Naše poslovanje v preteklem letu Tito mladini Jugoslavije »Dragi tovariš Tito« — je reklo mlado dekle na veličastni prireditvi dneva mladosti 25. maja na stadionu JLA v Beogradu — »prinašam tl najboljše želje in pozdrave naše mladine, želimo ti, da bi še dolgo živel za našo srečo in prihodnost. Srečen rojstni dan, tovariš Tito!« Ko je prejel štafetno palico, se je predsednik Tito obrnil k mladini iz vse Jugoslavije z naslednjimi besedami: Največji uspeh odkar obstaja Združeno podjetje Iskra »Dragi mladinci in mladinke, pionirji in pionirke, dovolite mi predvsem, da sc najtopleje zahvalim vsem nosilcem štafete predvsem pa našim narodom, ki so prek te štafete poslali prisrčne pozdrave ne samo meni, temveč vsem, ki smo odgovorni za usodo naše države in naših narodov. Našim mladincem in mladinkam, naši mladi generaciji čestitam za dan mladosti. Tudi ob tej priložnosti želim naši mladi generaciji mnogo sreče in uspehov v življenju in delu. Želim, da naša mladina ne bi doživela usode, ki jo je doživljala naša mlada generacija v NOB in da nikoli več ne bi bilo potrebno prelivati krvi za obrambo naše države. Danes lahko s ponosom gledamo na dosežke naše mlade generacije. Prepričan sem, da boste še nadalje dosledno razvijali vse tiste vrline, ki so krasile našo mlado generacijo med NOB. Obisk predstavnikov gospodarske zbornice pri predsedniku Titu Osnovna ugotovitev, ki jo povzemamo iz poslovanja v lanskem letu je, da so rezultati, predvsem finančni, nesporno izjemni. Ne samo v Združenem podjetju, isti pojav nahajamo na splošno tako v našem kot v svetovnem gospodarstvu. Razlog takemu stanju je bil ciklus konjunkture, ki je že predlanskim a zlasti še lani temeljito razgibal celotno svetovno gospodarstvo. Naj si v pričujočem sestavku v grobih obrisih ogledamo naše poslovanje po posameznih področjih dejavnosti. PROIZVODNJA Vrednost proizvodnje in I vzpon njene lanske rasti sla vsekakor rekordna. Da bo to bolj očitno, poglejmo nara-ščanjc stopenj rasti proizvod-1 nje v zadnjih letih v našem Podjetju in v industriji naše republike ter cele države: ISKRA SRS SFRJ 1967 5,3 1,2 0,4 1968 13,5 8,0 6,4 1969 33,6 14,1 11,2 Nagla rast je bila torej splošen pojav, vendar pa je bila njena intenzivnost naj-vecja prav v naši panogi. Naglic skokovitemu vzponu pa 'etnega plana pravzaprav niti nismo dosegli, ampak smo bili za 0,3 % prekratki. Že ob sestavljanju plana smo menili, da je prenapet, da bi ga ob normalnih pogojih lahko izpolnili. Pogoji so bili sicer več kot normalni, vendar ga izpolniti kljub temu ni uspelo, kajti polovica to- varn je obtičala pod planom. Zaostanek za planom pa nikakor ne zmanjšuje uspeha, saj se le-ta ocenjuje po doseženih rezultatih ne pa po napačnih prognozah. Prav vse naše tovarne pa so presegle vrednost proizvodnje iz leta 1968, zlasti visoko (za 30 do 40%) so to storile tovarne Elementi, Elektromotorji, Usmerniki, Naprave, Instrumenti, Aparati, RIZ, Avtoelek-trika in Kondenzatorji. S povečanjem proizvodnje običajno naraste tudi produktivnost, pri nas je lani za 21 %, predlanskim pa le za 12 %. To je precej nad slovenskim poprečjem, ki je bilo lani 9,7 %. KADRI Na področju zaposlovanja je v našem podjetju že nekaj let vladala stabilnost. Ta je bila lani prekinjena, kajti tekom leta se je število delavcev povečalo za 9 %. Tak porast ni v normalnem odnosu s porastom proizvodnje, am- pak je precej večji, kar dokazuje, da smo šli na tem področju široko v ekstenziv-nost. Kolektiv našega podjetja je bil lani s svojimi 16.870 delavci vsekakor največji v slovenski industriji; v njem dela 7 % od vseh v naši industriji zaposlenih ljudi, oziroma kar 3,3 % vsega v Sloveniji zaposlenega prebivalstva. Delež žensk v našem kolektivu narašča, lani je znašal 53,1 %, predlanskim 52,1 %.Ta odstotek je krepko večji od tistega, ki velja za Slovenijo (42%) in toliko bolj od onega, ki velja za Jugoslavijo (30 %). Fluktuacija, ki je že nekaj let pojemala, se je lani spet povečala in sicer od predlanskih 10,8% na 11,9%. To pomeni, da se je tekom leta menjal skoraj vsak osmi delavec. V Ljubljani je bil ta pojav v splošnem večji kot izven nje. Sicer pa je fluktuacija v našem podjetju nekje v poprečju industrije. Število delavcev so povečale vse organizacije razen Tovarne sprejemnikov in Strokovnih služb ZP. To povečanje pa ni potekalo smotrno. Pri kvalifikacijah, ki nam primanjkujejo (VS, VK, SS, KV), plana nismo dosegli, zato pa smo ga presegli pri tistih, na katere ISKRA ne more naslanjati svoje bodočnosti (NS, PK, NK). In tako se nanaša praktično ves lanski novi priliv na delavce s temi nižjimi kvalifikacijami. (Dalje na 2. strani) Predsednik Tito je 19. maja sprejel delegacijo Zvezne gospodarske zbornice. V delegaciji so bili tudi predsedniki republiških gospodarskih zbornic in tudi generalni direktor ZP Iskra, Vladimir Logar. Predsednik Zvezne gospodarske zbornice Rudi Ko-lak je predsednika obvestil o delu gospodarskih zbornic in o osnovnih problemih gospodarstva. Delegati so informirali predsednika o problemih gospodarstva v posameznih republikah, o nekaterih industrijskih panogah, kmetijstvu, turizmu, vprašanjih kreditiranja opreme, o ekonomskih odnosih z inozemstvom, o integracijskih procesih v gospodarstvu, o politiki zaposlovanja in še o drugih problemih. Predsednik Tito je z zani- manjem sledil izvajanjem delegatov in postavljal vrsto vprašanj. Pri naši izvozni politiki je zlasti podčrtal velike izvozne možnosti našega gospodarstva, ki jo imamo pri manj razvitih državah Afrike, Azije in Južne Amerike. Ostro je kritiziral nelojalno konkurenco naših podjetij na tujih tržiščih, ko se podjetju zbijajo cene in s tem zmanjšuje dohodek. Omenil je razgovor, ki ga je imel z uglednimi japonskimi industrijami. Japonska podjetja imajo doma na Japonskem izredno ostro konkurenco, na tujih trgih pa nastopajo koordinirano in ni primerov nelojalne konkurence. Na koncu sprejema se je zahvalil za obisk in zaželel vsem delovnim kolektivom veliko uspehov. Eta ea nat •ta HO tata ea ma ma sa sa est tea mm NI Hü HD K 3 Glasovali bomo za samoprispevek za gradnjo šol in varstvenih ustanov V KRANJSKI OBČINI BO 30. IN 31. MAJA REFERENDUM ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA IZGRADJO ŠOL IN VARSTVENO VZGOJNIH USTANOV. PREPRICA-SMO, DA BODO ČLANI KOLEKTIVA ISKRA NA KRANJSKEM PODROČJU GLASOVALI ZA SAMOPRISPEVEK. OTROCI BODO TAKO DOBILI TRDNO OSNOVO ZA DELO IN ŽIVLJENJE. ZAVEDATI SE MORAMO, DA SE ZA VZGOJO IN IZOBRA- “2 ZEVANJE VLOŽEN DENAR NAJBOLJ BOGATO OBRESTUJE! ■ fc3 B3EOS5 BHSBZEg ■a£š3s:asnH3!*K*KB2Han!gasrcft3BnaBiiii£iBBnaaHHiiBHHH B3!flSâ 23 HBHSBBiiLiXSiliHâSlâBiBtf&üt £¿20 UiliBBH H BliHEHfl ■■■■■■■■! Naša čestitka Tisočerim in tisočerim čestitkam iz vseh delov drtave predsedniku Titu za njegov 78. rojstni dan, se je pridružila tudi naša brzojavna čestitka naslednje vsebine: Predsednik republike Josip Broz Tito — Beograd Delovni ljudje Združenega podjetja Iskra Kranj Ti iskreno čestitajo k Tvojemu 78. rojstnemu dnevu in Ti želijo še mnogo let, zdravja in osebne sreče ter uspešnega vodenja naše socialistične skupnosti. . Delovni kolektiv Združenega podjetja Iskra Kranj Kaše poslovanje v preteklem letu Naivečgi uspeh odkar obstaja Združeno podjetje Iskra (Nadaljevanje s 1. strani) Struktura, ki že poprej ni bila ugodna, sc je tekom leta torej še poslabšala. Delavcev z VS in VK izobrazbo je bilo na začetku leta 10,2 %, ob koncu 9,0 %; SS in KV delavcev je bilo na začetku 36,3 %, ob koncu le še 33,6 %; zato pa je delež nižjih kvalifikacij na-rastcl od 53,5 % na 57,4 %. Na enega dipl. inženirja je prišlo lani 32 delavcev, na dipl. ekonomista pa kar 220. Pri tem sestavu in takem razvoju postane naša bodočnost meglena, zato je treba temu vprašanju posvečati dosti več skrbi. OSEBNI DOHODKI Splošni tok naraščanja osebnih dohodkov, ki je lani zajel vso državo, je potegnil za seboj tudi naše podjetje. Kot drugje so tudi pri nas narasli hitreje kot smo bili vajeni v zadnjih letih in sicer za dobrih 13 %, s čemer smo dosegli mesečno poprečje na zaposlenega 1.044 N din. Skupni dvig osebnih dohodkov v državi je bil nekoliko višji (14,8%) in je poprečje doseglo že 990 N. din. V industriji sami pa je bilo poprečje nižje: 950 N. din (porast 15.5 %). Naše podjetje je torej razmeroma visoko iznad državnih poprečij. Prej navedeno poprečje 1.044 N. din velja seveda za celo leto, na začetku leta je bilo znatno nižje, 950 N. din, na koncu leta pa je doseglo že vrednost 1.269 N. din. Razlike med tovarnami so dovolj velike, vendar niso le odraz uspešnosti poslovanja ampak tudi kadrovske strukture. Najnižji osebni dohodki so še vedno v Sežani (625), sledijo jim v Železnikih (817) in Pržanju (850), v tovarnah Elektromehanika, RIZ, Elementi, Elektronika in Kondenzatorji so se gibali med 900 in 1.000 N. din, v preostalih sedmih tovarnah pa nad 1.000 N. din, najvišje v Orodjarni (1.403), ki pa ima tudi najboljšo kadrovsko strukturo. Osebni dohodki v skupnih službah ZP so bili višji od tistih v tovarnah in so se gibali med 1.510 (PSO) in 1.919 (CAOP). OBRATNA SREDSTVA Nelikvidnost, v kateri je lani obtičalo naše gospodarstvo, je dobiia že take dimenzije, da so najvišji družbeni organi začeli biti plat zvona. Ta problematika pa je hodila medtem v ISKRI bolj samosvojo pot, kajti naše podjetje je to kritično dobo preživelo že prej. Ko se je namreč večji del našega gospodarstva tekom leta globoko zapletal v terjatvah in obveznostih, se je ISKRIN klobčič nelikvid-že nekaj časa odvijal. Nekateri momenti, ki so v splošni nelikvidnosti odigrali glavne vloge, so bili v našem podjetju pravzaprav odsotni. Investicije na primer. V Sloveniji so narasle še enkrat višje od proizvodnje, v ISKRI pa rasti sploh ni bilo, ker so bile investicije nižje kot v prejšnjem letu. Ali neustrezna delitev dohodka. Ta je bila lani v naši družbi izvedena tako široko, da je rast osebnih dohodkov prekosila rast proizvodnje. Ne v ISKRI, kjer je rast osebnih dohodkov ostala daleč za proizvodnjo. Ce sodimo torej s temi merili naše delo, lahko rečemo, da smo želi uspeh. Zaloge smo lani sicer povečali za 18,4 %, vire zanje, predvsem kratkoročne kredite in ustrezni del poslovnega sklada pa za 30 %. Vendar pa smo šli s proizvodnjo še više. Podobno so se stvari sukale na področju obveznosti in terjatev. Naše skupne obveznosti do dobaviteljev (izven in znotraj ZP) so se povečale za 21 %, skupne terjatve do kupcev pa za 25 %. Ena kot druga kategorija je torej naraščala počasneje kot proizvodnja (33,6 %). Medtem pa so v celotnem slovenskem gospodarstvu naraščale obveznosti in terjatve tri do štirikrat hitreje od proizvodnje. V zvezi z obveznostmi in terjatvami je pomembno in važno tudi dejstvo, da je potekalo medsebojno plačevanje med partnerji v ZP hitreje oz. v krajših rokih kot z zunanjimi partnerji. Tudi kroženje obratnih sredstev je bilo lani hitrejše kot leto poprej. Vsi koeficienti so boljši, skupni koeficient za ZP, ki je znašal lani 134, se je popravil za 8 %. V tem koeficientu je zajeto obračanje materiala, nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov in vseh terjatev. Vsekakor nas pa izboljšanje situacije na področju obratnih sredstev ne bi smelo uspavati, ker je ta še vedno dovolj kritična in tudi daleč od prave sanacije. OSNOVNA SREDSTVA V minulem letu sc vrednost osnovnih sredstev ni dosti povečala, komaj za 13,5 % in je znašala 441.670.000 N. din, vzeto po nabavni vrednosti. Od tega je odpadlo na delovne priprave 65,2 %, na gradbene objekte 33,4 %, na zemljišča in ostalo pa 1,4%. To razmerje je slabše kot v prejšnjem letu, ko so imele delovne priprave večji delež. Lanska fizična sposobnost skupnih osnovnih sredstev je znašala 60,8 % in je od predlanske nižja za 2 %. Fizična sposobnost samih delovnih priprav pa je še nižja, 49 % in je v enem letu upadla za 5%. NABAVA (VKLJUČNO UVOZ) To je področje, kjer smo najbolj presegli tako plan kot vrednosti predhodnega leta. Nabava pri domačih dobaviteljih se je povzpela za 41 %, uvoz pa kar za 80 %. Glede na dejstvo, da se je proizvodnja povečala za 33,6 %, je šla vrednost nabav vendarle previsoko. Takega porasta doslej še nismo zabeležili. Zunanjetrgovinski predpisi, ki so imeli namen omejiti že nekaj let prehitro naraščajoči uvoz, so ostali letos brez posebnega vpliva. Sicer pa je bil izreden uvoz splošen pojav v našem gospodarstvu. V vsej državi se je povečal za 19 %, v Sloveniji pa za 25 %. Iskrin uvoz je seveda visoko nad temi številkami, vendar je visoko nad njimi tudi rast naše proizvodnje. In predvsem v tem lahko iščemo razlago za naš lanski zalogaj. Med stopnjama rasti proizvodnje iti uvoza obstaja namreč direktna korelacija. Nad-poprečna rast proizvodnje zahteva nesorazmerno (in sicer progresivno) povečan uvoz. Manjši vpliv na lanski uvoz pa moramo pripisati še nekaterim momentom. Najprej je tu dejstvo, da zaradi izredne konjunkture doma ni bilo mogoče dobiti vsega materiala. Iz istega razloga so se na svetovnem trgu pomaknile cene nekaterim materialom navzgor. Končno pa je vplivalo na povečanje uvoza tudi naraščajoče sodelovanje nekaterih naših tovarn s tujimi kooperanti (GIRMI, BRAUN). Od skupnega prometa, t. j. domačega in uvoza je odpadlo na domače nabave 74 %, na uvoz pa 26 %. DOMAČA PRODAJA Tudi rezultati lanske prodaje pričajo, da imamo za seboj konjunkturno leto. Prodaja na domačem tržišču se je namreč povečala skoraj za 28%. Tudi prodaja med tovarnami Združenega podjetja sc je povečala v prav nepričakovanem obsegu, saj se je kar podvojila glede na promet v predhodnem letu. Ta »med-obratna« prodaja je lani obsegala že 8,6 % celotnega prometa. Izredno močno povpraševanje je bilo lani čutiti zlasti na področju telefonije, merilne in stikalne tehnike ter rotacijskih strojev. V teh asortimentih bi lahko plasirali daleč večje količine, če bi le naše tovarne izpolnjevale pogodbene zadolžitve. Zaradi zamud pri dobavah reprodukcijskega materiala in podse-stavov je namreč pogosto prihajalo do zastojev v proizvodnji in posredno seveda do izpadov v prodaji. Celo na področju široke potrošnje je prišlo do znatne poživitve. Televizijskih sprejemnikov smo prodali okrog 59.000. Navzlic zelo povečani proizvodnji v državnem merilu ni bilo problemov s prodajo; sicer pa predstavlja naša udeležba le 18 % skupne proizvodnje v državi. Povpraševanje cevnih radijskih sprejemnikov nismo mogli zadostiti v celoti, medtem ko je bila ponudba gramofonov večja od povpraševanja. IZVOZ Naš lanski izvoz je presegel vrednost 13.000.000 $, kar pomeni povečanje za 14,5 %. Tako smo bili tudi v tem letu na prvem mestu med izvozniki slovenske industrije in rudarstva. Za nami so TGA Kidričevo, IMPOL, CINKARNA, Rudnik Idrija, TOMOS, KRKA itd. Med našimi tovarnami so izvoz najbolj povečali ELEMENTI, RIZ, AVTOMATIKA in KONDENZATORJI. Seveda pa ostaja ELEKTROMEHANIKA s svojimi 3 milijoni dolarjev slejkoprej daleč največji izvoznik v Združenem podjetju, saj imajo ELEMENTI ki ji slede, za polovico manjši izvoz. Po vrednosti pripada prvih deset mest naslednjim izdelkom: elektromotorji, upori, releji, telefonija, kondenzatorji, brivniki z deli, polprevodniki, avtoiz-delki, kinoprojektorji in električni merilni instiumenti. Števci in stikala so že stopili v ozadje. Regionalna razporeditev izvoza po valutnih področjih je iz leta v leto boljša, kar pomeni, da delež čvrstih deviz narašča. Na področje konvertibilne valute je odpadlo lani 75,2 % vsega izvoza, na področje vzhodnega kliringa 19,2% in na ostale klirinške države 5,6 %. S temi razmerji se nahajamo iznad zveznega (60%). Naš rezultat velja toliko več, ker gre za izdelke visoke obdelave, medtem ko gre pri večjem delu izvoza iz naše države bolj za proizvode kmetijstva, gozdarstva, rudarstva in podobno. Med državami, v katere izvažamo, je na prvem mestu Zah. Nemčija, sledita ji v dokajšnji razdalji Italija in ZDA. Vzhodna Nemčija, ki je leto poprej absorbirala 10,2 % našega izvoza, se je lani umaknila precej nižje s 4,8 %. Sicer pa se število držav, s katerimi trgujemo, skorajda ni spremenilo, vseh je 55. INVESTICIJE Investicije po tkzv. programu generalne rekonstrukcije ZP ISKRA so bile lani po osmih letih zaključene. Ker niti gradbena dela niti dobava opreme nista tekla po začrtanem programu, je zadnji rok segel tri leta dlje. Iz tega programa je bilo lani porabljenih zadnjih 10.786.000 N. din. Vendar to ni bila vsa naša lanska investicijska dejavnost. Večji del investicij je potekal izven programa generalne rekonstrukcije, vodile in financirale so ga organizacije same. Vrednost teh investicij je znašala 42.576.000 N. din. Delež lastnih investicij naših organizacij je torej iz leta v leto večji. Skupna vrednost | lanskih investicij (lastnih in i iz generalne rekonstrukcije) I pa vendarle zaostaja za vrednostjo iz leta 1968 in sicer za 3,5 %. Normalno je, da se gibljejo z naraščajočo proizvodnjo tudi investicije. FINANČNI REZULTAT Ta je v bistvu glavno merilo uspeha. In če po njem ocenjujemo naše lansko poslovanje, potem lahko mirno izjavimo, da je bilo preteklo leto v zgodovini ISKRE resnično izjemno. Ne le obseg dohodka in dobička, tudi posamezni elementi v strukturi celotnega dohodka so sc glede na prejšnja leta lepo popravili. Dominantna postavka je vsekakor dobiček, ki se je povzpel za celih 126 % nad tistega iz prejšnjega leta. Ali konkretno: 104.060.900 N. din v letu 1969 proti 46.010.000 N. din v letu 1968. Razdelitev dobička v sklade je bila izvedena smotrno, saj smo dali preko polovice sredstev v poslovni sklad. Po podatkih iz zaključnih računov sta imeli izgubo le dve tovarni, SPREJEMNIKI v višini 1.159.970 N. din (* 1968: 5.120.000) in ORODJARNA v višini 2.548.024 N. din (v 1968: 686.000). Praktično pa moramo smatrati, da jc imela izgubo tudi tovarna POLPREVODNIKI, ker ji je ostalo koncem leta za 202.527 N din nepokritih obveznosti. PETER GRČAR, dipl. oec. liitafska delegacija v »Iskri« V petek, 22. maja, se je mudila v »Iskri« Kranj štiričlanska kitajska delegacija z odpravnikom poslov pn kitajskem veleposlaništvu v Beogradu, Yu Li-Shuanom. Zanimali so se za proizvodnjo ISKRE in si ogledali kranjsko tovarno. Ista delegacija je obiskala tudi Luko Koper in tovarno »Tomos« v Kopru. Iskra Commerce Ugodno poslovanje v aprilu PRODAJNI SEKTORJI Prodaja na domačem trgu je v aprilu ponovno presegla planirano vrednost, vendar obstajajo še vedno težave pri dobavah glede vrste izdelkov. Na trži.ču je še naprej čutiti pomanjkanje izdelkov, poleg tega pa povzroča težave pri kupcih neupoštevanje sklenjenih dobavnih rokov. V aprilu je bil vzlic izredno težki finančni situaciji v gospodarstvu dotok realiziran prek planirane vrednosti. IZVOZ V aprilu je znašal izvoz 1,111.807 dolarjev. Postavljeni mesečni plan izvoza je bil presežen za 15%. Izvozna realizacija je zadovoljiva in ustreza postavljeni dinamiki izvoznega plana, tako po vrednosti, kot po valutni pripadnosti. SERVIS V aprilu so servisne delavnice dosegle ugodno realiza- Proizvodnja ZP v aprilu 1970 PLAN IZPOLNITEV ODNOSI % Organizacije Kumulat. Mesečni Kumulat. Mesečna 6:4 5:3 i 2 3 4 5 6 7 ELEKTROMEHANIKA 96.804 25.873 107.981 28.511 110,2 111,5 ELEMENTI 68.764 18.604 61.305 15.589 83,8 893 AVTOMATIKA 39.434 10.104 31.237 6.960 68,8 793 SPREJEMNIKI 18.021 4.578 18.483 5.217 114,0 102,4 APARATI 31.482 8.072 28.770 8.252 102,2 91,4 AVTOELEKTRIKA 59.080 17.505 62.976 16.923 %,7 106,6 ELEKTROMOTORJI 14.478 3.643 14.350 3.560 97,6 99,1 NAPRAVE 9.013 3.248 7.804 2.620 80,7 86,6 ELEKTRONIKA 8.057 1.477 6.518 2.088 141,4 80,9 KONDENZATORJI 20.913 5.081 20.795 4.934 97,1 99,4 INSTRUMENTI 10.617 2.646 10.615 2.778 104,0 100,0 POLPREVODNIKI 15.238 4.956 7.595 2.443 493 49,9 USMERNIKI 4.341 1.343 5.828 1.381 102,5 134,1 RIZ 99.059 24.934 89.787 20 866 83,7 90,7 ORODJARNA 2.000 500 2.224 407 81,4 111,2 SKUPAJ TOVARNE 497.301 132.564 476.268 122.529 92,4 95,8 ZZA 20.500 5.500 32.141 9.502 172.8 156,8 COMMERCE 6.680 1.946 7.917 2.043 105,0 1183 COMMERCE INŽENIRING 47.403 13.819 47.943 14.955 1083 101,1 CAOP 650 162 650 162 100,0 100,0 SKUPAJ ORGANIZAC. 75.233 21.427 88.651 26.662 124,4 117,8 SKUPAJ PODJETJE 153.991 564.919 149.191 96,9 98,7 MIKRON 6.000 1.500 2.201 219 14,6 36,7 VSEGA 578.534 155.491 567.120 149.410 96,1 98,0 Pred dnevi je odšel v zasluženi pokoj Hinko Gračner, član delovnega kolektiva Splošno-tch-■tičnj sektor ZZA. Sodelavci so se od zvestega tovariša poslovili z željo, da bi pokoj užival * zdravju, sreči in zadovoljtsvu. cijo, saj so mesečni plan izvršili s 114% in s tem dosegli kumulativni dosežek 108,74 %. Rezultat bi lahko bil še mnogo ugodnejši, če bi bila zagotovljena redna dobava rezervnih delov in doseženi krajši dobavni roki. To se močno pozna pri panogi telefonije, kjer ni moč prevzeti večjih revizij telefonskih central in se tako afirmirati tudi na tem področju. Pri panogi široke potrošnje se je oskrba ob koncu meseca delno izboljšala, vendar je še vedno problematična dobava nekaterih delov za RA sprejemnike in elemente (potenciometri, zvočniki itd.). To problematiko bo treba urediti, sicer bo trpel ugled podjetja. MONTAŽA Finančno realizacijo plana za april je »Montaža« izpolnila v višini dinamičnega plana. V aprilu se je od vseh planiranih večjih objektov pričelo z montažo central Center II Beograd in Krun-ski Venac. Zaradi večkrat podaljšanih rokov dobav opreme se bo število prekinjenih objektov v maju še povečalo. Takšna situacija je že sedaj problematična, v maju in juniju pa bo že kritična zaradi zaposlitve montažnega ktfdra ju povečanih stroškov dela. BAŽ V aprilu so nadaljevali začeta dela iz minulih mesecev. Velik uspeh predstavlja aktiviranje drčnih naprav na ranžirni postaji Zalog. To so nove naprave, prvič montirane v naši državi in predstavljajo velik korak v avtomatizaciji ranžirnih postaj v celoti. Dokončane so tudi naprave na postaji Laze. Na področju ŽTP Sarajevo v pospešenem tempu montirajo kabel in realizirajo program minimalnih telefonskih zvez glede na elektrifikacijo proge Zenica—Sarajevo. Projektiranje in razvojne naloge so bile izvršene v okviru mesečnega plana. Zaradi vključevanja novih naprav so bili projektanti in razvojni sodelavci pritegnjeni tudi v ta dela. Jože Vunšek Nepričakovana vest o tvoji smrti po kratki in težki bolezni je globoko segla v srce vseh tisth, ki so te poznali. Neizprosna usoda te je iztrgala iz naših vrst v času izrednega prizadevanja za boljše življenje tvoje družine. Vsaka vgrajena opeka v tvoj dom. vsako na novo vsajeno drevo na tvojem vrtu, ti je dajalo življenjsko radost. Mladostna , pot je bila podobna življenju mnogih otrok iz majhnih domačij. Na tej trdi poti pa si ojeklenel. Takega te je zajela okupacija, zalo sl moral v pregnanstvo, odkoder si se vrnil in se pridružil Kozjanskemu odredu NOV. V težki borbi si bil zahrbtno ujet, pbsojen na smrt in poslan v zloglasno taborišče Dachau, kjer si z nadčloveškimi napori in jekleno voljo preživel divjanje okupatorja in dočakal svobodo. Po letih vestnega dela. izredne energije in volje do življenja, si nenadoma klonil. Težko bolečino čutimo ob misli, da si nas prehitro zapustil, da si zapustil ženo in otroka, ki te bodo najtežje pogreša- li. Zaradi tvojih vrlin, izrednega tovarištva in vestnega sodelavca, te bomo ohranili v najlapšem spominu. Sodelavci iz obrata EMI v »Elektromehamiki« Kranj Prvo zaseda n je DS ISKRA COMMERCE V sejni sobi Doma sindikatov v Ljubljani je bilo 15. t. m. prvo zasedanje novo izvoljenega delavskega sveta Iskra Commerce. Na zasedanju je o poslovnih rezultatih te naše organizacije poročal njen glavni direktor Metod Rotar. Osrednja točka dnevnega reda pa je bila vsekakor razprava in sprejem novega statuta Iskra Commerce. Ta pomembni akt so sestavili po natančnih proučevanjih, ob upoštevanju številnih pripomb in na dosedanjih izkušnjah, predvsem pa tudi po zares demokratični in vse- stranski razpravi v delovnih kolektivih te pestro sestavljene delovne organizacije. Druga značilnost tega prvega zasedanja novo izvoljenega delavskega sveta je bila tudi izvolitev poslovnega odbora Iskra Commerce. Osem članski poslovni odbor sestavljajo: predsednik — dr. Miroslav Trost m Ljuban Artič dipl. inž., Jože Hujs dipl. oec., Ludvik Kranjc dipl. oec., Ilija Medič dipl. oec., Drago Podlogar dipl. inž., Miro Stegnar inž. ter Franc Vreček dipl. inž. , ELEKTROMEHANIKA KRANJ Iz zaklfučnega poročila UO v mandatni dobi 1969-70 Na 1. zasedanju DS je o delu upravnega odbora in o nekaterih perečih problemih poročal predsednik UO v mandatni dobi 1969/70 dipl. inž. Emil Sekne. Zaradi aktualnosti poročilo skoraj v celoti objavljamo. um um mm EK BS BS BI Izgube delovnega časa v Betu 1968-69 V tovarni »Elektromehanika« Kranj je bilo v letu 1969 zaradi bolezni, porodov in čakanja na delo izgubljenih 766.793 ur, to je 64.298 ur ali 9.1 % več kot v letu 1968. V celotnem skladu delovnega časa je to 6.52 % v letu 1969 in 6.36 % v letu 1968. Iz podatka lahko sklepamo, da je izguba delovnega časa naštetih vzrokov relativno manjša, saj se je število zaposlenih povečalo od 4.394 v letu 1968 na 4.695 v letu 1969 ali za 7.6%. 1968 1969 Indeks boleznine 396.642 475.545 i 120 porodniški dopust 156.891 156.498 100 čakanje na delo 140 140.891 125.318 89 Ostalo (državlj. dolž. neopr. izost.) 8.021 9.432 118 SKUPAJ 702.495 766.793 109 Tabela kaže, da so se v letu 1969 povečale predvsem boleznine, dočim so izgube zaradi čakanja na delo pre- cej manjše. Zanimivo je tudi gibanje nekaterih drugih kategorij izgub fonda časa in sicer: 1968 1969 Indeks proste sobote 773.344 1.014.120 131 dopusti 782.430 741.861 95 državni prazniki 304.723 323.420 106 SKUPAJ 1.860.497 2.079.401 112 Iz tabele vidimo povečanje izgub zaradi več prostih sobot in državnih praznikov (večje število zaposlenih), število ur izgubljenih zaradi dopustov pa je manjše ker je bilo število dni dopusta nanovo določeno po številu obratovalnih dni. Iz podatkov sledi, da je bil v letu 1968 razpoložljivi čas (dnevi brez nedelj) izrabljen za efektivno delo 76,8%, v letu 1969 pa 75,8 odstotkov. Skromna udeležba pri proslavi dneva mladosti i. J 1:1$ Upravni odbor je bil izvoljen na zasedanju DS dne 13. maja 1969, porazdelitev funkcij pa je imel na svoji 1. seji dne 16. maja. V mandatni dobi 1969/70 je imel upravni odbor 25 sej. Udeležba članov na sejah je bila zadovoljiva, saj so bile vse seje obiskovane najmanj z 80 % udeležbo. Na sejah je bil stalno prisoten tudi predsednik delavskega sveta in občasno sekretar TK OOZK ali predsednik sindikata. Delo UO je potekalo po ustaljenem postopku. Službe in obrati so posredovali probleme, katere je UO po predhodni razpravi skupno z mnenjem komisij reševal in sprejemal čim pravilnejše odločitve. Moram reči, da so službe posredovale probleme z že izdelanimi konkretnimi predlogi rešitve. Samoupravni organi po obratih pa vse preveč pogosto zavzemajo linijo najmanjšega odpora in posredujejo take probleme UO, katerih rešitev je v njihovi pristojnosti. Prav tako šefi obratov za vsak problem dajejo samo pozitivna mnenja, čeprav je očitno, da stvar ne more biti pozitivno rešena. Osebne odgovornosti enostavno ni, ampak so posamezniki rajši skrijejo za kolektivne organe, da se s s tem izognejo osebni prizadetosti oziroma zamerljivosti. Ob prevzemu funkcije upravni odbor ni bil v preveč rožnati situaciji, saj tovarna kot celota, posebno pa ATN, ni dosegala plana. Vzrok je treba iskati v pomanjkanju repro materiala na eni in velike napake v tovarni na drugi strani. Veliko kritik je bilo izrečenih na račun organizacije dela v tovarni. Povedati je treba, da so organizacijski predpisi taki, ki omogočajo dovolj urejeno proizvodnjo, toda nepoznavanje posebno pa nespoštovanje organizacijskih predpisov in pa tehnološka zaostalost tovarne, so glavni vzrok za anarhijo, ki se pojavlja v tovarni. Ukrepi, ki jih je UO sprejel ali pa zahteval od vodstva tovarne, so bili takega značaja, da so zahtevali dosledno spoštovanje organizacijskih predpisov. Ce bi vsak posameznik, posebno pa delavci na odgovornih delovnih mestih poznal in izpolnjeval svoje dolžnosti, bi bila večina ukrepov odveč. Vse to kaže, da je treba združiti poslovno in samoupravno linijo v taki obliki, da bo nespoštovanje organizacijskih predpisov groba kršitev samoupravnih aktov. Upravni odbor je sproti spremljal poslovanje in rezultate poslovanja tovarne in jih posredoval DS v dokončno odločanje. Kompletne številčne rezultate ne mislim na- vajati, ker je bilo to posredovano preko vseh sredstev internega obveščanja. Nekaj pa bi vseeno številčno prikazal. V letu 1969 smo izločili Emil Sekne dipl. inž. 3,006.907 (4% BOD) (za stanovanjsko izgradnjo) in dodatno 1,000.000 iz ZR za stanovanjsko izgradnjo. Prav tako smo izplačali dodatne osebne dohodke v višini 2 milij. novih din. Skupno smo torej izločili lastna sredstva v višini 6,006.907 za družbeni standard, če to tako imenujem. V tem, istem času pa smo investirali v osnovna sredstva (nove investicije) 1,456.866. Pri tem nisem upo-. števal odplačila anuitet. Približno 4 X več smo torej vložili lastnih sredstev za družbene potrebe, kot pa v nove investicije. Ce bi pogledali še strukturo novih investicij, bi videli, da je to v glavnem razširitev kapacitet, dočim je zelo malo obnovitve zastarelih osnovnih sredstev. Iz tega sledi, da znaša današnja vrednost osnovnih sredstev komaj 30 % nabavljene vrednosti, brez upoštevanja vrednosti stavb. Vse preveč samo zahtevamo, premalo pa smo pripravljeni vložiti tudi lastna sredstva za izboljšanje poslovanja oziroma za boljši finančni uspeh naše proizvodnje. Pretekla mandatna doba je bilo obdobje, v katerem smo sprejeli nov statut tovarne glede na spremembe zakona o delavskem samoupravljanju. Kakšne so bile spremembe oziroma kakšen je novi statut, ne bom ponavljal, ker ga bomo pač spoznali pri vsakdanjem delu. Istočasno s statutom smo sprejeli tudi vse pravilnike, ki urejajo odnose v tovarni. Pravilnik, o katerem se je največ razpravljalo, je bil vsekakor pravilnik o delitvi OD. Paralelno z novim pravilnikom je bila sprejeta tudi popravljena sistematizacija in nov sistem osebne ocenitve delavcev. S korekcijo smo res uredili nagrajevanje vodstvenega in visoko strokovnega kadra. Sedanja situacija kaže, da je bil srednje strokovni kader premalo upoštevan, tako da se sedaj pojavljajo problemi na tem nivoju. Prav tako je bil namen korekcije OD izenačenje režijv skih delavcev in delavcev po normi. To je bilo ob korekciji doseženo, toda stihijsko preseganje norm je prišlo že tako daleč, da danes zopet beležimo občuten razkorak v osebnih dohodkih. Ti pojavi jasno kažejo, da stvari rešujemo preveč kampanjsko in preveč enostransko. Ne znamo najti sistema, ki bi vzdržal vsaj eno leto. Ne mislim reči, da je temu kriv sistem. Temu so krive razmere oziroma naši odnosi do vseh ukrepov. Nobeno povečanje nam ne prinese novih boljših rezultatov, ker pač odgovornost ostane ista, da ne ponovim, da je sploh ni! Velja naj pravilo, da če že človeka plačamo, potem moramo od njega znati tudi zahtevati. Opravičil pri tem pravilu ne bi smelo biti. Edino tak način dela nam lahko jamči napredek in boljše rezultate gospodarjenja. Kadrovska politika dobiva jasnejše oblike in se vse bolj približuje potrebam tovarne. V tem letu je bilo veliko na-jenega, da bi ugled Iskre po-rastel tam, od koder črpamo nove kadre. Tudi štipendiranje je dovolj široko postavljeno. Skrb za nove kadre je v tovarni zadovoljiva, dočim fluktuacije delovne sile nikakor ne moremo zajeziti. Vedno smo metali krivdo na osebne dohodke. Upravni odbor je bil enotnega mnenja, da OD res povzročajo negodovanje, toda velik vzrok za odhajanje kadrov na vseh nivojih pa so v glavnem osebni odnosi. UO je zahteval od kadrovske službe kompleksne študije o medsebojnih odnosih v tovarni. Ti so že skoraj ušli iz rok oz. tako delikatnih stvari se na pamet ne more več reševati. Zavedati se moramo, da osebnih odnosov ne moremo izboljšati ali urediti z enkratnim ukrepom, temveč je počutje v tovarni odvisno od večletnega načrtnega dela na tem področju. Tako kot v prejšnjih letih je tudi v tej mandatni dobi UO obravnaval poročila o poslovanju obratov in služb. Kratek opis teh poročil bi bil, da vsem obratom in službam primanjkuje prostora in delovne sile. Ukinitev kino panoge, ki se je pokazala kot nerentabilna, je bil ukrep za sprostitev prostorskih in delovnih kapacitet. Ta proces prečiščavanja proizvodnje ni zaključen, saj je sedaj v izdelavi rentabilnostni račun za vse artikle oziroma panoge tovarne. Proizvajati moramo samo tisto, kar nam zagotav- (Dalje na 6. strani) PK ZM — Elektromehanika Kranj je na svečano proslavitev dneva mladosti poleg vseh mladincev in mladink kranjske tovarne vabilo tudi vodilne delavce podjetja, šefe DE, UO in ZK ter sindikata — vendar zaman! Sama proslava v Delavskem domu je bila razdeljena v kulturni in zabavni del. V ta namen je predsedstvo mladine najelo koncertno in plesno dvorano, kjer je bil izvajan program kulturne skupine iz Elektromehanike in plesnega ansambla iz Tržiča. Prvemu delu proslave je prisostvovalo le štirideset mladih obiskovalcev, med njimi so bili tudi predstavniki predsedstva občinske konference ZM Kranja. To majhno število gledalcev je nerazumljivo, 'še manj razumljivo pa je dejstvo, da se mladi »Iskraši« niso udeležili njim namenjenega, zanje plačanega plesa. Nerazumljiv je tudi odnos vodstva in predstavnikov družbeno političnih organizacij, saj se nihče ni udeležil proslave. To ni spodbudno za mlade, posebej še, če se ve, da je polovica delovnega kolektiva — mladina — in kdo naj bi mladim nudil moralno oporo, če ne starejši tovariši? Polno lepih besed, izgovorjenih in napisanih kroži med ljudmi — to pa je žal tudi vse. Kdo naj je tisti, ki bo mladim povedal, da je človek bistvenejši od stroja! Naj ljudje res postanejo sužnji sebi, svoji komoditeti — miselni lenosti, spanju duha, naj verno sledijo zgolj telesnim užitkom — slepi in gluhi za vse tisto, kar jih lahko še ohrani ljudi? Obenem s povečanim standardom se nam oži kulturni nivo — s tehniko zlorabljamo še tisto malo človeško pogojenega v nas, kar od generacije do generacije upada. Rešitve očitno ni — brezmejno prosti um ljudi se prav s »prostostjo« veže na materialno breme koristi. To nas tudi slej ko prej umori, nas zaduši v nas samih! Mladost torej ni več mlada! Obremenjena je z dosti starim bremenom, ki prej razdvaja kot zbližuje ljudi — z edino zveličavnim hotenjem in spoštovanjem materialnih koristi. V socializmu ne bi smelo biti tako! - monos Kratke vesti V LENDAVI NOVA TOVARNA FORMALINA Lendava, 26. — INA je včeraj izročila v Lendavi v HB obratovanje novo tovarno formalina s kapaciteto 30.000 ton letno. Sodijo, da je to dovolj za vse jugoslovanske potrebe. Tovarna je stala kakih 22 milijonov dinarjev. Komunisti v Avtomatiki so se sestali Pogled v sodobno in okusno urejen razstavni prostor ZF ISKRA v Hannovru Hannover, n a j večji evropski sejem V četrtek, 21. 5. smo se sestali komunisti v Avtomatiki . Pržan. Razpravljali smo o proizvodni problematiki, o izvajanju planskih nalog, o finančnem rezultatu prvega tromesečja in o delu osnovne organizacije ZK ter sekretariata OOZK. Nadalje nas je sekretar OOZK tov. Boško Jovičevič opozoril na resolucijo družbeno političnih organizacij ZP ISKRA, katero smo vsi člani prejeli, da jo proučimo in damo nanjo določena stališča oz. pripombe. O proizvodni problematiki in izvajanju planskih nalog je poročal direktor Andrej Pardubsky dipl. ing. V prvem tromesečju je naš finančni rezultat, s tem v zvezi seveda tudi izvajanje planskih nalog zelo pozitiven. Sanacijski načrt, ki ga je potrdil DS v letu 1969 se dokaj uspešno izvaja, kar se odraža na stalnem zmanjševanju nekurantnih zalog, na razčiščevanju vezanih obratnih sredstev itd. Manj uspešno pa je izvaja-janje planskih nalog v mesecu aprilu in maju. V omenjenih mesecih je proizvodnja potekala dokaj nenormalno. Seveda gre tu v prvi vrsti za objektivne težave na katere tovarna oz. uprava tovarne ni mogla vplivati. v Ne gre pa zanemarjati tudi nekaterih subjektivnih težav, ki so včasih odraz nekoordiniranega dela, premajhne odgovornosti nekaterih posameznikov ali služb. Morda bi eno tretjino težav lahko odpravili z vestnejšim in odgovornejšim delom. Zato se zadolžuje člane ZK, da na svojih delovnih mestih dajejo vzgled, skrbijo za dosledno izvajanje sprejetih nalog ter pomagajo pri razreše-' vanju nastale problematike povsod tam, kjer je ta nastala. Posebej se zadolžuje komuniste na odgovornejših delovnih mestih, kateri lahko s konkretno odgovornostjo za kar so tudi polno odgovorni največ prispevajo. Na koncu smo komunisti podprli prizadevanje ¡n sklepe samoupravnih organov, da odstopanja od postavljenih planskih nalog (letnega proizvodnega plana) in mesečnih ni, ter da vsi prispevamo svoj delež za dosego postavljenih oiljev. Osnovna organizacija ZK je nato obravnavala poročilo o delu sekretariata ¡n delu osnovne organizacije ZK kot celote, istega potrdila ter sklenila, da se morajo dogovori oz. sklepi naše organizacije bolj dosledno upoštevati in izvajati za kar smo vsi člani odgovorni, seveda še posebej vodilni člani ZK. Ponovno smo potrdili obstoječe vodstvo osnovne organizacije ZK in to sekretarja Boška Jovičeviča in 5 članski sekretariat OOZK. Za bolj konkretne sklepe OOZK je bil zadolžen sekretariat, da jih formulira in predloži vsem članom ZK ter vsem vodilnim delavcem v tovarni. I. K. Spet so se 3. maja zaprla vrata največjega evropskega tehničnega sejma v Hannovru. Naziv največji prav gotovo zasluži, saj je celotna površina haranoverskega sejma 984.000 m2, od tega je raz-stavljalcem na voljo 756.305 m2 (496.724 m2 pokritih površin in 259.581 m2 odprtih • površin), če dodamo k temu še parkirne prostore za skoraj 44.000 avtomobilov, ki zajemajo več kot 952.000 m2 in pa letališče, železniško postajo in ceste v površini 183.000 m2 dobimo skoraj 2 milijona m2, kar je prav gotovo naj večja evropska sejemska površina. čeprav je leta 1947 pričel hannoverski sejem zelo skromno na ca 21.500 m2, se je sejem razvil v takšni meri, da danes ni proizvodne firme v svetu na področju tehničnih dobrin, ki bi lahko šla mimo tega sejma. V letu 1947 je bilo vsega skupaj 1.300 razstavljalcev, med njimi nobenega inozemskega, medtem ko je v letu 1970 število razstavljalcev zraslo že na 5.512, od tega 1.101 inozemska firma, ki prihajajo iz 34 različnih držav. V devetih dneh sejma je bilo prodanih 600.000 vstop, ndc, od tega je bilo od tujih obiskovalcev registriranih obiskov iz 111 različnih držav. Posebno veliko je bilo obiskovalcev iz Holandije, Švedske, Švice, Danske in Francije. Anketa pri tujih obiskovalcih je tudi pokazala, da je 89% inozemskih obiskovalcev prišlo iz poslovnih nagibov, medtem ko je več kot 75 % nemških obiskovalcev im več kot 90% inozemskih obiskovalcev okar rakteriziralo sejem kot zelo pomemben v okviru njihove poslovne dejavnosti. Ta sejem na vsak način zdrži primerjavo s podobnimi sejmi v Evropi in jih praktično v vsem prekaša, posebno, kar se tiče pariškega sejma Composant Electronique in AEI v Londonu, kakor tudi leipziški sejem. To je'razumljivo, saj Hannover leži zelo centralno v Evropi in ima zaledje,,v ,izredno močni, v izvoz orientirani industriji. Kot že toliko let doslej, je tudi letos Iskra s pomočjo svojega podjetja Iskra Elektronik GmbH, razstavljala na hannoverskem sejmu v hali (Dalje na 6. strani) iiiiiiiHiiiiiii iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Tehniško tehnološka revolucija in mladi Referat s III. majskega srečanja mladih elektronske in elektroindustrije Jugoslavije v Kranju, maja 1970 (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V naslednjih letih, posebno po letu 1956, se pospešeno osvaja proizvodnja sestavnih delov prvenstveno za radijske sprejemnike in telefonske naprave, potem pa tudi za televizijske sprejemnike, tako da se danes napori vlagajo v veli-koserijsko proizvodnjo elektronskih elementov in sestavov vključno z osvajanjem tehnike polprevodnikov in integriranih vezij. Že sedaj v grupaciji elektronske industrije obstajajo podjetja, ki se izključno ukvarjajo s proizvodnjo sestavnih delov in finalnih izdelkov, medtem ko paralelno že obstajajo podjetja, ki se poleg svoje osnovne dejavnosti s področja elektro-industrije, delno bavijo tudi s proizvodnjo elektronskih naprav. Gradnja novih kapacitet se ni odvijala koordinirano, ob spoštovanju principov delitve dela, zaradi česar je prišlo do prekrivanja v proizvodnem programu. Pričakovala se je vsaj delna delitev dela med glavnimi proizvajalci elektronike, vendar je šel razvoj celo v nasprotno smer, tako da je pod vplivom najbolj negativnih čini-teljev prišlo prav do nasprotnega od pričakovanj — namreč do še večjih prekrivanj proizvodnega programa. Ta prekrivanja veljajo tako za elemente kot za končne izdelke, kar vsekakor slabša ekonomičnost proizvodnje, čeprav ni nujno, da pride do brezpogojne koncentracije finaliza-cije, kar je za tehnologijo in ekonomičnost proizvodnje elementov in podsestavov predpogoj, se tudi še pri končnih izdelkih zaostruje vprašanje ekonomičnosti, posebno v pogojih vse hujše konkurence. Najnovejši premiki niso dosegli pričakovanih sprememb odnosov v grupacijah, čeprav so doseženi določeni rezultati v pogledih na probleme in koncepcije razvoja. Danes še ne obstaja organizacijsko enotna elektronska industrijska skupnost niti njeni proizvajalci niso vzpostavili organiziranih delovnih kontaktov. Brez ozira na to, da so že bile podvzete nekatere integracijske aktivnosti, zaradi česar lahko danes v Jugoslaviji elektronsko industrijo zasledimo pri dveh gigant- j skih proizvajalcih, ta dejavnost nima takega programa, ki bi ji omogočal dolgoročen in zanesljiv tehnični in ekonomski razvoj. El Niš predstavlja skupnost naslednjih podjetij: Zavodi RR Niš, skupina Belind iz Beograda in Rudi Čajavec Banja Luka. Ta podjetja so relativno samostojna pri ustvarjanju in delitvi dohodka. Raziskovalno delo in razvoj se financirata enotno. Drugo skupino tvori skupnost elektronskih podjetij SR Slovenije in bivše skupnosti podjetja RIZ iz Zagreba. Podjetja samostojno ustvarjajo in delijo dohodek, skupno pa organizirajo raziskovanja in razvoj. Pri tem lahko v Jugoslaviji zasledimo še tretjo skupino neintegriranih podjetij. Z uvajanjem reforme bi bilo treba, da se kompleksneje regulirajo odnosi med podjetji in družbo, predvsem v pogledu osamosvajanja investicijske in poslovne politike neposrednih proizvajalcev, kot osnove lažjega in popolnejšega ustvarjanja tehniških in ekonomskih ciijev. Te prilagoditve na relaciji »grupacija—družba« niso bile sinhronizirane, tako da so glavno težo splošne gospodarske stabilizacije morala prenesti naprednejša podjetja. Anomalijo bo možno odpraviti po novi razdelitvi akumulacije v korist njenih ustvarjalcev, kar bo vsekakor delovalo v korist velikih podjetij elektronske in elektro industrije in ustvarilo realnejše osnove za nove premike v smeri koristnejših oblik organiziranja in sodelovanja znotraj te grupacije. Drugi proces se tiče čisto notranjih odnosov v grupaciji s stališča usklajevanja programov in ciljev z vsedružbenimi interesi. Ta namen se lahko doseže z usklajevanjem naporov med pod-jetji7"ker vsako posamezno ali skupinsko zapiranje samega vase ne garantira dolgoročnosti interesov nobenemu proizvajalcu. Kljub temu pa se pri nas v zadnjih letih stalno krepi nezaupanje, posebno med glavnimi proizvajalci elektronike. Leta 1968 so prišli do izraza znaki še večjega prekrivanja programskih ciljev vodilnih DodjetiJ, S Hannover, največji evropski sejem Iz zaključnega poročila UO v mandatni dobi... (Nadaljevanje s 5. strani) 12, kjer so bili razstavljeni elektronski elementi in pod-sostavi. Glede na prejšnja leta je bla razstavna površina povečana skoraj za 50 % tako da smo letos razstavljali na 65 m2 netto površine. Po sodbi vseh je Iskrin razstavni prostor v primerjavi z ostalimi drugimi jugoslovanskimi razstavnimi prostori gotovo da naj lepši in najbolj reprezentativen, lahko pa tudi mirne duše rečemo, da je naš razstavni prostor vzdržal vsako primerjavo s kakršnokoli ustrezno nemško firmo. To potrjuje tudi dejstvo, da je tako nemška televizija, kot nekaj vodilnih nemških časopisov prišlo snemat razstavni prostor Iskre. To prav gotovo pomeni lepo priznanje našemu sektorju za pospeševanje prodaje. Trditev, da je hannoverski sejem centralni evropski sejem potrjuje tudi obisk na našem sejemskem prostoru, saj smo imeli 266 poslovnih kontaktov iz skoraj 20 evropskih in izvenevropskih držav. Trditev, da je hannoverski sejem najve6j.i v Evropi je upravičena, saj je nemški trg s skoraj 3,2 milijarde dolarjev za 1,2 milijarde dolarjev pred angleškim trgom, ki je naslednji po velikosti im več kot trikrat večji od italijanskega trga. To dejstvo je končno razumljivo, saj sta v Nemčiji edini dve firmi v elaktro branži v Evropi poleg Philippsa, ki sta presegli volumen treh milijard dolarjev Siemens in AEG Telefunken. Trg na katerem vladajo tak- šni giganti kot sta Siemens im AEG ima prav gotovo zelo visoko absorbcijsko moč im zelo visok eksportni potencial. Na dlani je, da je nemški trg izredno kompleksen, saj so medkoncemske povezave izredno zamotane. Na vsak način se vedno znova srečujemo s povezavami med podjetji, bilo da so to čisto finančne povezave, ali pa interesne skupnosti. Na ta način podjetja v okviru velikih grupacij skušajo med sabo vskladiti interne interese in tako čim bolj kompaktno nastopati na zunaj. Pri tem še seveda posebno komplicirajo te odnose ameriške firme (ca 4.200), ki so se direktno ali indirektno infiltrirale v nemško industrijo. Te firme seveda ne samo da imajo sijajne povezave v grupi nemške industrije, ampak imajo poleg tega še odlično povezano mrežo z ostalo evropsko in ameriško industrijo. Morala tega je popolnoma na dilani: mali naj propadejo, da veliki lahko napredujejo. Pri tem seveda tako velike firme in tako velike interesne skupnosti sistematično preizkušajo notranji in zunanji trg, sistematično zahtevajo ponudbe pod raznimi imeni, le te med sabo primerjajo in jih izigravajo eno proti drugi. Na ta način vršijo pritisk na tujo industrijo, ki želi eks-portirati v Nemčijo in ki ne pozna tako dobro notranje nemške razmere. Ceno za to bri 1 iijantno organizacijo plačujejo firme, ki nesistematično in necentralrzira.no obdelujejo Nemčijo, ki naivno dajejo ponudbe na vsako povpraševanje im na ta način sa- me sebi koplejo jamo. Žal moramo ugotoviti, da ti pojavi tudi pri nas niso neznani in že dostikrat smo zasledili primere, ko so jugoslovanske firme po naivnosti bile zmanipulirane v situacijo, ko jim ni preostalo drugega, kot da so po bagatelni ceni prodali svoje izdelke. Menim, da bi se nad tem morali vsi zamisliti in pri tem dokončno zavedati dejstva, da se napram kompaktni in znanstveno organizirani industriji lahko obnese samo enakovreden partner, ki je ravno tako kompakten in odlično organiziran. Za druge, žal na trgu ni prostora. ing. Banič (Nadaljevanje s 4. strani) lja dober finančni rezultat. Izdelava načrtov za povečanje obrata ATN je sedaj pri koncu, tako da bomo še v letošnjem letu začeli z novo stavbo za razširitev panoge telefonije. S tem bomo dobili dodatne prostore in delno razbremenili zasedenost ostalih panog. Problem prostora pa s tem ne bo dokončno rešen, ker so potrebe po telefoniji v Jugoslaviji in možnosti izvoza te panoge iz dneva v dan večje. Odnosi med ZP Iskra in Elektromehaniko so ostali pač taki, da z njimi ne moremo biti zadovoljni. UO je zavzel jasno in upam dovolj ostro stališče, da pokrivanje obveznosti na osnovi pavšalno ocenjenih ključev nikakor ne izboljšuje, temveč povzroča nadaljnje zavlačevanje ureditve situacije. V glavnem se na vseh organih ZP čuti do tega problema velika in-dolentnost, ker je pač vsem ostalim v interesu, da Elek-tromehanika nosi največje breme. UO je vedno poudarjal, da smo za pokrivanje obveznosti, toda pokrivanje naj bo razdeljeno po poštenih kriterijih in na osnovi realnih izračunov. Ce bo novi statut ZP, ki je ravno sedaj v prvi raz.pravi, to vseboval, potem bomo dejansko naredili korak naprej. Ce pa bo še naprej taka delitev obveznosti, kot do sedaj, potem ZP ne bo imelo tistega vpliva na poslovnost kot bi ga v tej situaciji moralo imeti. Eno leto dela je za nami. Moram poudariti, da je bilo sodelovanje UO z upravo tovarne dobro. Vsi člani UO smo se vsak po svojih močeh trudili, da bi bil rezultat čim boljši in da bi sklepi zadovoljili večino članov kolektiva. Seveda smo pri tem delali tudi napake, ki izvirajo iz nezadostnega poznavanja problemov. Oceno o uspešnosti našega dela bo upam dal delavski svet, kateremu je UO odgovoren. Na koncu se v imenu vseh članov upravnega odbora in v svojem imenu zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali UO; bodisi pri pripravi gradiva, pri diskusiji ali pri oblikovanju predlogov in sklepov. Diploma za embalažo kinoprofektorfa Iskra 8 super Naše podjetje je sodelovalo na natečaju »Jugoslovanski Oskar za embalažo«. Najuspešnejši primerki, ki jim komisija podeli nagrade ali diplome veljajo vsako leto za merilo najboljših kvalitet v embalažni dejavnosti pri nas. Za letošnji natečaj je bilo značilno veliko število dospelih primerkov in dokajšnji kvalitetni napredek v primerjavi z natečajem lani. Strokovnjaki so tudi že na prvi pogled lahko ugotovili predvsem kakovostno izenačenost velike večine modelov, kar je izsililo tudi poostren režim ocenjevanja. Naše podjetje je sodelovalo z embalažno zloženko za kinoprojektor ISKRA 8 Super, ki jo je v oddelku za oblikovanja Iskra Commerce oblikoval Marjan Gnamuš. Komisija je našemu edinemu primerku, poslanemu na natečaj, podelila diplomo in ga ocenila za konstrukcijsko originalnega, ki združuje vse funkcije skladno in za potrošnika dovolj sugestivno. kar je popolnoma v nasprotju s kretanji v svetu in resno ogroža pozicije proizvajalcev in končno tudi interese družbe na področju elektronske industrije. Osnovna slabost takega razvoja se izraža v tem, da na trgu bolje uspevajo postranski kot glavni proizvajalci in nosilci napredka. Povsem je dopustno mnenje, da veliki predstavniki te grupacije nimajo dobro organizirane reprodukcije, kar pomeni, da je zanje najpomembnejše vprašanje specializacije ter rentabilne in cenene proizvodnje sestavnih delov. Racionalna delitev dela v grupaciji, ki zavisi samo od glavnih proizvajalcev, bi postavila na svoje mesto tudi vse vzporedne organizacije in onemogočila vse investicije v paralelne kapacitete raziskav, razvoja in proizvodnje. Nelojalni programski odnosi neposredno vplivajo na nelojalno konkurenco, ki znižuje cene na tržišču pod vsak normalni ekonomski nivo. Tretje in posebno vprašanje nereguliranih medsebojnih odnosov je treba gledati s stališča zunanje trgovinske politike in možnosti, da neposredni proizvajalci nanjo močneje in konkretneje vplivajo v kolikor so enotni v ustvarjanju svojih in družbenih interesov. Vse te okolnosti imajo za posledico, da je splošno stanje ekonomike v elektronski industriji pri nas nezadovoljivo v odnosu na potrebe pospešenega razvoja in prilagajanja sodobnemu tržišču. S tem se kvari položaj grupacije v celotni industriji in razblinja namen industrije v našem gospodarstvu. Končno omenim še en važen faktor v reševanju tega elektronskega kroga. V ta krog se morajo vključiti tudi naše znanstvene institucije, in sicer v smeri čim večjega medsebojnega sodelovanja s proizvodnjo za čim krajši prehod od znanstvenih iznajdb do industrijskega izkoriščanja. To pa je problematika, ki terja posebno obdelavo. Med gospodarstvom in šolstvom obstajajo še vedno preslabotne vezi in skoraj bi lahko trdili, da so bile nekaj let nazaj boljše. Raven znanja diplomantov je na splošno zadovoljiva, prijetneje pa bi bilo, če bi lahko rekli, da je zelo dobra. K izboljšanju bi lahko pripomoglo tesnejše sodelovanje fakultet, višjih in visokih šol med seboj in z gospodarstvom. Po našem mnenju bi bilo potrebno ukreniti naslednje: Učni programi naj bi bili dani v pretres tudi velikim delovnim organizacijam, ki bi lahko dale koristne napotke in vplivale na oblikovanje profila bodočih strokovnjakov za svoje potrebe. Ob večjem številu lastnih štipendistov na neki fakulteti ali visoki šoli bi ne bilo odveč usmeriti nekaj predavanj za prav konkretno delovno organizacijo. V naši grupaciji bi to bilo nedvomno zanimivo za elektroinženirje, strojne inženirje in ekonomiste. Podjetje naj bi tudi močneje vplivalo na oblikovanje podiplomskih študijev. Pri študentih posameznih smeri je občutno pomanjkanje določenih znanj, ki bi jih usposobila za boljše vživetje v samoupravno ter poslovno okolje podjetja. Mislimo, da bri bilo zelo koristno, da bi študentom tehničnih ved dodali znanje ekonomike in financ, študentje ekonomskih ved pa bi morali vedeti nekaj več o proizvodnji, o procesih avtomatizacije, o energetiki ipd. Oboji pa bi morali biti boij seznanjeni s sociologijo in psihologijo ter poslovno kibernetiko. Nesporno je, da delavec za strojem ve mnogo več od novopečenega diplomanta, ki pa zna mnogo več, zakaj torej ne bi diplomantu s potrebni- mi predznanji omogočili hitrejšo vključitev v proizvodnjo. Precej bi bilo treba tudi spremeniti način učenja. Namesto enosmernega komuniciranja s predavanji, naj bi bilo več aktivne udeležbe študentov med študijem v obliki diskusije na temelju od predavanja do predavanja preštudirane literature. Več tega se da izpeljati na tehničnem študiju, ne gre pa zametavaii ideje tudi drugje. Visokošolske institucije šol preveč zanemarjajo svoje diplomante, le redko so kaj ukrenile zanje potem, ko so dobili formalne diplome. Prav bi bilo, da bi se diplomant vsako leto za nekaj dni vračal na svojo matično šolsko institucijo in tam zvedel o novostih svojega strokovnega področja na seminarjih, kjer bi nastopali profesorji, pa tudi sami diplomanti. Ob tem bi bilo potrebno skrbeti tudi za izobraževanje na prej omenjenih dodatnih področjih. Inženirji in drugi profili tehničnih strokovnjakov naj bi se še podrobneje seznanjali z ekonomiko in vodenjem podjetja, ekonomisti pa s tehničnim napredkom. Na drugi strani bi morale visokošolske institucije in gospodarstvo vplivati tudi na ustrezne srednje šole. Gre za postopen prenos novih znanj ter inovacij iz podiplomskih študijev na redni študij in odsev tega na srednje šole. Visokošolski in univerzitetni učitelji bi morali prek raziskovalnega dela, včasih pa tudi z rotacijo v gospodarstvo, ustvarjati večji stik z njim, če hočemo pri diplomantih dosegati nove kvalitete. Z našimi kadri moramo zadostiti zahtevam vse sodobnejše tehnologije, uporabljati moramo dognanja znanosti in sprejeti sodobne načine poslovanja. (Konec prihodnjič) e Začasna pravila sindikalnega odbora ZP V prejšnji številki našega glasila smo napovedali objavo začasnih pravil sindikalnega odbora ZP, ki naj zagotovijo bolj učinkovito organizacijsko obliko delovanja sindikalnega odbora ZP ISKRA Sindikalni odbor Združenega podjetja ISKRA je na podlagi določil statuta Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije na svoji seji dne 11. maja 1970 sprejel naslednja ZAČASNA PRAVILA o organizaciji in poslovanju Sindikalnega odbora ZP ISKRA Kranj (v nadadjnem besedilu: odbora). I. SPLOŠNE DOLOČBE Člen 1 Ta pravila določajo sestavo odbora in njegovih organov, njihove naloge tesr pravice in dolžnosti, kakor tudi vsa ostaja pomembna vprašanja, ki izhajajo iz njihovega poslovanja. ölen 2 Naziv odbora je: »Sindikat delavcev industrije in rudarstva Slovenije — Sindikalni odboi ZP ISKRA Kranj — Ljubljana«. Skrajšani naziv je: »Sindikalni odbor ZP ISKRA». Sedež odbora je v Ljubljani. Odbor ima svoj pečat pravokotne obliike z napisom: »Sindikat delavcev industrije in rud-irstva Slovenije — Sindikata: odbor »ZP ISKRA KRANJ« — Ljubljana«. ölen .1 Sindikalni odbor ZP ISKRA navznoter povezuje osnovne organizacije sindikata v de- Jovnih organizacijah. Navzven pa se povezuje s posameznimi organi sindikata samostojno ali pa po sklepu posameznih osnovnih organizacij sindikata. Odbor je pravna oseba, ki jo zastopa vsakokratni predsednik oziroma njegov pooblaščenec. Člen 4 Določila teh pravili obvezno uporabljajo pri svojem delu odbor in njegovi organi ter slkrbijo, da se pravilno uporabljajo. Za njihovo izvaja- . nje pa je zlasti odgovorno predsedstvo odbora. V smislu teh pravil sprejemajo osnovne organizacije sindikata svoja pravila. Člen 5 Sindikalna organizacija ZP »ISKRA« ima naslednje organe: 1. Sindikalna konferenca Združenega podjetja »ISKRA«; 2. Sindikalni odbor Združenega podjetja »ISKRA«; 3. Predsedstvo Sindikalnega odbora Združenega podjetja »ISKRA«; 4. Nadzorni odbor Sindikalnega odbora Združenega podjetja »ISKRA«; 5. Stalni komisiji Sindikalnega odbora Združenega podjetja »ISKRA« sta: — komisija ZB, — komisija za šport in re- j kreacijo, poleg tega lahko i Sindikalni odbor imenuje še ■ stalne an občasne komisije; 6. Planinsko društvo Združenega podjetja »ISKRA«, kot samostojna organizacija, ki deluje po svojih pravilih. Člen 6 V sindikalno organizacijo ZP »ISKRA« so vključeni vsi člani sindikata, kii so v delovnem razmerju v posameznih delovnih organizacijah in so člani posameznih osnovnih organizacij sindikata ZP »ISKRA«. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ORGANOV SINDIKATA ZP »ISKRA« Člen 7 Osnovna funkcija Sindikalnega odbora je vsklajevanje dela, političnih akcij, stališč, predlogov ter sklepov osnovnih organizacij sindikata de lovnih organizacij. Poleg tega vodi skupne politične akcije, za katere se j dogovorijo osnovne organiza- | cije, po pooblastilu osnovnih j organizacij, jih zastopa pri ; organih in organizacijah v ZP »ISKRA« in izven, posreduje delavskemu svetu in drugim organom Združenega podjetja svoja mnenja in stališča, kakor tudi stališča osnovnih organizacij sindikata. Osnovna organizacija sindikata Člen 8 Osnovna organizacija sindikata deluje v vsaki delovni organizaciji ZP »ISKRA« in v ostalih dislociranih enotah. Člen 9 Osnovne naJoge osnovne organizacije sindikata so navedene v členu 28 statuta Sindikata delavcev industrije :n rudarstva Jugoslavije i.n v lastnih programih in pravilih. Sindikalni odbor Člen 10 Sindikalni odbor sestavljajo predsedniki osnovnih organizacij sindikata delovnih organizacij, ki imajo status pravne osebe in predsedstvo Sindikalnega odbora ZP »ISKRA«. Člen 11 Odbor ima naslednje pristojnosti: — koordinira delo osnovnih organizacij sindikata ZP »ISKRA«; — pripravlja in sprejema letne programe dela sindikalnega odbora in letne proračune družbeno političnih organizacij ZP; — sodeluje skupaj z ostalimi družbeno političnimi organizacijami v ZP pri izvajanju nalog v okviru ZP; — skrbi za razvoj samoupravljanja v ZP »ISKRA«; — sodeluje pri delu samoupravnih organov ZP ter po: sreduje tem organom svoja stališča glede zadev, ki jih organi obravnavajo; — skrbi, da se seznanjajo člani sindikata z najaktualnejšimi problemi ZP neposredno, na sestankih ali pa s pomočjo glasila Združenega podjetja »ISKRA«; — sodeluje pri organizaciji I političnih priprav za volitve organov upravljanja; — utrjuje samostojnost osnovnih organizacij sindikata; — proučuje in obravnava stališča višjih sindikalnih vodstev in išče možnosti za njihovo realizacijo v prilagojenih prilikah svojih organizacij; — razpravlja o programu razvoja in programu enostavne in razširjene reprodukcije; — sprejema stališča na gospodarska vprašanja ZP »ISKRA«, zlasti pa na tista, ki neposredno vplivajo na materialni položaj delavcev ZP; — imenuje stalne in občasne komisije Sindikalnega odbora ZP; — predlaga člane v uredniški odbor glasila »ISKRA«; — izvoli predsedstvo Sindikalnega odbora in Nadzornega odbora tor ju razrešuje; — skrbi za rekreacijo delavcev ZP »ISKRA« in predia-ga kandidate v Svet počitniške skupnosti; — predlaga kandidate za ko- j lektivne izvršilne organe :n j komis je orgpnov upravljanja ' ZP, kakor tudi predlaga nji- I hovo razrešitev. Člen 12 Odbor sklepa na svojih seJ ah z večina glasov članov odbora. Sklepi izhajajoči iz pristojnosti sindikalnega od- ; bora v čl. 11, so obvezni za vse osnovne organizacije sin- j dikata ZP »ISKRA«. * Predsedstvo sindikalnega odbora Člen 13 Predsedstvo odbora sestavljajo: — predsednik; — dva podpredsednika; — tajnik itn — 3 člani. Izvolitev predsedstva — način Člen 14 Člane predsedstva izvoli Sindikalni odbor ZP »ISKRA« na predlog kandidacijske komisije. Predsednik Sindikalnega oabora ne more biti predsednik osnovne organizacije sindikata ZP »ISKRA«. Predlog za predsednika sindikalnega odbora ZP poda pred iztekom mandatne dobe stari odbor prek kandidacijske komisije. Predsedstvo sindikalne organizacije je izvršilni organ konference in odbora. Člen 15 Predsedstvo ima naslednje pravice in dolžnosti: — izvršuje naJoge odbora; — pripravlja gradivo za seje odbora in posreduje gradivo članom odbora; — sklicuje seje odbora in predlaga dnevne rede; — skrbi, da se izvaja delovni program odbora; — vodi finančno in materialno poslovanje odbora; * — zastopa sindikalno organizacijo ZP pred zunanjimi družbeno političnimi organi; — posreduje stališča Sindikalnega odbora samoupravnim organom, vodstvu ZP »ISKRA« in družbeno političnim organizacijam. Predsednik odbora Člen 16 — Zastopa organe sindikata ZP pred fizičnimi in pravnimi osebami, organi upravljanja, vodstvom ZP in družbeno poetičnimi organizacijami v okviru ZP in izven; — vod. predsedstvo odbora in odbor; — sklicuje seje predsedstva in odbora; — poroča sindikalni konferenci o delu odibora; — seznanja presedstvo in odbor o problemih ZP; — udeležuje se sej organov upravljanja ZP ter sej vodstva ZP; — daje mnenja in stališča, skladno s stališči predsedstva in odbora; — nadzira izvajanje sklepov odbora; — nadzira administrativno poslovanje predsedstva odbora in odbora; to poslovanje pa vodi tajnik odbora. Za svoje delo je predsednik odbora odgovoren odboru in sindikalni konferenci. Sindikalna konferenca Član 17 Sindikalno konferenco sestavljajo: — člani odbora, *— po dva člana, ki jih delegirajo 10 osnovnih organizacij sind'v'in delovnih organi- (Dalje na 8. strani) ISKRA COMMERCE — pokrovitelj proslave dneva foorea Slovesno praznovanje 4. JULIJA — DNEVA BORCA je postalo v ZP ISKRA že tradicionalno, zlasti po odločitvi, da naj bo ta dan hkrati tudi DAN ZP ISKRA. Tako se vsako leto snide več tisoč članov naših organizacij ZP na določenem kraju, da obude spomine na borce, ki so izvojevali zmago nad fašizmom in družbeno politično osvoboditev, hkrati pa manifestirajo v bratski slogi integracijsko zamisel o višjih oblikah ekonomizacije ZP ISKRA na bazi samoupravnega sistema. Tudi letošnja proslava, ki sovpada v obdobje četrt stoletja po osvoboditvi, ne bo po obsegu nič manjša, pač pa po zamisli večine še slovesnejša. Za naš kolektiv bo izrednega pomena, istočasno pa tudi težka preizkušnja naših organizacijskih sposobnosti, saj smo na predlog družbeno političnih organizacij ZP in po sklepu upravnega odbora ISKRA COMMERCE prevzeli pokroviteljstvo nad letošnjim praznovanjem. Vzlic temu, da smo še precej odmaknjeni od samega datuma — 4. julija, je upravni odbor naše organizacije že imenoval 13-članski pripravljalni odbor sestavljen povečini iz članov ZZB — bivših borcev in aktivistov NOV, ki so že pričeli z načrtovanjem te naše skupne proslave. Izbran je bil tudi kraj praznovanja t. j. REKREACIJSKI CENTER ZB ŠIŠKA-MOSTEC. Dolžnost nas vseh je, da po svojih močeh pomagamo pri pripravah za proslavo in s tem dokažemo visoko moralno politično zavest, drugim organizacijam ZP pa naše že večkrat izpričane organizacijske sposobnosti. Jože Pogačnik ISKRA COMMERCE eaa SL: ÜB SU H!« CB fc M B» 5*9 8:3 »a i;a ■ Sl rs KS K3 It? 3 d» B M pn k** pa »23 £.8 e a P.‘H WiS RS BS tÜU !SMBB3aB*!G!!SEB!IHSanHBBSSaSHWP3nE3anB»PIEERS«ei*EBerE?BECBtt!llRn.»5a»»S»Ci IBBtaBB5RBSKi2;StSSasaiBS&B£iaUtf Začasna pravila sindikalnega odbora ZP PRIJAVA ZA LETOVANJE Priimek in ime (tovarni) _______ zaposlen v organizaciji kraj naslov bivališča letoval(i) bom (o) od do število odraslih število otrok do 6. leta starosti . potrebujemo skupno število postelj _______________________ V kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v zgoraj navedenem domu, pride v poštev še kraj Kraj, od do dne Žig organizacije, v kateri je prijavljenec zaposlen Prijavljenec: Potrdilo izpolni organizacija — potrdi »Počitniška skupnost« Potrjujemo rezervacijo za tov. organizacije (tovarne' _________ v počitniškem domu _____________ kraj od do za skupaj prijavljenih oseb __________sobo s ležišči. Potrdilo služi kot napotnica, s katero se prijavljenec izkaže ob prihodu v dom, obenem s potrdilom o vplačani akontaciji. V kolikor nima prijavljenec obeh potrdil, ga upravnik v domu ni dolžan sprejeti. V Ljubljani, 2ig (Nadaljevanje s 7. strani) zacij sindikata delovnih organizacij ZP »ISKRA«, ki imajo status pravne osebe. Člen 18 Za obravnavanje važnejših problemov v ZP »ISKRA«, kadar sindikalni odbor ne more najti rešitve (statut, letni in perspektivni proizvodni programi, odstranjevanje nasprotij med organizacijami ZP »ISKRA« itd.) mora Sindikalni odbor sklicati sejo sindikalne konference. Seje se vrše po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Sindikalna konferenca je sklepčna, če sta navzoči 2^3 članov, svoje odločitve pa sprejema z večino glasov navzočih članov. Sklepi konference so obvezni za vse člane osnovnih organizacij sindikata ZP »ISKRA«. Nadzorni odbor Člen 19 Nadzorni odbor izvoli in razrešuje Sindikalni odbor na predlog kandidacijske komisije in šteje tri člane; svoje delo opravlja skladno s statutom Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije ter skladno z določili teh pravil. Mandatna doba Člen 20 Mandatna doba vseh organov sindikata ZP »ISKRA«, zapopadenih v pravilih, traja dve leti. Člani teh organov ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni v isti organ. Odpoklic predsednika predsedstva nadzornega odbora in članov komisij jc možen tudi pred iztekom mandatne dobe. Postopek o odpoklicu se prične, če poda predlog najmanj 5 osnovnih organizacij sindikata ZP ISKRA. Razre- šuje jih sindikalni odbor ZP z absolutno večino. III. MATERIALNA SREDSTVA Člen 21 Finančno poslovanje sindikalnih organov ZP »ISKRA« sc opravlja na osnovi letnega proračuna in v skladu s predpisi, ki zadevajo finančno poslovanje Zveze sindikatov Jugoslavije. Člen 22 Dohodek sestavljajo: — dotacije, ki jih daje ZP »ISKRA«. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Člen 23 Pravila stopijo v veljavo, ko jih potrdi Sindikalna Konferenca ZP »ISKRA«, po predhodni razpravi v osnovnih organizacijah sindikata ZP »ISKRA«. O spremembi pravil odloča Sindikalna konferenca, na predlog sindikalnega odbora ZP ali pa osnovnih organizacij sindikata ZP ISKRA. Člen 24 Sindikalni organi so dolžni, da takoj po sprejetju pravil prilagode svoje delo in delo svojih organov po določilih teh pravil. Člen 25 Organiziranost sindikata ZP ISKRA po teh pravilih je vsklajena s stališči, ki jih zastopa Republiški odbor sindikata industrije in rudarstva SRS. Člen 26 Začasna pravila sindikalnega odbora veljajo do sprejetja novih pravil, ki jih potrdi sindikalna konferenca ZP ISKRA. Člen 27 Obvezno tolmačenje teh pravil daje odbor. ¡ Dopisujte ¡ | v ISKRO! ¡ Pisma bralcev Prisrčno se zahvaljujem za izredno pozornost komisiji ZB kranjske tovarne. Zelo sem bil vesel obiska predstavnikov omenjene komisije, ki sta me pred kratkim obiskala, mi izročila pozdrave in darilo, saj invalidu, kot sem jaz, vsaka pozornost, vsak pozdrav sodelavcev, soborcev — izzove nešteto občutij sreče in zadovoljstva. Ta pozornost pomeni, da nisi pozabljen od kolektiva, kjer si soustvarjal za boljšo bodočnost nas vseh. Iskrena hvala, tovariši! To mi bo ostalo v naj lepšem spominu, hkrati pa želim vsemu kolektivu, posebno pa članom ZB in bivšim sodelavcem čimveč uspehov in zadovoljstva, predvsem pa zdravja. Ob koncu bi izrekel še naslednjo tiho željo: za 4. julij, dan borca ne pozabite povabiti na svojo proslavo, ki bo, kot sem bral v časopisu, v rekreacijskem centru ZB šiška — Mostec, tudi člane ZB, ki so že upokojeni. Tovariški pozdrav! Andrej Žiberna ZAHVALA Vsem sodelavkam, sodelavcem in sindikalni enoti trifaznega števca v tovarni »Iskra« se prav iskreno zahvaljujem za pozornost in prejeto darilo ob moji upokojitvi. Anica Globočnik ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta JOŽETA VUNŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem v brusilnlci obrata EMI, prijateljem, znancem, organizaciji zveze borcev ter sindikalni organizaciji tovarne »Elektromchanika« Kranj za izraze sožalja, poklonjene vence, denarno pomoč, poslovilne besede ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Marija z družino J S K R A — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko m avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: lanez Sile — izhaja tedensko — Rokopisov n* vračamo — Tisk m klišeji: »C P Gorenjski tisk* Kranj Jugoslovanska košarkarska reprezentanca si je na letošnjem VI. svetovnem prvenstvu v Ljubljani zasluženo priborila zlato kolajno. »Zlatim fantom« ob najvišjem priznanju in ob 25-letnici tega lepega športn pri nas — naša iskrena čestitka!