja ne smemo zre- ducirati zgolj na sociološki izraz, niti ga pro- stovoljno prilagajati glede na dru`bene spre- membe. Vrh tega je jasno, da je nenehno spremi- njanje, dodajanje ali krajšanje liturgiènega besedila med bogoslu`jem z vidika ustvarjal- nosti pot “linije najmanjšega odpora”, saj na tak naèin uresnièujemo le zunanjo novost, atraktivnost, privlaènost, namesto da bi se potrudili za notranjo ali duhovno ustvarjal- nost, ki zahteva zmeraj novega duha, novo izkustvo in novo izroèitev Njemu, ki nas v bogoslu`ju na osebnostni in obèestveni naèin nagovarja in obdarja. : (     '  " ;      Splošno naèelo, da je “Liturgia semper re- formanda”, nas vodi k spoznanju, da se da kvaliteto bogoslu`ja vedno izboljšati in da je bogoslu`je izjemno pomembno za `ivljenje ,        # Cerkve. Ponekod je ta, sicer dobrodošla `elja po izboljšanju liturgije zašla v zelo polemièno in celo polarizirano smer. K temu so po vsej verjetnosti prispevale tudi nekatere odloèi- tve kongregacije za bogoslu`je, in discipli- no zakramentov v zadnjem desetletju, ki so na neki naèin tlakovale pot nastajajoèemu “restavratorskemu gibanju” v bogoslu`ju. Tako je na primer navodilo “Liturgiam aut- henticam” (izdano 7. maja 2001), ki poudarja dobesedni prevod liturgiènih besedil (prim. Krajnc 2004), zamenjalo prejšnje pokoncil- sko Navodilo za prevajanje bogoslu`nih be- sedil iz leta 1969, ki je za razliko od novega dovoljevalo “bolj svobodno prevajanje litur- giènih besedil, kjer je treba ohraniti le misli, izraz pa lahko razširimo, èe je treba, da bo postala vsebina primerna tudi za bogoslu`- je v našem èasu.” (Svet za izvajanje konsti- tucije o bogoslu`ju, Navodilo za prevajanje bogoslu`nih besedil, št. 34.) Podobno je prišlo do zamenjave komisij za prevode bogoslu`nih knjig v de`elah z enakim jezikom, predvsem angleško govoreèih, kjer so kritike letele zlasti na ne dovolj poetièno privzdignjen jezikovni stil prevodov, medtem ko se danes kritike po- vezujejo s prodorom strogo dobesednih pre- vodov in z veliko osredinjenostjo in skrbjo za pravovernost. V tem duhu je prišlo pred pribli`no dvema letoma do novega prevoda Rimskega misala v angleški jezik.* Leta 2000 je izšla tretja izdaja Splošne ureditve rimskega misala, ki nadomešèa izdajo navodil iz leta 1969/1975. Tudi v tem dokumentu so vidne stro`je doloèitve glede mesta za tabernakelj, vkljuèevanja laikov v obhajanje, ureditev ol- tarnega prostora, ki se odslej vedno imenuje prezbiterij itd. Leta 2004 je izšlo navodilo o zakramentu odrešenja, ki naniza stroge litur- giène predpise in sankcije ob neupoštevanju le-teh (Navodilo o zakramentu odrešenja). Krona vseh restavratorskih stremljenj po “pristnejšem” in bolj “avtentiènem” obha- janju bogoslu`ja pa je Apostolsko pismo - motuproprij Summorum pontificum pape`a Benedikta XVI., s katerim je leta 2007 po- trdil in postavil ob bok pokoncilskega ma- šnega obreda še tridentinskega iz leta 1962 (prim. Košir 2007, 133-157). Odzivi na ome- njeni motuproprij so segali vse od “vesele- ga sprejetja do trdega nasprotovanja”, kot je zapisal pape` sam v spremnem pismu (prim. Pismo pape`a Benedikta XVI. škofom, ki spremlja apostolsko pismo motuproprij Sum- morum Pontificum o rabi rimskega bogoslu`- ja pred prenovo leta 1970). Vzroki za takšne odzive so bili predvsem pastoralnega znaèaja, in sicer bojazen zaradi nezmo`nosti dejavnega sodelovanja celotnega obèestva in s tem pa- sivna udele`ba tistih, ki `e tako in tako pri- hajajo v cerkev zgolj zaradi izpolnitve prve cerkvene zapovedi, ki naroèa biti “ob nede- ljah in zapovedanih praznikih pobo`no pri sveti maši”; podcenjevanje liturgiène prenove drugega vatikanskega cerkvenega zbora, ki je imela v ospredju “aggiornamento” ali pri- lagoditev potrebam novega èasa, predvsem pa strah zaradi needinosti rimskega obreda in njegove `ivljenjske vcepljenosti v edinost verovanja. Stari rek “lex orandi, lex credendi” ali “pravilo molitve” je “pravilo verovanja” pomeni, da nas bogoslu`je, ki je izraz vere, uèi verovati in poglablja našo vero. In èe je razlièen “lex orandi”, je lahko raznovrsten tudi “lex credendi” (Grillo 2007, 434-439). Ob teh in mnogih drugih pomislekih, ki jih pape` v svojem spremnem pismu skrbno za- vrne, pa moremo reèi, da je apostolsko pi- smo Summorum pontificum pape`a Bene- dikta XVI. izraz njegove izrazito ekumensko naravnane duše, velike ljubezni in odgovor- nosti do skupin, ki se zaradi okolišèin krèe- vito dr`ijo predkoncilske oblike bogoslu`ja in se poèutijo ob robu ali so izven Katoliš- ke cerkve. Kar pa zadeva pokoncilsko bogo- slu`je, moremo reèi, da pape` z omenjenim motuproprijem nièesar ne dodaja in ne od- vzema. Tako ostajajo naša bogoslu`ja še na- ,            prej “vir in vrhunec” vsega našega `ivljenja, slovenski jezik pa bogoslu`ni jezik. Pri ponovni uvedbi predkoncilskega obre- da se predstavniki restavratorskega gibanja sklicujejo predvsem na kontinuiteto, ki velja za stalnico tako v nauku kot v bogoslu`ju. Kar zadeva bistvene elemente bogoslu`ja, se slednji nikoli ne opušèajo, ampak le oèišèu- jejo. To je sicer povsem razumljivo. Se pa po mnenju Remberta Weaklanda predstavniki restavratorskega gibanja povsem zapletajo v protislovje, ko oèitajo racionalistièno misel- nost prvemu dokumentu drugega vatikan- skega cerkvenega zbora (še posebej B 21 itd.), kar je moè razumeti `e kot delno zavrnitev omenjenega koncila. Hkrati je njihova kri- tika koncilskega dokumenta tudi v nasprotju z definicijo restavracije in principa organske rasti, ki temelji na predpostavki, da nove ob- like rastejo iz `e obstojeèih. Vrh tega je Wea- kland opozoril še na enega najopaznejših aspektov restavratorskega gibanja, to je od- sotnost kakršnih koli teoloških razpravljanj o vlogi obèestva v bogoslu`ju, na drugi strani pa pretirano poudarjanje hierarhiène nara- ve liturgije kot zrcalne slike hierarhiène na- rave Cerkve (Weakland 2002, 475-487). Skratka, Cerkev je tudi danes poklicana, da prisluhne vabilu psalmista, ki pravi: “Pojte Gospodu novo pesem”, oziroma: “Pojte Gos- podu novo liturgijo”, liturgijo z novim du- hom in novim izkustvom, z novo hvalo in zahvalo, predvsem pa z novo milostjo in `a- rom ljubezni. Vsemu temu je tuj vsak rigo- rizem in vsak laksizem. Reference Benedikt XVI. 2007. Pismo, ki spremlja apostolsko pismo - motuproprij Summorum Pontificum. V: Benedikt XVI. Summorum ,       Pontificum, 11-15. Ljubljana: Dru`ina. Emeršiè, Cecilija. 2008. Lepota bogoslu`ja in bogoslu`je lepote. V: Rafko Valenèiè, Slavko Krajnc in Jo`e Faganel, ur. Liturgia theologia prima, 211-227. Ljubljana / Celje: Dru`ina / Mohorjeva dru`ba. Grillo, Andrea. 2007. Il moto proprio di Benedetto XVI Summorum pontificum e la sua recezione. V: Il Regno 14, 434-439. Grillo, Andrea. 2007. Oltre Pio V. La riforma liturgica nel conflitto di interpretazioni. Brescia. Janez Pavel II. 2003. Okro`nica Cerkev iz evharistije. Cerkveni dokumenti 101. Ljubljana: Dru`ina. Kongregacija svetih obredov. 1981. (Prvo) navodilo o izvajanju konstitucije o bogoslu`ju. V: Slovenski medškofijski liturgièni svet, Prenovljeno bogoslu`je. Zbirka navodil, 8-14. Ljubljana: Nadškofijski ordinariat v Ljubljani. Kongregacija za bogoslu`je in disciplino zakramentov. 2002. Splošna ureditev rimskega misala. Cerkveni dokumenti 94. Ljubljana: Dru`ina. Kongregacija za bogoslu`je in disciplino zakramentov. 2004. Navodilo o zakramentu odrešenja. Cerkveni dokumenti 108. Ljubljana: Dru`ina. Košir, Borut. 2007. Liturgièna reforma II. vat. koncila v luèi MP. Benedikta XVI. “Summorum Pontificum”. V: Zbornik Pravne fakultete Univerze v Mariboru, letn. 3, št. 2, 133-157. Ratzinger, Joseph. 2001. Duh liturgije. Mostar, Zagreb: Ziral - Zajednica izdanja ranjeni labud. Krajnc, Slavko. 2004. Liturgiam Authenticam. Peto navodilo za pravilno izvajanje Konstitucije o bogoslu`ju. V: Julka Ne`iè, ur. Prenova bogoslu`ja. Zbornik liturgiènega simpozija in teèaja ob 40-letnici Konstitucije o svetem bogoslu`ju, 36-40. Ljubljana: Dru`ina. Svet za izvajanje konstitucije o bogoslu`ju. 1981. Navodilo za prevajanje bogoslu`nih besedil, namenjenih svetim opravilom, ki jih obhajamo z ljudstvom. V: Slovenski medškofijski liturgièni svet, Prenovljeno bogoslu`je. Zbirka navodil, 27- 33. Ljubljana: Nadškofijski ordinariat v Ljubljani. Weakland, Rembert. 2002. Liturgie zwischen Erneuerung und Restauration. V: Stimmen der Zeit 7, 475-487. * Prim. http://www.usccb.org/romanmissal/ samples-priest-intro.shtml, pridobljeno dne 23. 11. 2010.