Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje • letnik 31, št. 2 • februar 2025 Bela odeja je v sredini februarja pokrila Dobrepoljsko dolino in s tem napovedala, da zime še ni konec, vendar je čez nekaj dni že sledil temperaturni preobrat (slika zgoraj). Gasilci PGD Kompolje so na 100. občnem zboru podelili Emilu Kramžarju naziv častnega predsednika društva (slika levo). Aktualne informacije in razpise najdete na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, pokličite številko PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-ja NASLOV PGD VIDEM – DOBREPOLJE – JAKLIČEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a – ŠPORTNA DVORANA VIDEM 80 PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOČEVJE – GASILSKI DOM PGD HOČEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOČEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1 – NA PRIVATNI HIŠI PODTABOR 5 PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 112. V kolikor so AED-ji nameščeni še kje drugje, vas naprošamo, da lokacije sporočite v uredništvo. Naš kraj ■ februar 2025 3 ••• Urednikov uvodnik ••• Slika pove več kot tisoč besed Spoštovane krajanke in krajani, cenjeni bralci Našega kraja. Ob novem letu delamo obračune in pregledamo preteklo delo. Prav tako občinska uprava celotno leto bdi nad porabo proračunskih sredstev, kar je prav in odgovorno. V mesecu januarju sem zato od občinske uprave prejel namig, da bo treba zaradi vseh naraščajočih stroškov tiska, oblikovanja, lektoriranja, poštnih storitev itd. omejiti število strani ‒ najbolje, če je nekoliko manj slikovnega gradiva, drugače se nam obeta, da bomo imeli glasilo le še vsako četrtletje. Uroš Gačnik Pobuda me je seveda nagovorila, da sem se podal v raziskovanje medijev in delanje analiz. Ob prebiranju občinskih glasil (Grosupeljski odmevi, Klasje, Suhorobar) sem ugotovil, da imamo s preostalimi uredniki podobno programsko politiko, ki zajema predvsem obveščanje občanov o preteklih dogodkih, obveščanja in podajanje obvestil. Sem in tja se malo zazremo v aktualne dogodke, da je branje zanimivo in pritegne večji krog bralcev. Vse to je podkrepljeno s fotografijami, ki vsekakor pritegnejo, da si naključni bralec prispevek tudi prebere. Žal so naša čutila že nekoliko otopela, saj nas dnevne novice »bombardirajo« z vedno novimi privlačnimi vsebinami, ki jih naše oko najprej opazi. S pomočjo glasila želim spodbuditi mlade k različnim dejavnostim, da jih odtrgamo od zaslonov in da spoznajo tudi druge plati družabnega življenja, izkušenim pa nameniti informacije, ki si jih na drugačen način žal ne znajo ali ne zmorejo pridobiti. V prispevkih se več dopisnikov mesečno trudi, da z opisom dejavnosti zajamejo celotno dogajanje v občini, ki je po prireditvah res pestro in bogato, na kar smo lahko ponosni. Vesel in hvaležen sem za vse te aktivne ljudi, ki so zanesenjaki na svojem področju. Predvsem najmlajši pa naše glasilo radi vzamejo v roke, ga slikovno pregledajo in se tako naučijo pregledovati slike in kasneje brati prispevke skupnosti. Zaupano mi je tudi bilo, da specifične starostne skupine rade pogledajo in tudi preštevajo, kdo vse je na fotografiji. Tudi na ta način se učijo in gradijo znanje. Zavedam se, da so stroški življenja tudi na drugih področjih vedno večji in Zima umiri tudi gugalnice. razumljivo je, da je treba nekje prihraniti. Po novem se bomo torej v glasilu vsi trudili, če bo to mogoče, da poleg prispevka objavimo po eno fotografijo oziroma bo število morda omejeno, če se bo sporočilnost slike podvajala, kar sem delal že do sedaj. Težko je namreč pri prispevku objaviti le eno fotografijo, če gre za dogodek, na katerem je prisotnih več izvajalcev ali pa je v prispevku zapisanih več različnih dogodkov. Prav tako prosim vse dopisnike, da pošiljajo kakovostne fotografije. Vem, da je včasih svetloba ali pa hitrost premikajočega objekta kriva, da je slika rahlo zamegljena, ker pa druge fotografije žal nimamo, se skušajmo vsi potruditi, da bo izdelek lep in posledično glasilo tudi. Vsekakor naše glasilo ni podaljšek občine, verjamem pa, da ga vsi s pridom izkoriščamo, da obveščamo občane. Z upanjem in zaupanjem, da mi boste pri tem pomagali in ne bo preveč slabe volje, vas pozdravljam in povabim k prebiranju dogodkov ter obvestil, ki so se zgodili pretekli mesec. V marcu se spomnimo vseh deklet, žensk, mater, ki jim želim prijetno praznovanje praznika 8. marca in materinskega dne, vsem fantom in možem pa veselo preživljanje dneva mučenikov. ■ Na š k r a j Kazalo Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Uroš Gačnik. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 041 885 111. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Zdenka Novak Nose (predsednica), Ana Pugelj, Mojca Babič, Dušica Hočevar. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1280 izvodov. UREDNIKOV UVODNIK......................3 IZ OBČINE.........................................4 OBVESTILA........................................6 INTERVJU........................................13 KULTURA.........................................14 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................18 IZ DRUŠTEV.....................................24 IZ ŽUPNIJE......................................31 PISMA BRALCEV.............................34 ŠPORT.............................................37 ZAHVALE.........................................40 Naslednja številka izide v četrtek, 27. marca 2025. Rok za oddajo prispevkov je sobota, 15. marec 2025. 4 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ februar 2025 Poročilo o delovanju občine V sodelovanju z občinsko upravo pripravil podžupan dr. Jernej Stare. V sodelovanju z javnim komunalnim podjetjem je občina naročila izvedbo poskusne vrtine globine približno 35 metrov v bližini obstoječega ponikovalnega polja pred čistilno napravo (ČN) v Bruhanji vasi ter preizkus ponikovalne sposobnosti vrtine. Izvedba teh del je predvidena za konec marca. Če se bo pokazalo, da vrtina ponovno vzpostavlja sposobnost ponikanja, kakršna je bila pred onesnaženjem s strani podjetja Organa, se bo vrtina razširila in povezala s prvotno ponikovalnico, še spomladi pa bo izveden poskusni zagon ČN. V prvi fazi, ki bo izvedena še letos, sledijo priklopi stanovanjskih hiš v Bruhanji vasi ter večjih porabnikov na Vidmu (šola, vrtec, Zavod sv. Terezije) na ČN. Če vrtina ne bo dala želenega rezultata, bo potreben obsežnejši gradbeni poseg, ki pa bo uvedbo ČN v delovanje zakasnil; ta trenutek ni mogoče oceniti, za koliko. V vsakem primeru bo stroške sanacije kril povzročitelj onesnaženja, ki je onesposobilo ponikovalno polje. Vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih voda je občina pridobila popis del in predračun za izgradnjo kanalizacije na Vidmu pri Zavodu sv. Terezije. Sredstva za izvedbo so zagotovljena v proračunu za letošnje leto, pogodba z izvajalcem bo podpisana v kratkem, izvedba sledi takoj, ko bo mogoče. Projekt izgradnje kanalizacije v Kompoljah se bo nadaljeval predvidoma v aprilu z dokončanjem del, ki so se odvijala lani, dela pa se bodo začela tudi na trasi na nasprotni strani državne ceste. Projekt se v delu financira iz evropskih sredstev oz. iz sheme Načrt za okrevanje in odpornost. Direktor občinske uprave se je v začetku februarja udeležil posveta »Kako do učinkovite dolgotrajne oskrbe v lokalni skupnosti?«. Na posvet so bili vabljeni predstavniki občin, organiziralo pa ga je Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je tudi pripravilo novo zakonodajo s tega področja. Po novi zakonodaji bo dolgotrajna oskrba (DO) v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj najbolje poznajo potrebe svojih občanov. Občine bodo naloge na področju DO izvajale prek javnih zavodov, koncesionarjev ali z državnimi zavodi. Pravic iz naslova DO je več in obsegajo pravico do oskrbe na domu, e-oskrbe, oskrbe v instituciji ter denarni prejemek. Pravice se bodo uvajale postopoma. Za financiranje DO bo s 1. julijem 2025 uveden prispevek v višini 2 % bruto plače zaposlenih in 1 % neto pokojnine upokojencev, del stroškov bo krila tudi država, zdravstveni del pa zdravstvena blagajna. V razpravi je bilo izpostavljeno več pomislekov, zlasti pomanjkanje kadra, zato bo za vzpostavitev sistema DO potrebno še precej usklajevanja. Naša občina bo uredila vse potrebno za uvedbo DO, pri čemer je velikega pomena, da v naši skupnosti uspešno deluje Zavod sv. Terezije. Sredi februarja je bil opravljen terenski ogled za pripravo projektov rekonstrukcij državnih in lokalnih cest v naši občini. Večina teh projektov je povezanih z izboljšanjem prometne varnosti (pločnik v Ponikvah in na Vidmu, avtobusne postaje), nekateri pa se navezujejo tudi na povezanost v nekaterih vaseh (Bruhanja vas, Cesta). ■ REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Obvestilo o spremenjenih uradnih urah na Krajevnem uradu Dobrepolje Spoštovani, obveščamo vas, da smo spremenili obseg uradnih ur na Krajevnem uradu Dobrepolje, in sicer bodo od 1. februarja 2025 uradne ure vsak prvi in tretji torek v mesecu od 8.00 do 12.00 in od 12.30 do 14.30. Obisk strank na krajevnem uradu smo spremljali daljše časovno obdobje in je zelo majhen, zato smo prepričani, da dva dni uradnih ur v mesecu zadostujeta, prav tako bomo na ta način lažje zagotavljali nemoteno opravljanje storitev na sedežu upravne enote. Lepo vas pozdravljam. Bojan Banfi, načelnik Naš kraj ■ februar 2025 5 ••• Iz občine ••• Obvestilo – davek od premoženja Ker se občani, ki so v letošnjem letu prejeli od Finančnega urada Republike Slovenije po uradni dolžnosti izdane odločbe v zadevi odmere davka od premoženja, na Občino Dobrepolje obračajo po pojasnila, je ta v dodatno pomoč pripravila predmetno obvestilo. Občina Dobrepolje Davek od premoženja se plačuje na podlagi določb 156. člena Zakona o davkih občanov – ZDO (Uradni list SRS. št. 36/88 (iz leta 1988) s spremembami in dopolnitvami) in 384. člena ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami), ki opredeljujeta zavezanca, osnovo in davčne oprostitve, ter na podlagi Pravilnika o valorizaciji zneskov za odmero davkov po Zakonu o davkih občanov za leto 2025 (Uradni list RS, št. 108/2024). Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ter prostore za počitek oziroma rekreacijo. Zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh od pridobitve stavbe (z nakupom, dedovanjem, podaritvijo) oziroma od izdaje uporabnega dovoljenja. Napoved se odda pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži. Če zavezanec ne odda napovedi, ga lahko davčni organ oglobi z zakonsko predvideno globo ter po uradni dolžnosti vodi davčni postopek, ugotovi dejansko stanje in o ugotovljenem izda odmerno odločbo (obveznost lahko odmeri tudi do pet let nazaj). Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe ali prostora. Finančna uprava zavezancu enkrat letno izda odločbo s plačilnim nalogom. Davek od premoženja je prihodek občine, kjer nepremičnina leži, in se plača na prehodni davčni podračun občine. Davka na premoženje so oproščeni prvi lastniki novogradenj (novih stanovanjskih hiš, stanovanj, garaž), in sicer za obdobje deset let. Doba oprostitve se računa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oziroma od začetka uporabe stavbe, če se stavba začne uporabljati pred izdajo dovoljenja. Oprostitev NI samodejna – zavezanec na finančno upravo do 31. januarja pošlje vlogo, ki jo napiše sam, saj obrazec ni predviden, ter k vlogi priloži kopijo uporabnega dovoljenja. Zavezanec z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stano- vanju, lahko odmerjeni davek zniža za deset odstotkov za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši lastnika in njegovega zakonca in tisti, ki jih je lastnik dolžan vzdrževati po zakonu. Olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka na posest stavb, ki se priznava za družinskega člana, NI samodejna ‒ zavezanec do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja, vloži vlogo, ki jo napiše sam. Če vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava za tisto leto ne prizna. Če so v odločbi nepravilnosti oz. kakšne neupoštevane spremembe, lahko zavezanec v predpisanem roku poda pritožbo. Več o davku na premoženje si lahko preberete na spretni strani Finančne uprave RS: https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/davek_ od_premozenja/. Za pomoč oz. dodatna pojasnila se lahko obrnete na klicni center za davke fizičnih oseb (https://www.fu.gov.si/kontakti/kontaktni_center_furs/#c6540). ■ Kmetijska folija in mreža za ovijanje bal ne sodita med komunalne odpadke Javno komunalno podjetje Grosuplje Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča uporabnike, da »kmetijska folija in mreža za ovijanje bal« ne sodita med komunalne odpadke in se ne smeta oddajati v okviru izvajanja rednega odvoza komunalnih odpadkov. FOLIJO, ki mora biti ČISTA (brez mrežic, vrvic, zemlje, gum, lesa …), lahko BREZPLAČNO odpeljete v podjetje Omaplast v Grosupljem, na naslovu Kosovelova cesta 3, 1290 Grosuplje. Prejeli boste uradno potrdilo o oddaji, ki služi kot dokazilo o pravilnem ravnanju z od- padno folijo. MREŽICO lahko uporabniki naših storitev pripeljete v Zbirni center Špaja dolina na naslovu Spodnje Blato 1, 1290 Grosuplje, in jo BREZPLAČNO predate. Če bomo ob rednem odvozu komunalnih odpadkov ugotovili, da je v katerem koli zabojniku »kmetijska folija ali mrežica za ovijanje bal«, zabojnika ne bomo spraznili in bomo zadevo predali v obravnavo pristojni inšpekcijski službi. Prosimo, da upoštevate zgoraj navedena navodila in se izognete nevšečnostim. V primeru morebitnih vprašanj lahko stopite v stik z nami po e-pošti: cero@ jkpg.si. • POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE 6 ••• Obvestila ••• na območju občine DOBREPOLJE za leto 2024 Naš kraj ■ februar 2025 Na območju občine Dobrepolje se uporabnike oskrbuje s treh vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Letni notranji nadzor je bil izveden s strani pooblaščenega izvajalca Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17 in 61/23), interne HACCP dokumentacije in Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrepolje (Ur. l. RS št. 22/14). Poročilo o kakovosti pitne vode na območju občine Dobrepolje za leto 2024 Rezultati notranjega nadzora nad kakovostjo pitne vode pri uporabnikih v letu 2024 MIKROBIOLOŠKE ANALIZE VODOVODNI SISTEM količina distribuirane vode [m3] FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE št. vzrok št. št. vzorcev % ustreznih neustreznih neustreznosti št. vzorcev % ustreznih neustreznih vzrok neustreznosti ukrep prekuhavanja [dni] 294.336 Rob-Dobrepolje od tega 214.786 obči na Dobrepol je 19 89 2 KB 5 100 0 - 0 Grosuplje od tega 4.376 obči na Dobrepol je 26 96 1 SK36 8 100 0 - 0 5 100 0 - 4 100 0 - 0 867.356 Tisovec 1.777 Legenda: EC - E. coli - pokazatelj fekalnega onesnaženja, CP - clostridium perfringens vključno s sporami je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja, v pitni vodi ni dopustna KB - koliformne bakterije so pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokavi na omrežju ali hišnega vodovodnega omrežja), v pitni vodi niso dopustne SK22 - št. kolonij pri 22°C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. SK36- št. kolonij pri 36°C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. EN - enterokoki - v odsotnosti drugih bakterij pokazatelj starejšega fekalnega onesnaženja Na območju občine Dobrepolje se upo- z vzorčenji potrdilo, da je vzrok nesklaPodatke o lastni porabi pitne vode V splošnem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom distribuirala ustrezna zdrava pitna voda. Na vodovodnih rabnike oskrbuje s treh vodovodnih sis- dnosti vzorcev na hišnih vodovodnih sis- na vašem odjemnem mestu najdete na sistemih Rob-Dobrepolje in Grosuplje se je z vzorčenji potrdilo, da je vzrok neskladnosti vzorcev na hišnih temov v upravljanju Javnega komunal- temih. Uporabnika sta prejela ustrezna spletnem portalu komunala.info. vodovodnih sistemih. Uporabnika stanavodila. prejela ustrezna navodila. nega podjetja Grosuplje. Poleg tega so na tem spletnem mestu Letni notranji nadzor je bil izveden Celotno letno poročilo za leto 2024, dosegljiva: letno poročilo za leto 2024,pripravljeno pripravljeno s strani pooblaščenega izvajalca nadzora, je sCelotno strani pooblaščenega izvajalca Nacis strani pooblaščenega izPriporočilanotranjega lastnikom objektov za hiobjavljeno na spletni strani http://www.jkpg.si/ pod rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko najdete tudi onalnega laboratorija za zdravje, okolje vajalca notranjega nadzora, je objavljeno šno vodovodno omrežje (HVO) po daljši podatke, s katerega vodovodnega v našem upravljanju se oskrbuje posamezno naselje, se s in hrano. Notranji nadzor se opravljasistema na spletni strani http://www.jkpg.si/ pod prekinitvi uporabe pitneseznanite vode, Navodina podlagi Pravilnika vodi (Ur. l.in najdete rubriko Kakovost pitneporočila vode, kjer la opitne prekuhavanju Priporočila za Programom oskrbeo spitni pitno vodo posamezna o lahko kakovosti vode. V vode, zavihku Ceniki se RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, najdete tudi podatke, iz katerega vodouporabo vode ob izdanem ukrepu prelahko seznanite s ceno oskrbe s pitno vodo. 74/15, 51/17 poraba in 61/23), interne HACCP vodnega sistema v našem upravljanju se l/osebo/dan. kuhavanja vode, Priporočila lastnikom Povprečna pitne vode v letu 2024 v občini Dobrepolje je bila 109 dokumentacije in Odloka o načinu oskrbuje posamezno naselje, seznanite objektov za vzdrževanje hišnega vodoPodatke o lastni porabi pitne vode na vašem odjemnem mestu najdete na spletnem portalu komunala.info. opravljanja lokalne gospodarske jav- se s Programom oskrbe s pitno vodo in vodnega omrežja in Navodila za dezinne službe oskrbe s pitno vodo v Občini najdete posamezna poročila o kakovosti fekcijo vodovodnega omrežja. Poleg tega so na tem spletnem mestu dosegljiva: Dobrepolje (Ur. l. RS št. 22/14). pitne vode. V zavihku Ceniki se lahko Grosuplje, februar 2025 Priporočila lastnikom objektov za hišno vodovodno omrežje (HVO) po daljši prekinitvi uporabe pitne vode, V splošnem lahko ugotovimo, da se seznanite s ceno oskrbe s pitno vodo. Navodila o prekuhavanju vode, Priporočila za uporabo vode ob izdanem ukrepu prekuhavanja vode, je uporabnikom distribuirala ustrezna Povprečna poraba pitne vode v letu Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje vodovodnega zdrava pitna voda. Na vodovodnih siste- 2024 v občinihišnega Dobrepolje je bila 109 l/ omrežja in Navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. mih Rob-Dobrepolje in Grosuplje se je osebo/dan. Javno komunalno podjetje Grosuplje Grosuplje, februar 2025 Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ‒ pomlad 2025 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane Občine Dobrepolje, da bo v petek, 14. marca 2025, odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: naselja ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA Struge Parkirišče pri gasilskem domu 13.00–14.00 Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 14.30–15.30 Videm Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00–17.00 Predstruge Parkirišče nasproti Iskre 17.15–17.45 Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 18.00–18.30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in tudi majhna odpadna električna in elektronska oprema zunanje velikosti do 25 centimetrov. Naš kraj ■ februar 2025 ••• Obvestila ••• 7 Svetovni dan voda Svetovni dan voda obeležujemo 22. marca pod okriljem Združenih narodov. Letošnji svetovni dan voda je osredotočen na ohranjanje ledenikov, s poudarkom na globalnem ukrepanju za trajnostno upravljanje vode in zmanjšanje emisij. Žal se ogrožanje pitne vode dogaja vsak dan. Zadnji tak primer se že kar nekaj časa dogaja v naši občini, kjer podjetje Organa mirno spušča svoje odplake v podgoriško močilo, ki je vodni vir. Dr. Nada Pavšer Zavedamo se, da se ledeniki pretirano hitro topijo, spreminjajo vodne tokove in dnevno lahko prizadenejo milijone prebivalcev s poplavami, sušami in dvigom morske gladine. Ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje na taljenje ledenikov je ključnega pomena za zaščito ekosistemov. Voda lahko zagotovi mir ali zaneti konflikte. Če vode primanjkuje, je onesnažena ali ljudje nimajo dostopa do nje, lahko pride do napetosti med skupnostmi in državami. Ker se vpliv podnebnih sprememb povečuje, je znotraj držav in med državami nujno sodelovanje pri varovanju in ohranjanju našega najdragocenejšega vira. Z rastjo prebivalstva bo voda postajala vse pomembnejša v boju proti rev­ ščini in degradaciji okolja. Kaj pa pri nas? Smo ena redkih držav, ki ima pravico do pitne vode zapisano v ustavi. In žal po osmih letih ni vidnih sprememb. Ugotavljam, da je bila to gesta vladajočih brez resnih ambicij to uveljaviti tudi v praksi. Še vedno imamo naselja, kot so npr. Vodice v naši občini, brez pitne vode. Še vedno več kot 100.000 prebivalcev Slovenije pije vodo iz lastnih zajetij, za to vodo pa ni podatkov, ali je kakovostno ustrezna. Tudi zavajajoči referendum za pitno vodo ni prinesel nobene rešitve. Slovenija kot vodnata država lahko ostane brez pitne vode zaradi neupoštevanja previdnostnega načela in malomarnega odnosa odgovornih do pitne vode. Ogrožanje pitne vode se dogaja vsak dan. Zadnji tak primer se dogaja v naši občini, kjer podjetje Organa mirno spušča svoje odplake v podgoriško močilo, ki je vodni vir. Vzorec iz občinskega močila presega dopustne meje po 14 parametrih, in po večini izmed njih za nekaj sto odstotkov pa tja do pribl. 7000 odstotkov. Ker gre za alarmantno stanje, ki terja takojšnje ukrepanje inšpekcijskih služb, je Občina Dobrepolje namerno in malomarno onesnaževanje vodnega vira prijavila na ustrezne inšpekcije že pred letom dni in ponovno letos v januarju, ker še vedno prihaja do izpustov odplak, zlasti pa se je onesnaževanje povečalo v zadnjem mesecu. Odplake najverjetneje prihajajo iz domnevno nedovoljene gradnje in po videzu in vonju močno spominjajo na odplake, zaradi katerih smo v februarju lanskega leta podali prijavo, naročili pa smo tudi analizo odplak po merilih iz uredbe, ki ureja izpust snovi v okolje/vode, odziva pa še vedno ni. Procesi zastrupljanja vodnega vira in rodovitnih kmetijskih zemljišč pa se ves ta čas neprestano dogajajo. Ali res čakamo, da se bo Dobrepolje spremenilo v Slabopolje? Naj ob letošnjem svetovnem dnevu voda ponovno opozorim na naslednje: ob neupoštevanju vseh strokovnih mnenj in brez strokovne celovite presoje vplivov na okolje se mirno gradi kanal za odplake nad enim najpomembnejših teles podzemne vode na Ljubljanskem polju, virom pitne vode za več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice. Kako si lahko župan in drugi odgovorni zatiskajo oči pred velikim tveganjem, ki lahko na krajši ali daljši rok onesnaži vodo z mikroorganizmi, nevarnimi bakterijami in hormonskimi motilci, ki lahko vplivajo na plodnost obeh spolov? Država hoče netrajnostno ravnanje uzakoniti tudi na vodovarstvenih območjih notranjskih občin in ohranjati strelišče in vadbišče Poček nad vodnim zajetjem Malni. Gre za največje možno tveganje zaradi stalno prisotnega onesnaženja iz eksplozivnih sredstev in emisij na vojaških vajah. Zaradi poroznega kraškega terena prihaja do takojšnje infiltracije v podzemlja kraškega vodonosnika. Če pride še do nesreče, kot je bilo razlitje gnojnice, je ogroženih nadaljnjih 250.000 prebivalcev. Naj bo letošnji svetovni dan voda ponovno opozorilo vladajoči politiki, da ukrepa. Namerno ogrožanje pitne vode ni nič drugega kot okoljski kriminal.- Kar se Janezek nauči, Janez stori. Nekaj nasvetov za obeležitev svetovnega dneva voda v šoli in vrtcu: • S pomočjo pregleda literature, terenskega dela in razgovorov s strokovnjaki izdelajte kataster virov onesnaževanja domačega naselja. • Kritično ovrednotite dosedanje načine ravnanja z vodami. • Spoznajte ravnanje z odpadnimi vodami in obiščite čistilno napravo. • Predlagajte ukrepe za zmanjševanje porabe vode in onesnaževanja v dejavnostih, šoli in gospodinjstvih. • Na biološko-kemijskih delavnicah naj učenci določajo kakovost vode z biološko in kemijsko analizo. • Geografska skupina naj raziskuje vlogo vodno-gospodarskih organizacij in si ogleda črpališča pitne vode. • Pri gospodinjskem pouku merite porabo vode za osebno higieno, za gospodinjska opravila in si zapisujte podatke ter primerjajte podatke (varčevanje). • Pri tehničnem pouku spoznavajte pomen zbiranja deževnice in lahko izdelate skico vodovodnega sistema šole. • Pri slovenskem pouku naj učenci pišejo pesmice, spise in igrice o vodi. • S poskusi in raziskavami naj učenci spoznavajo pomen vode za življenje. • Pri likovni vzgoji lahko učenci oblikujejo nalepko za varčevanje z vodo, ki jih zalepijo ob vodovodne pipe. • Opravite popis bližnjih izvirov in potokov, določite pH (kislost, bazičnost) nitratov in trdoto vode. • Organizirajte akcijo z odpadnimi jedilnimi olji … 8 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2025 Vozilo za preventivo Petek 13. je bil datum, ko je Gasilska zveza Slovenije novinarjem predstavila novo sodobno gasilsko vozilo, ki je namenjeno predstavitvam in posledično preventivni dejavnosti. Uroš Gačnik Zavarovalnica Triglav, ki je partner v projektu, bo v prihodnje zagotavljala sredstva za njegovo delovanje, preostala sredstva za nakup vozila in opreme pa je zagotovila GZS. Tovrstno vozilo je plod idej in znanj lastnega inženirskega znanja in je edinstveno v tem delu Evrope. Tako imenovana potujoča gasilska učilnica, s katero bo Gasilska zveza Slovenije v sodelovanju z zavarovalnico ozaveščala javnost po vsej Sloveniji, z več kot 20 simulatorji omogoča različne scenarije mogočega požara v domačem okolju. Delovne točke bodo predstavljali za to usposobljeni inštruktorji, vozilo pa si bo možno, glede na dogodek, ki ga pripravljate, rezervirati vnaprej. Učni program s prikazi je pripravljen za vse vrste prebivalstva in obsega 20 simulatorskih točk: s predvideno opremo preventivnega vozila je mogoče izvesti različne scenarije, saj vključuje več modulov. V nadaljevanju je pri posameznih simulatorjih naštetih le nekaj načinov uporab. • Digitalni simulator omogoča: gašenje s šolskimi ročnimi gasilnimi aparati na laser ali vodo, gašenje z gasilsko cevjo ali iz hidranta, proizvodnjo dima ob gašenju/simulacijo pare pri gašenju, • • • • • • • • • • • gašenje z ročnimi gasilnimi aparati na laser, gašenje z ročnimi gasilnimi aparati na vodo, simulacijo požara, zadimljenega prostora, gibanje in pravilni pristop h gašenju ... Plinski simulator omogoča gašenje plamenov z ročnimi gasilnimi aparati CO2, vodo, peno ali gašenje s šolskimi gasilniki ... Generator dima omogoča zadimitev simulacijskega prostora in alarmiranje ob pojavu dima (dimni javljalnik požara), gibanje v zadimljenem prostoru ... CPR oprema omogoča vadbo temeljnih postopkov oživljanja na lutki, uporabo avtomatskega defibrilatorja ... Požarna lutka omogoča gašenje osebe s požarnim prtom ... Simulator naglavna očala in simulacija zadimljenega prostora omogoča simulacijo zadimljenega prostora z avtomatskimi ali ročnimi nastavitvami, pravilno gibanje v zadimljenem prostoru ... Simulator javljanje požara in monoksid CO omogoča prikaz pravilne postavitve obeh tipov javljalnikov, javljanje dimnega javljalnika s pomočjo generatorja dima ... Simulator jeklenka s plinom omogoča razlago nevarnosti, ukrepanja, rokovanja, shranjevanja ... Simulacijska lučka omogoča simulacijo požara (LED svetilo) ter zvoka prasketanja ognja ... Simulator eksplozijskih con (obvezna uporaba na prostem) omogoča simulacijo eksplozije plina (propan oz. propan butan), prikaz vžiga plina v prostoru oz. prenos ognja iz enega prostora v drugega. Maketa kamina in dimnika omogoča prikaz nepravilne vgradnje (prikaz ožganih materialov, izolacije), dimniški požar in ukrepanje ... Simulacijska prevozna elektro tabla omogoča simulacijo preobremenitve hišne napeljave ali električnih varovalk, pregretje električnih delov, smojenje, taljenje ... • Simulacijska kuhinja omogoča gašenje z laserskimi gasilniki, prikaz požara v kuhinji in ukrepanje. • EURO hidrant omogoča prikaz hidranta ter gašenje z njim, možnost gašenja plinskega simulatorja ... • Vadbena lutka omogoča rokovanje z osebo mrtve teže (50 kilogramov), pravilni izvlek iz vozila, prostora, višine, pravilno rokovanje s ponesrečeno osebo, prenos ponesrečene osebe. ■ Sporočamo vam spremenjen delovni čas Lekarne Dobrepolje: torek in petek: od 7.30 do 14.00; ponedeljek in četrtek: od 12.00 do 19.00; sreda: od 7.30 do 11.30. Ajda Vavtar, mag. farm. Lekarniška podružnica Dobrepolje T 01 788 77 90 E lekarna.dobrepolje@lekarna-lj.si Naš kraj ■ februar 2025 ••• Obvestila ••• Vlomi v parkirana vozila Miroslav Račič, pomočnik načelnika policijske postaje Policisti PP Grosuplje pri svojem delu zaznavamo povečano število kaznivih dejanj, pri katerih storilci vlamljajo v vozila. Pri tem je glavnina vlomov v parkirana osebna vozila. Največ vlomov se zgodi v vozila, parkirana v okolici objektov, kjer se odvijajo prireditve, prostočasne in rekreacijske dejavnosti. S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanjšate priložnosti za kazniva dejanja in se izognete neljubim dogodkom. Objavljamo nekaj koristnih nasvetov in priporočil, saj lahko za varnost svojega premoženja največ naredite sami: • v vozilu na vidnih in tudi nevidnih mestih ne puščajte predmetov. • Iz vozila vedno vzemite denarnice, mobilne telefone, dokumente, ključe in druge vrednejše predmete. • Dosledno zaklepajte vozilo. • Na vozilu zaprite okna. • Če okoliščine dopuščajo, vozilo parkirajte na urejenem in osvetljenem parkirnem mestu. • Bodite pozorni na okolico. • Če zaznate sumljive osebe ali okoliščine, obvestite policijo na interventno številko 113 ali najbližjo policijsko postajo. 9 10 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2025 Delovni čas pomembnih služb, ustanov AMBULANTA VIDEM - DOBREPOLJE Ordinacijski čas ambulante: Ponedeljek: 12.00 do 20.30. Torek: 7.00 do 14.30. Četrtek: 12.00 do 20.30. Petek: 7.00 do 14.30. Sreda: referenčna ambulanta od 7.00 do 14.30 (po predhodnem dogovoru). Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za naročanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOČI – dežurna služba Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na: 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 13.00 do 19.30. Sreda: 7.00 do 13.30. Četrtek: 7.00 do 13.30. Petek: 7.00 do 13.30. Naročanje je možno na telefonskih številkah: 01 780 78 66 in 031 478 290 ali po elektronski pošti: ordinacija@markelj.net. Pridružite se nam na skupnostnem vrtu na Vidmu, kjer po načelih permakulture pridelujemo semena avtohtonih vrtnin in semena starih pozabljenih rastlin za skupnostno banko rastlinskih semen v Jakličevem domu. Pišite nam na: permakultura. jozica@gmail.com. Po elektronski pošti vas bomo obveščali o srečanjih na vrtu, delavnicah in izobraževanjih. GRADIMO TRAJNOSTEN VRT, KI BO SLUŽIL CELOTNI SKUPNOSTI! ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM Torek in petek: od 7.30 do 14.00. Ponedeljek in četrtek: od 12.00 do 19.00. Sreda: od 7.30 do 11.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00, e-naslov: lekarna.dobrepolje@lekarna-lj.si. FIZIOTERAPIJA KRAJNC Od ponedeljka do petka: 6.00 do 11.00. www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 040 332 712, e-naslov: info@fizioterpija-krajnc.si. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30. Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00. Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00. Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Od ponedeljka do petka: 8.00 do 18.00. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Delovni čas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 8.00 do 15.00. Sreda: 12.30 do 19.00. Četrtek: 11.00 do 15.00. Petek: 12.30 do 19.00. www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Petek: 18.30 do 20.00. POŠTA VIDEM Ponedeljek in sreda: 14.00 do 18.00. Torek, četrtek in petek: 9.00 do 14.00. Sobota: 9.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Od ponedeljka do petka: 7.00 do 17.00 (ob prestavitvi ure zimski čas – odprto do 16.00). Sobota: 8.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE – Jakličev dom (vhod iz smeri igrišča) Uradne ure: Ponedeljek: 15.00 do 17.00. Torek: 10.00 do 12.00. www.policija.si, tel številka: 01 781 83 80, e-naslov: pp_grosuplje.pulj@policija.si KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276, e-naslov: marija.novak@siol.net. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA ENOTNOST OBČIN Sedež: Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Vodja SOU EO Kočevje, Kostel, Osilnica, Dobrova - Polhov Gradec in Dobrepolje: Janko Kalinić Telefon: 01 89 38 222 / 220 E-naslov: sou@kocevje.si 11 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2025 Čarobnost rastlinskega sveta V urah pogovora sama s sabo se večkrat sprašujem, katera je tista močna sila, ki me žene, da se tako zelo navezujem na zemljo in na vse, kar se dogaja z njo. Starejša kot sem, večjo željo imam po lastno pridelani hrani, po ohranitvi rastlinske raznovrstnosti in pestrosti v moji bližnji in daljni okolici ter po vseh mogočih povezavah v naših življenjih. Svoja razmišljanja udejanjam v vsakdanjem življenju na čim preprostejši način. Jožefa Fabjan, Zavod Skupnostni vrt Ko v teh dneh obiskujem trgovine s semeni rastlin, znova ugotavljam, da je ničelna ponudba slovenskih domačih semen. Tudi ekoloških. Ves denar, ki ga je skupnost namenila projektom za vzgojo ekoloških semen, ni rodil nobenih sadov. Ponudba slovenskih ekoloških semen je izginila s prodajnih polic potem, ko so potekle obveznosti do »podarjenega« denarja. Zakaj? Ravno ta zakaj mi je dal dodatno voljo in moč, da sem se še bolj načrtno lotila pridelave semen vrtnin. Postopoma. Vsako leto jih je bilo več, vsako leto sem postajala z njimi bolj samooskrbna. Zavedala sem se tudi, da imam o vzgoji in ohranitvi pridelanih semen premalo znanja. Začela sem obiskovati razne tečaje in delavnice, kjer koli sem jih zasledila. Na teh srečevanjih sem spoznala ljudi z enakim pogledom na življenje in njegov obstoj. Moj osnovni poklic je ponovno postal aktualen. Učiti sebe in pridobljena znanja deliti. Zadnja leta tudi v domačem kraju, v domači občini. Vanjo me je poklical glas rojene Dobrepoljke, Mateje Lohkar. Udejanjanje permakulture v Dobrepolju sem takoj videla v tisti naravni danosti, ki se je premalo zavedamo ‒ pridelavi semen. Rezultati marljivega dela skupine somišljenikov je skupnostni vrt v osrčju Vidma, kjer pridelujemo vrtnine za semena že tretje leto. Za začetek tu, v ožjem prostoru. Vendar čas zahteva nove korake. Skupnostni vrt je učna delavnica, kjer nam rastline skupaj s pridelovalci ponujajo znanje o obstoju. Morda pripomba: ljudje se na splošno premalo zavedamo, da človeštvo na tej duhovni stopnji, kjer smo danes, brez rastlin ne more preživeti. Ne ljudje ne živali. V letošnjem letu smo v Zavodu Skupnostni vrt oblikovali okvirni program izobraževanj v obliki predavanj, delavnic, ogledov, svetovanj … Srečanja bodo organizirano potekala vsako tretjo sredo v mesecu. Prvo tako srečanje je bilo izjemoma v sredo, 26. februarja 2025, ob 17.30 v prostorih knjižnice na Vidmu. Tema predavanja je VZORCI IZ NARAVE – SPIRALNA GREDA. Izvajali ga bosta Jožefa Fabjan in Nada Prijatelj. Drugo srečanje bo v sredo, 19. marca 2025, ob 17.30 v prostorih knjižnice na Vidmu. Tema predavanja je NAČRTOVANJE VRTA. Izvajalki bosta Jožefa Fabjan in Nada Prijatelj. Tretje srečanje bo v sredo, 16. aprila 2025, ob 17.30 v prostorih knjižnice na Vidmu. Tema predavanja je SETEV IN SADITEV VRTNIN ZA SEMENA. Izvajalki bosta Jožefa Fabjan in Nada Prijatelj. Na vseh treh srečanjih bo ob koncu srečanja izmenjava domačih in ekološko pridelanih semen vrtnin, poljščin, zelišč in starih pozabljenih rastlin. Pod nazivom domače seme pojmujemo vsa preizkušena semena, ki ste jih pridelali na svojih obdelovalnih površinah najmanj štirikrat in so pridelek zadnje setve. Svetujem vam, da vrečice ali stekleničke za semena ustrezno označite z vrsto in sorto semena, imenom in priimkom pridelovalca ter letom pridelave. Drobna semena naj tehtajo tri grame, večja semena (semena plodovk) pa deset gramov. ■ SLOVENSKI PREGOVORI Če jeseni ni kam devati, spomladi ni kje jemati. Zima rada z repom bije, če dolgo toplo sonce sije. Če se polž globoko zakoplje, se huda zima prikoplje. 12 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2025 Radio 1 v Bruhanji vasi Uroš Gačnik, foto: Simona Zabukovec in splet Celotni Sloveniji dobro poznan Radio 1, na čelu z Denis Avdić šovom ter vsem znanim Deželakom, ki vsako leto kolesari za dober namen, je prišel k nam. V jutranji oddaji so mladi, sedaj že polnopravni članici šova Lari Tosić zadali tedenski izziv, da preživi čas brez svojega pametnega mobilnega telefona, kar je predvsem mladim izredno težko. V ta namen in za pripravo novic je cel teden uporabljala dnevno časopisje, prav tako pa s pomočjo fizičnih zemljevidov iskala določene kraje. Očitno je bilo pripravljavcem oddaje ime Bruhanja vas zanimivo, zato so Lari dali nalogo, da jo poišče brez pomoči tehnologije. Seveda je sprva Lara ime vasi naglasila narobe, vendar je potem uspešno ter s pomočjo ljudi našla Bruhanjo vas, kjer jo je prijazno sprejela poslušalka Simona ter ekipo povabila tudi na kavo. Tudi na ta način je glas o Bruhanji vasi in Dobrepolju segel čez meje občine in države. ■ Kaj je prostofer? Komu je namenjen? Kdo je lahko prostofer? Prostofer je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč. Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Namenjen je vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov itd. Za prevoz pokličite na brezplačno številko 080 10 10. Rezervacijo prevoza je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoz potrebujejo. Kako postati prostofer? Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to sporočijo na Občino Dobrepolje na telefon 01 7880 210 ali po elektronski pošti na obcina@dobrepolje.si Bodite sočutni, kajti resnično videti življenje skozi oči nekoga drugega je lahko najdragocenejša izkušnja in pomeni tudi živeti bolj polno življenje. 13 ••• Intervju ••• Naš kraj ■ februar 2025 Dobrodelnost, ki gane Dobrodelnost je v današnjih časih potrebna vrednota predvsem z vidika številčnosti pomoči potrebnih. Lahko se vprašamo, kaj lahko kot posameznik storimo, da bi se vsaj za malo razmere nekaterih ljudi izboljšale. Cel potek predaje me ni pustil ravnodušnega. Videti nekoga, ki se bori iz dneva v dan in sama skrbi za dve hčerki, kako najde žarek upanja in vidi, da ni sama, ti res pogreje srce. Uroš Gačnik Tokrat sem na pogovor povabil Danija Novaka iz Podpeči. Verjetno je Dani vsem poznan kot tetovator, ki ima svoj studio, kot ljubitelj močnih ameriških avtomobilov, motorjev in vsega, kar spada zraven. Na prvi pogled bi lahko rekli, da tak tip človeka ni dobrodelen. A videz vara in stereotipno ter napačno bi bilo soditi ljudi po konjičkih, ki jih imajo. Dani, kaj vas spodbuja in žene, da ste že več let dobrodelni? Za seboj imate namreč že kar nekaj uspešno izpeljanih projektov. Vedno sem rad pomagal šibkejšim, seveda po svojih zmožnostih. Ko pa sem dosegel nek uspeh v svojem poslu, pa sem želel dati nekaj nazaj. V začetku smo delali projekte za pomoč zavetiščem za živali, kasneje pa sem se s pomočjo prijateljice Maje povezal z društvom za pomoč slovenskim otrokom (društvo PSO), spoznal predsednico, ki mi je predstavila njihovo delo in vizijo, in od takrat sodelujem skoraj izključno samo z njimi. V studiu smo zbirali sredstva za pomoč družinam, vsako leto smo nakazali nekaj tisoč evrov. Začel sem tudi projekt, kjer sodeluje tudi Boris Kaplan, kjer obnavljamo stare računalnike in jih potem delimo družinam z otroki, ki si jih težje privoščijo. Prejšnje leto smo podarili osebne računalnike na OŠ Dobrepolje, kjer so jih potem razdelili v primerne družine. Zelo uspešen projekt je bil zbiranje sredstev za pomoč žrtvam poplav, kjer smo v enem dnevu zbrali okoli 7000 evrov z dobrodelnim tetoviranjem in pirsanjem. V tem projektu so sodelovali še tetovatorja Rok in Mitch ter piercerka Urška, prav tako so pomagale naše družine. Prvi avto sem podaril izključno v svoji režiji, kar je bil kar velik finančni zalogaj, ampak je bilo res vredno, ko vidiš, kako osrečiš nekoga in mu daš neko novo upanje v življenje. Zadnji projekt je bil predaja avtomobila mladi mamici z dvema dekli- Na kakšen način ste izbrali osebe, ki ste jim pomagali, vam pri tem kdo pomaga? Za vsak tak projekt se obrnem na Vesno, predsednico društva PSO, ki mi pomaga najti primerne kandidate. Res jim stoodstotno zaupam in verjamem, da so več kot primerni. cama. Nam lahko opišete, kako je ta akcija potekala? Že od prvega podarjenega avta sem razmišljal, da bi nadaljeval tako delo. Potem se je pojavila super priložnost, ko mi je moj stric Damjan Strnad ponudil svoj odslužen avto, ki pa je potreboval kar nekaj dela, da bi bil brezhiben. Kontaktiral sem prijatelja Sanija, ki se je že nekaj časa nazaj ponudil za pomoč. Ker je bilo kar nekaj tehničnih težav na avtu, se je povezal s prijatelji iz KJ avtoservisa, kjer so ga popravili, da je sedaj brez težav. Zunanjost in notranjost avtomobila je uredil Primož iz avtokozmetike Luna, skupaj s svojimi prijatelji ter fanti iz Underground garage. Sani pa je poskrbel, da je podvozje brez rje in zaščiteno ter za logistiko. Ko smo avto dokončno pripravili za prevzem, smo se dobili z mamico in njeno »skrbnico« Tjašo iz društva PSO. Naredili smo tehnični pregled ter opravili prepis in zavarovanje vozila na novo lastnico. Vse stroške servisov in registracijo sem pokril sam, s pomočjo donacij v mojem Wicked tattoo studiu. Na koncu pa sem ji še predal bone za živilske trgovine in bon za gorivo, ki so jih donirali moji prijatelji. K sodelovanju ste pritegnili tudi druge, ki so ponudili pomoč. Bi se želeli še komu zahvaliti? Imam kar velik krog sledilcev in res sem hvaležen, da se odzovejo v tako velikem številu in pomagajo na tak ali drugačen način. V nadaljnje upam, da ustvarim še večji krog ljudi in da naredimo še več dobrega. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem naštetim. Posebna zahvala pa gre tudi moji družini in partnerki za vso moralno podporo, pomoč pri logistiki in razumevanje, ker mi projekti vzamejo veliko prostega časa. Povabil bi vse, ki imajo ideje in želje po sodelovanju pri takih projektih, da stopijo v stik z mano in so del mreže dobrih dejanj. Sedaj že vem, da ste polni idej in elana, načrtujete v prihodnosti še kakšen podoben projekt? Vsekakor imam v načrtu proti koncu leta izpeljati še en tak projekt donacije avtomobila. Prav tako pripravljamo ponovni event dobrodelnega tetoviranja. Sani pa me je povabil k svojem projektu dobrodelnega avtošova, tako da bo leto 2025 pestro in polno dobrih del. Hvala za pogovor tako v imenu vseh, ki so deležni vaše pomoči, kot v imenu družbe, ki verjamem, da je ponosna na posameznike, ki začutijo stisko in preprosto pomagajo. Hvala vam, ker delate svet lepši. ■ 14 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ februar 2025 Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje ● tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 9.00 do 15.00. Četrtek: od 10.00 do 15.00. Bralni klub Dobrevoljci – beremo skupaj! »Nekateri ljubezen iščejo vse življenje, drugi so prepričani, da so jo našli. Tako eni kot drugi pa verjamejo, da je nikdar ni zadosti.« G. G. Marquez Članica bralnega kluba gospa Jožica Fabjan je pripravila izčrpno predstavitev življenja in dela pisatelja Gabriela G. Marqueza. Jasmina Mersel Šušteršič V bralnem klubu Dobrevoljci smo tokrat izpostavili kolumbijskega pisatelja in Nobelovega nagrajenca Gabriela Garcia Marqueza (1928‒2014). Priznani pisatelj, novinar, publicist in politični aktivist je avtor številnih knjižnih del. Člani bralnega kluba smo obravnavali roman Ljubezen v času kolere, ki je dosegel izredno odmevnost in prva naklada milijon izvodov je bila v hipu razprodana. Knjižno delo je zaživelo tudi v filmski podobi. Izčrpno in zanimivo predstavitev pisatelja in njegovega ustvarjanja je V bralnem klubu želimo izpostaviti različne pisatelje in literarne zvrsti. pripravila članica bralnega kluba, gospa Jožica Fabjan. Gabriel G. Marquez velja za enega najpomembnejših pisateljev 20. stoletja in najzaslužnejšega za uveljavitev literarne smeri, imenovane magični realizem. Leta 1982 je za svoje romane in kratke zgodbe prejel Nobelovo nagrado za književnost. Njegovo najbolj znano delo je sicer znameniti roman Sto let samote, ki je bil prodan v več kot deset milijonih izvodov. Poleg leposlovja je pisal še novinarske članke in filmske scenarije. Literarna kritika ga opredeljuje kot magičnega realista, njegove knjige Ljubezen v času kolere, Dvanajst potohodnikov, General v svojem blodnjaku, Kronika napovedane smrti … pa so cenjene tako med literarnimi teoretiki kot med bralci. Marquezovo bralstvo je doma v vseh deželah in v vseh družbenih razredih. Vse ljubitelje pisane besede vabimo, da se nam pridružite na srečanjih bralnega kluba, kjer se pogovarjamo o izbranih knjigah, delimo svoja mnenja in na ta način poglabljamo in širimo znanja. Srečanja potekajo v prostorih Krajevne knjižnice Dobrepolje, kjer so na voljo za izposojo tudi obravnavane knjige. ■ Živeti z gorami Kako pomembno vlogo ima stik z naravo in gorami, nam je na pogovornem večeru v knjižnici približal gospod Vladimir Habjan, izkušen in predan gornik, alpinist, gorski reševalec, planinski pisec, urednik, novinar in fotograf. Jasmina Mersel Šušteršič Gospod Vladimir Habjan je izjemno priznan poznavalec gorskega sveta, ki se je specializiral za neoznačen, manj znan gorski svet in brezpotja. Od leta 1994 je objavil več kot 300 člankov s planinsko tematiko. Sicer sociolog je tudi avtor več planinskih vodnikov in drugih literarnih del, v katerih je ubesedil številna planinska doživetja. Za revijo Gea je pripravil priročnik s poglobljeno tematiko Gorništvo. Od leta 2001 je odgovorni urednik Planinskega vestnika, od leta 2017 pa tudi urednik Planinske založbe. Kot urednik in pisec spremnih besed je sodelo- val z več založbami in založniki. Njegova ljubezen do gora in lepot gorskega sveta se je porodila že v mladosti. Poudarja, da narava v ljudeh prebuja pozitivne vrednote, spodbuja medsebojno sodelovanje, navduševanje nad pristnimi lepotami, ki so mnogokrat prezrte. Kot najprimernejši čas za obisk gora Naš kraj ■ februar 2025 izpostavlja poletje in jesen. A vendarle, če nas gore zasvojijo, potem nas slej ko prej zamikajo tudi pozimi. Gospod Vladimir je avtor edine knjige pri nas, ki je vodnik po zasneženih vrhovih slovenskih gora, a poudarja, da je v tem letnem času potrebna izjemna previdnost. Vse več obiskovalcev gora se odloča tudi za hojo po neoznačenih poteh, po katerih so včasih hodili le redki posamezniki. Vladimir Habjan je specialist za neoznačen gorski svet in brezpotja, saj najraje odkriva skrite gorske kotičke in neznane vrhove. Vsak teren brez poti pa zahteva več gorniškega znanja in izkušenj kot hoja po označenih poteh, saj ta svet skriva veliko pasti in nevarnosti. Vladimir Habjan je tudi izkušen gorski reševalec in urednik zbornika Reševanje v gorah, ki je izšla ob 100. obletnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji, ter publikacije Privilegij je biti del te družine, ki je izšla ob 110. obletnici. Sodeloval je pri več kot 300 reševalnih akcijah in poudarja, da so najpogostejši vzroki nesreč zdrsi. Za obiske gora so tako potrebni ustrezna oprema, poznavanje orientacije in druga znanja, ki jih ••• Kultura ••• Priznani poznavalec gorskega sveta Vladimir Habjan s soprogo, alpinistko, gorniško publicistko Ireno Mušič Habjan lahko pridobimo tudi s pomočjo Planinske zveze. Gore imajo številne lepote, ki jih gospod Vladimir skuša ne samo doživeti, temveč tudi ujeti v objektiv. Vse fotografije v knjižnih delih Habjana so avtorske, prav tako pa so njegove fotografije objavljene tudi v drugih revijah in literarnih Pogovorni večer z alpinistom, gorskim reševalcem in avtorjem številnih vodnikov Vladimirjem Habjanom. Vladimir Habjan je za dogodek pripravil projekcijo avtorskih fotografij lepot gora. 15 delih. Kot najlepši planinski destinaciji v našem gorskem svetu izpostavlja Trento in Martuljško dolino. Njegovo poznavanje gora pa sega tudi izven slovenskih meja in eden avtorjevih najnovejših vodnikov med drugim opisuje Karnijske Alpe. Že kar 24 let je odgovorni urednik Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, ki te dni praznuje že častitljivih 130 let. Med drugim je urednik Planinske založbe, ki deluje v sklopu Planinske zveze Slovenije. Kako strastno doživlja čarobnost in moč gora, ponazori naslednji odlomek iz Habjanove knjige Živeti z gorami: »Marsikdo si težko predstavlja, kaj je tako privlačnega, da te včasih sredi noči dvigne iz tople postelje in te vleče tja, kjer je potrebnega veliko truda, da dosežeš zadani cilj. A ko te na samotnem grebenu zajame piš vetra in začutiš moč gora, ko se za sedlom odkrije čudovit pogled na gorsko pokrajino na drugi strani, ko se sprehajaš med zlatorumenimi macesni ali zelenomodrimi jezerci ali ko te preseneti pihanje gamsjega čuvaja, ki pazi na svojo čredo, ko skrivoma opazuješ svižčeve mladiče, kako igrivo poskakuje- 16 jo po travah, ko po težavni plezalni smeri prigaraš do zadnjega oprimka in se potegneš čez rob ali pa ko stojiš na zobeh derez, medtem ko iščeš primerno mesto, ••• Kultura ••• za katero bi zataknil cepin in se potegnil naprej, med nogama pa ti zeva praznina … se šele zaveš polnosti življenja z gorami. Če tako doživljaš gore, potem Naš kraj ■ februar 2025 postanejo del tebe, del, brez katerega si življenja ne moreš več predstavljati, del, ki te izpolnjuje in ti daje smisel. Takrat lahko rečeš, da živiš z gorami.« Likovna razstava mlade ustvarjalke Ane Butala Jasmina Mersel Šušteršič V prostore knjižnice Dobrepolje vas vabimo na ogled likovne razstave mlade ustvarjalke Ane Butala. Ana je učenka 7. razreda OŠ Toneta in Franceta Kralja. Naklonjenost do risanja je izražala že od malih nog in z risbami navduševala svoje bližnje. V knjižnici je na ogled postavila svojo prvo samostojno likovno razstavo. Pri risanju uporablja različne likovne tehnike. V svojih začetnih risbah se je navduševala nad risanjem s svinčnikom in nadaljevala z akvareli. Postavljena razstava vključuje tako portrete kot motive narave. Njena strast so sicer predvsem portreti. Ana obiskuje tudi slikarsko šolo pod vodstvom mentorice Brine Torkar. Svoje izobraževanje želi nadaljevati na Sred- nji likovni šoli v Ljubljani. Ani želimo še veliko likovnih uspehov. Razstava bo v obratovalnem času knjižnice na ogled do konca meseca februarja. ■ Mala šola risanja z umetnico Meto Mehle Jasmina Mersel Šušteršič V Krajevni knjižnici Dobrepolje se je začel sklop delavnic Mala šola risanja pod vodstvom mentorice, umetnice Mete Mehle. Sklop delavnic bo obsegal deset srečanj, namenjenih mladim ustvarjalcem. Delavnice potekajo pod tematskim naslovom Svinčnik in domišljija. Udeleženi se bodo v okviru šole risanja seznanili z osnovami risanja s svinčnikom, spoznali trike perspektive in se naučili risati prizore, ki vodijo v daljavo. Na koncu programa sledi razstava mojstrovin, kjer bodo otroci pokazali, kaj vse so ustvarili, in prejeli nagrado. Mentorica Meta Mehle je diplomirala na šoli za risanje in slikanje, kjer je pridobila poglobljeno znanje in veščine na področju slikarstva. Njeno ustvarjalno delo obsega širok spekter, saj je vsestranska ustvarjalka, ki prepleta različne teh- Otroci se na Mali šoli risanja učijo tehnik risanja s svinčnikom pod vodstvom mentorice Mete Mehle. nike in medije. Sodelovala je na številnih razstavah, tako samostojnih kot skupinskih. Sklop delavnic Mala šola risanja poteka v organizaciji JSKD, območna izpostava Ivančna Gorica, in knjižnice Dobrepolje. ■ Naš kraj ■ februar 2025 17 ••• Kultura ••• JVIZ OŠ DOBREPOLJE VIDEM 80, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE Tel: (01) 7807-210 | E-naslov: o-dobrepolje.lj@guest.arnes.si Vpis otrok v vrtec Ringaraja za šolsko leto 2025/2026 V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. Na osnovi prijav ter v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikujemo oddelke. Vsi sprejeti otroci bodo vpisani v vrtec s 1. septembrom 2025. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2025/2026, naj omenim, da je prav, da so vpisani že s 1. septembrom 2025, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku. POSTOPEK VPISA: • Na spletni strani vrtca Ringaraja dobijo starši obrazec Prošnja za sprejem otroka v JVIZ OŠ TONETA IN FRANCETA KRALJA DOBREPOLJE. Obrazec najdete na povezavi: https://www.osdobrepolje.si/vrtec/dokumenti/. Starši vlogo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. marca 2025. • Če je prijav več, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih, ki bodo sprejeti v vrtec. • Po sprejemu v vrtec prejmejo starši obvestilo o sprejemu in povabilo k vpisu. Pred vstopom v vrtec morajo starši pridobiti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, o cepljenju, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. • Ko starši pridobijo pozitivno mnenje zdravnika, je otrok dokončno sprejet v vrtec. Vzgojiteljica sprejme otroka v varstvo, ko starši vzgojiteljici dostavijo zdravniško potrdilo. • Starši takoj po sprejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec oddajo na CSD Grosuplje vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. • Staršem, ki ste oddali prošnjo za sprejem otroka v vrtec po 1. aprilu 2024, ni treba ponovno oddati prošnje. VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM, DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. Ivan Grandovec, ravnatelj Povabilo na dan odprtih vrat v vrtec Ringaraja Spoštovani starši, vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na dnevu odprtih vrat v našem vrtcu, kjer boste imeli priložnost spoznati naš kolektiv, programe in prostore. To bo odlična priložnost, da se odločite, ali je naš vrtec pravi za vašega otroka. Dnevi odprtih vrat bodo potekali v tednu od 10. do 14. marca 2025 v času med 9. in 11. uro. Pridite, oglejte si naš vrtec in se pogovorite z nami o vseh možnostih, ki jih ponujamo. Če še niste popolnoma prepričani o vpisu, nas obiščite – z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vprašanja in vam pomagali pri odločitvi. Za več informacij se obrnite na pomočnico ravnatelja Dito Horvatiček na tel. št.: 031 681 605 ali na e-naslov: dita. horvaticek3@guest.arnes.si. Veselimo se vašega obiska! Kolektiv vrtca Ringaraja 18 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2025 Drugi družinski pohod na Grmado »Gore ne osvajamo z močjo, ampak s srcem in skupnimi trenutki.« V soboto, 15. februarja 2025, smo se podali na drugi družinski pohod. Naš cilj je bila Grmada nad Velikimi Poljanami. Dan prej je narava poskrbela za pravo zimsko pravljico – v naše kraje je prispela obilna pošiljka snega, zato smo se spraševali, ali pohod sploh izvesti. A želja po druženju in gibanju na svežem zraku je bila močnejša od dvomov. Odločili smo se – in smo šli. Mateja Lohkar in Mojca Gruden, skupina Medvedki Ob 10. uri smo krenili proti Grmadi, naše izhodišče je bilo v Podgori. Že po prvih korakih smo ugotovili, da smo prvi, ki stopamo po snežni odeji – pred nami ni bilo še nobenega pohodnika. S skupnimi močmi smo si utirali pot, gazili po nedotaknjenem snegu in opazovali pravljično zimsko naravo. Med vzponom smo si pomagali, se spodbujali, občasno malo tudi negodovali (saj veste, »kaj nam je tega treba« ), a vztrajali smo. Z višino se je debelina snega povečevala, zadnji vzpon pa je bil prava preizkušnja. Strmina, globok sneg in utrujenost so nas preizkušali, a tudi povezali. Večkrat smo se znašli na tleh, se po kolenih vzpenjali, segali prijatelju po roki za pomoč. A kljub vsemu smo se veselili – zima je zakon! Po uri in pol vztrajnega gazenja po 30 centimetrih snega nas je razveselil pogled na vrh in kočo na Grmadi. Ob vstopu v toplo zavetje koče smo si hitro poiskali kotiček za počitek in se okrepčali. Palačinke so bile več kot zaslužene – hvala Martini Zrnec in Toniju Grandovcu za pogostitev. Med nami pa smo imeli tudi prav posebnega slavljenca – naš Mark je ravno na ta dan praznoval peti rojstni dan. Seveda smo mu zapeli Vse najboljše in se skupaj veselili njegovega praznika. Ko smo se podali nazaj v dolino, se je začela prava snežna zabava. Težko bi opisali veselje otrok, ki so se kotali po hribu, drsali po naravnem snežnem toboganu, delali angelčke, tekali, se kepali in metali v mehki sneg. Povsod so odmevali smeh, vrisk in otroško navdušenje. A ne samo otroci – tudi starši in vzgojiteljici smo kmalu ujeli ritem otroške razigranosti, se spuščali po snegu in se zabavali skupaj z njimi. Prehitro smo prispeli nazaj v Podgoro, se poslovili in soglasno sklenili: bilo je naporno, a nepozabno! Otroško veselje in radost poplačata vsak trud. Svež zrak, čudoviti razgledi in dobra družba – to je recept za popoln dan. Pohod smo zaključili brez poškodb in brez predaje! ■ Naš kraj ■ februar 2025 Vztrajnost je izjemno pomembna, zato moramo biti otrokom zgled in jih spodbujati h gibanju ter raziskovanju narave. Sneg, ki ga danes le redko doživimo, pa je treba izkoristiti do zadnje snežinke. ••• Iz vrtca in šole ••• Neizmerno sva ponosni na otroke, njihove bratce in sestrice, ki so zmogli ta zahtevni vzpon, in na starše, ki so jih pri tem podpirali. Gore nas učijo spoštovanja, ponižnosti in potrpežljivosti – vrednot, ki so nujno potrebne v življenju. 19 Ob tehnično zahtevnejših delih poti pa se učimo še poguma in odločnosti, kar nam pomaga tudi pri premagovanju življenjskih izzivov. Najlepše poti so tiste, ki jih prehodimo z ljudmi, ki jih imamo radi. ■ Teden kulture in Prešernov dan Za nami sta kulturni teden in Prešernov dan, ki smo ju v vrtcu obeležili na prav poseben način. Otrokom smo kulturo predstavili na njim razumljiv in zanimiv način. Mateja Lohkar in Mojca Gruden, skupina Medvedki Pod strokovnim vodstvom Marije Žnidaršič in Dušice Hočevar smo si ogledali Jakličevo sobo, ki nas je popolnoma očarala s svojo zgodovinsko vrednostjo. Otroci so z zanimanjem poslušali pripovedi, opazovali stare predmete ter jih skušali umestiti v današnji čas. Njihove domislice so nas večkrat nasmejale – nočno posodo so prepoznali kot posodo za juho, lavor za umivanje pa kot veliko skledo za solato. Pogrešali so pipo za vodo in televizijo, kar nam je dalo vpogled v njihovo dojemanje sodobnega življenja. Marija Žnidaršič nam je pripovedovala zgodbe, ki smo jih vsi z navdušenjem poslušali. Z njo in Dušico smo se dogovorili, da bomo spomladi krenili na pot kulture, po sledeh ljudske pripovedovalke Ančke Lazar, katere zgodbe so zapisane v knjigi Dobrepoljske pripovedke. Obe sta otroke zelo pohvalili – presenetilo ju je, koliko že vedo o naši kulturni dediščini in kako zbrano poslušajo. V knjižnici nam je knjižničarka Jasmina pripovedovala ljudsko pripovedko o Petru Klepcu, enem najbolj znanih slovenskih ljudskih junakov. Zgodba govori o šibkem fantu, ki z dobroto in pomočjo čudežne sile pridobi izjemno moč ter premaga krivico. Ljudsko pripovedko o Petru Klepcu je zapisal France Bevk, ilustriral pa jo je Tone Kralj, naš rojak in priznani ilustrator in umetnik. V petek, 7. februarja 2025, smo obeležili Prešernov dan. Poslušali smo Po- vodnega moža in spoznali življenje Franceta Prešerna. Skupaj smo zapeli Zdravljico, slovensko himno. Nato smo se podali v središče Vidma, kjer smo raziskovali kulturne spomenike in značilnosti kraja. Po raziskovanju smo si privoščili počitek in si ogledali slovenski film Kekec, ki je v otrocih vzbudil radovednost in zanimanje za pretekle čase. ■ 20 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2025 Dobrodelni teden za pomoč zapuščenim živalim v vrtcu Ringaraja V vrtcu Ringaraja smo v mesecu januarju organizirali dobrodelni teden, katerega cilj je bil pomagati zapuščenim živalim ter otroke seznaniti s pomembnostjo odgovornega odnosa do živali in njihove skrbi. S tem smo želeli otrokom približati svet živali, jih naučiti sočutja, empatije in spoštovanja do vseh živih bitij okoli nas. Dita Horvatiček, pomočnica ravnatelja, vrtec Ringaraja V sklopu dobrodelnega tedna so otroci s pomočjo različnih dejavnosti, zgodb in iger spoznavali pravilen odnos in pomen skrbi za živali. Spoznali so, kako pomembno je, da živali niso le naši spremljevalci, ampak tudi bitja, ki potrebujejo našo pomoč in skrb. Naloga nas odraslih je, da otroke že od mladih nog naučimo, kako biti odgovorni lastniki ži- vali in kako pristopiti do živali z ljubeznijo in spoštovanjem. Med dejavnostmi smo se osredotočili na razumevanje osnovnih potrebščin živali – hrane, vode, prostora in ljubkovanja, ter na to, zakaj so nekatere živali zapuščene in kako jim lahko pomagamo. Otroci so med igro in drugimi dejavnostmi izrazili svoja čustva do živali, kar je pripomoglo k razvoju njihove empatije in zavedanja o pomenu skrbi za živali. Teden, posvečen živalim, ni imel le izobraževalne vrednosti, ampak je imel tudi pomemben psihološki vpliv na otroke. Spoznavanje živali jim omogoča razvoj čustvene inteligence, saj jih spodbuja k razumevanju potreb drugih bitij. Pomaga tudi pri zmanjševanju strahu pred neznanimi živalmi ter povečuje zaupanje in ljubezen do živali. Prav tako otroci pridobivajo zavedanje, kako lahko z majhnimi dejanji, kot so skrb za svojo hišno žival ali pomoč v zavetiščih, pozitivno vplivajo na svet okoli sebe. 21 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2025 V sklopu dobrodelne akcije smo zbirali sredstva za zapuščene živali, kot so hrana, igrače, odeje in druge potrebščine, ki bodo v pomoč tistim, ki so potrebni pomoči. Naša skupnost je izkazala velikodušnost. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali in prispevali k tej plemeniti pobudi. Vaša donacija bo omogočila, da bo še več živali lahko našlo pomoč in oskrbo, ki jo potrebujejo. Zbrana sredstva smo predali Društvu za zaščito živali Posavje. Skupaj smo naredili pomemben korak k ustvarjanju sočutnejšega in odgovornejšega okolja za vse živali. ■ Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje Letošnja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v znamenju koncerta skupine Elita. Ema Sevšek, foto: Gal Ajdišek Laharnar Dan pred praznikom, v petek, 7. februarja 2025, je glasbena skupina Elita, v sestavi idejnega vodje Marka Repine na kitari, Ažbeta Škrlja na kitari ter Bora Novaka in Maksa Mustarja na bobnih, razvnela čute prisotnih na prireditvi. Člana skupine sta še Gal Ajdišek Laharnar, ki poskrbi za tehniko, in Mohor Stare z bas kitaro in tolkali, a tokrat je na začetku prireditve iz njegovega saksofona zadonela slovenska himna, ki poziva vse ljudi tega sveta k strpnosti in spoštovanju – spore in vojne naj nadomestita povezanost in prijateljstvo med narodi. V nagovoru je ravnatelj Ivan Grandovec povedal, kako so v njegovih osnovnošolskih časih praznovali Prešernov dan, spregovoril je o pomenu slovenskega jezika za naš narod, kako ponosni smo lahko na nekatere njegove bogate posebnosti, ki jih drugi jeziki nimajo, na primer na dvojino, kako ponosni smo lahko, da naša šola nosi ime po dveh, za slovenski prostor pomembnih rojakih, likovnih umetnikih Tonetu in Francetu Kralju. Začetno tremo pri fantih je kaj hitro zamenjala sproščena vnema in prepustili smo se mestoma divjim zvokom akordov, da »dim se vije iz kitar, da se zdi, da je požar« (Andrej Rozman Roza: Urška), potem spet nežnemu petju Marka in Ažbeta, kar je raznežilo čuteča srca prisotnih, k čemur je pripomogla še ritmična spremljava Bora in Maksa na bobnih. Skladbe so črpali iz svojega nedavno posnetega albuma Metulj, ki vsebuje deset energičnih, težkih, jeznih, socialno kritičnih skladb, niso pa zaobšli tudi ljubezenske tematike, saj je prav ljubezen tista, ki je navdihovala genialnega pesnika Franceta Prešerna, mnoge slavne in zaslužne literate pred njim in za njim, a ne samo njih, ampak tudi umetnike vseh drugih zvrsti. Počaščena sem se odzvala njihovemu vabilu, da njihovo uglasbeno udejstvovanje podprem z govorjeno besedo, s stihi o ljubezni Toneta Pavčka in Ivana Minattija, o ljubezni do poezije, narave, življenja … Ob tem je marsikdo začutil nit medgeneracijske povezanosti, še bolj pa naslednjo uro, ko so fantje po prireditvi v šolski avli nastopili še za učence razredne stopnje in skupino Metulji iz vrtca. Glasba je tista, ki ne pozna medgeneracijskih ovir, sproščeno so se najmlajši predali ritmom kitar in bobnov in v njih je bilo zaznati, da bo glasba njihova vseživljenjska spremljevalka. Pohvala gospoda ravnatelja, odobravajoči odzivi učiteljev, navdušenje vrstnikov in najmlajših fantom po prvem nastopu za javnost dajejo zagon, da dosedanje petmesečno glasbeno ustvarjanje nadaljujejo, tako da se nadejamo, da nas s svojim ritmom kmalu spet vzdramijo … ■ SLOVENSKI PREGOVORI Življenje je kot basen; ni važno, kako je dolga, ampak kakšen je nauk. Življenje se meri po delih, ne po dnevih. Življenje brez ljubezni je kakor leto brez pomladi. 22 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2025 Osmošolci na drsanju in bowlingu v Ljubljani Kmalu po začetku koledarskega leta smo se osmošolci razveselili novice, da se bliža športni dan v Ljubljani. Hana Cimperman, fotografija: učiteljica Helena Erčulj V četrtek, 16. januarja 2025, smo osmošolci JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje z vlakom odšli v Ljubljano na drsanje in bowling. Pregovor pravi, da se zjutraj dan lovi. Čeprav najstniki radi jutro prespimo, pa smo se tega dne držali pregovora. Ob 6.55 smo se namreč že zbrali na železniški postaji v Predstrugah. Med čakanjem na vlak, ki je odpeljal ob 7.10, smo si razdelili malico in se pogovarjali. Pot do Ljubljane je bila zanimiva predvsem zaradi tega, ker se večina osmošolcev z vlakom ne vozi prav pogosto. Najprej je vlak ustavil v Grosuplju, nato pa še na postajah Šmarje - Sap, Škofljica, Lavrica, Ljubljana Rakovnik in Ljubljana Vodmat. Po dobrih 45 minutah vožnje smo prispeli na Železniško postajo Ljubljana. Od tam smo se peš odpravili v Tivoli, kjer smo si lahko izposodili drsalke. Drsališče je bilo v odličnem stanju, kar je le še povečalo naše navdušenje za drsanje. Po uri in pol drsanja – seveda smo pri tem uporabljali čelade, da smo poskrbeli za svojo varnost – smo šli na bowling. Tudi tam smo uživali. Pri igri bowling je igralčeva naloga, da zakotali kroglo po stezi in podre vseh deset kegljev, ki stojijo na koncu. Bowling sicer ni nekaj novega, saj so igro, podobno bowlingu, igrali že stari Egipčani. Posebne čevlje, ki omogočajo pravilno drsenje in oprijem na zaletišču steze, smo si lahko izposodili na recepciji bowlinga. Po bowlingu smo pojedli malico, imeli pa smo tudi možnost naročiti hrano in pijačo v bowling klubu. Iz Tivolija smo peš odšli na železniško postajo in se z vlakom vrnili domov. Dan je bil zelo zabaven. Poleg tega, da smo z gibanjem poskrbeli za svoje zdravje, smo skrb namenili tudi naravi, saj smo se peljali v Ljubljano na trajnostni način – z vlakom, ki ni šel na pot samo za nas, kot bi šel avtobus. Varujmo naravo danes, da ne bo jutri prepozno. Hvala učiteljem za organizacijo izleta in spremstvo. ■ Devet novih usposobljenih članov za delo v najtežjih pogojih Usposabljanje je nujno potrebno v vseh poklicnih ter tudi prostovoljnih panogah. Poklicni gasilci imajo za usposabljanje na voljo več časa, saj se temu posvečajo v času službe, prostovoljni gasilci pa se povečini usposabljajo v svojem prostem času ali morajo za to vzeti dopust. Uroš Gačnik Zakonodaja sicer določa in je jasna, da je občina dolžna poskrbeti za požarno varnost krajanov ter je odgovorna za povračilo stroškov, ki nastanejo pri usposabljanju v strukturi zaščite in reševanja. Žal pa trenutno ni tako. Če želimo slediti razvoju tehnike, je treba usposabljati kader, saj je tehnika brez kadra neuporabna. Kljub vsemu lahko s ponosom objavimo, da je v izteku leta 2024 in v začetku leta 2025 v dveh terminih opravilo tečaj za uporabnika dihalnih aparatov (IDA) devet članov PGD Videm - Dobrepolje. Med devetimi tečajniki sta bili tudi dve dekleti, ki sta opravili dvodnevni izziv in se tako postavili ob bok drugim operativnim članom v društvu. Ker je udeležba na tovrstnih tečajih med ženskami v naši gasilski zvezi redkost, sem želel spodbuditi druge članice, da se preizkusijo in ugotovijo psihofizično pripravljenost. K pogovoru sem povabil Angelino Strah in Eriko Jakič. Tečaj poteka dva dni. Prvi dan je namenjen teoretičnemu pridobivanju znanja, drugi dan pa poteka praktični pouk. Kakšna je bila za vaju izkušnja tečaja IDA? A in E: Za tečaj za nosilca dihalnega aparata (krajše IDA) sva se odločili, ker sva želeli preizkusiti svojo fizično in psihično pripravljenost, ki je na intervencijah vsekakor potrebna. Ni nama bilo žal za to odločitev, saj sva ga z odliko opravili. Ugotoviš, kako se odzoveš, ko ti varnostna piščal že piska, da te ne vrže iz tira in v celoti opraviš preizkus. Ko slišiš inštruktorja, da »že dolgo ni bilo take ekipe, ki bi tako gladko izved- 23 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ februar 2025 la poligon«, ti to daje občutek ponosa in zadovoljstva. Kaj je bilo po vajinem mnenju v teh dveh dneh najtežje? A: Meni najtežja je bila obremenitev, ki je sledila po vsakem prehodu steze. Kladivo in steza niti ne. Neskončna lestev (30 metrov) pa mi je bila res ubijalska. Kako so potekali preizkusi? Lahko opišete svojega najljubšega? A: Na tečaju smo obnovili znanje sestavljanja in nameščanja IDA, ki smo ga pridobili na tečaju za operativnega gasilca. Razdelili so nas v skupine po tri. Nato so sledili trije prehodi steze (vsakič je bila pot malce drugačna). Ekipa treh mora vso pot sodelovati, spodbujati drug drugega, si pomagati reševati iz vrvi in ovir ter pri prenosu bremen. Na koncu vsake steze je sledila še obremenitev. Naučili smo se tudi pravilne namestitve reševalne maske in iznosa ponesrečenca iz prostora. Najljubši mi je bil labirint. Drugače je bil celoten tečaj vrhunska izkušnja (razen neskončne lestve ). E: Glede na to, da sem po drugem poligonu rekla, da bi šla še enkrat, je to moj najljubši preizkus. Kljub temu da si v strahu, kako ti bo uspelo premagati najdaljšo progo, si namestiš jeklenko in z inštruktorjem odideš na začetni položaj. Tam si priključiš pljučni avtomat in preizkus se začne. Poligon se začne s cisterno, na katero se povzpneš po lestvi, splezaš skozi prvo loputo v cisterno, jo prehodiš ter se po lestvi povzpneš ven skozi drugo loputo. Po zunanji lestvi zapustiš cisterno in se odpraviš proti štirinadstropnemu stolpu. Dve nadstropji premagaš s pomočjo lestve, naslednji dve nadstropji pa po notranjih stopnicah. Ko prideš na vrh stolpa, pomahaš inštruktorju, ki te opazuje z dvorišča. Nato se po stopnicah spustiš nazaj na dvorišče. Inštruktor te pospremi do notranjega poligona ‒ labirinta, ki ga je treba preplezati v poltemi. Ko premagaš notranji poligon, te na koncu čaka ena od obremenitev (neskončna lestev/kladivo/tekoči trak). So bili inštruktorji do nežnejšega spola kaj prizanesljivejši ali sta morali narediti enako kot kolegi? A: Mislim, da so pravila za vse enaka, s čimer se strinjam. Tečaja ne opraviš samo, če ti v jeklenki zmanjka zraka ozi- roma se sam odločiš, da obremenitev ne moreš opraviti, da so prezahtevne, ali pa imaš strah pred zaprtimi prostori. V bistvu je nekako vse v trmi in glavi. Inštruktorji pa te celo pot spodbujajo. Zaslužijo si vse pohvale. E: Kljub temu da sva nežnejšega spola, sva imeli enake obremenitve kot kolegi. Imate v prihodnosti še kakšne načrte/želje glede usposabljanja? A in E: Ja, želje imava obe podobne in jih je še mnogo, za začetek upava, da nama uspe priti še na modul A – gašenje notranjih požarov in tečaj za prvega certificiranega posredovalca. Želita preostalim članicam kaj sporočiti? E: Če v vas tli želja po dodatnem usposabljanju, vsekakor priporočava tečaj IDA, ne bo vam žal. Kljub utrujenosti, ki jo dan prinese, sva še danes ponosni na prehojeno pot. Polni zadovoljstva z veseljem stopiva ob bok kolegom, ki so pokazali, kako ponosni so na naju. Srečno in uspešno delo in usposabljanje vama želim tudi v prihodnje. ■ SLOVENSKI PREGOVORI Na dve reči posebno pazi: na otroke in na ogenj. Iz majhne iskre nastane velik ogenj. Če bi nevoščljivost gorela, ne bi rabili drv. 24 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ februar 2025 Zaključek usposabljanj za mlade v PGD Videm Dobrepolje V četrtek, 21. novembra 2024, smo v društvu začeli tečaje za pionirje in mladince. Usposabljanje, ki je obsegalo osnove gasilstva in pravne osnove, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, razvrščanje, prvo pomoč, osebnost gasilca, požarno preventivo, informatiko ter vozila in opremo smo razdelili na več terminov ter tako v sredini januarja 2025 zaključili štiri tečaje. Uroš Gačnik Tečaj za pionirja 1 je obiskovalo deset, uspešno pa ga je zaključilo osem mladih. Tečaj za pionirja 2 je obiskoval in uspešno zaključil en pionir. Tečaj za mladinca 1 so obiskovali in zaključili trije kandidati. Tečaj za mladinca 2 je obiskovalo sedem kandidatov in vsi so ga uspešno zaključili. Tečaj za mladinca 2 je končni tečaj, ki omogoča mladim, ki so opravili prve tri tečaje in so stari vsaj 16 let, da pridobijo čin gasilca pripravnika. S tem tečajem sta tako dva mlada pridobila čin gasilca pripravnika, ki jima omogoča udeleževanje na operativnih vajah in na intervencijah, kjer pod budnim očesom mentorja nadaljujeta usposabljanje pri manj zahtevnih opravilih. Na ta način se mladi usposobijo in nato lažje opravijo tečaj za operativnega gasilca. V mladinski komisiji v PGD Videm Dobrepolje smo ponosni, da smo tako s pomočjo strukture izobraževanja mladih do izobrazbe pripeljali prva dva mladinca, ki imata vse pogoje. Tudi drugih pet mladih se jima bo pridružilo, ko bodo dočakali starost 16 let. Izvajanje tečaja je potekalo v skladu z navodili GZS tako glede predavanj kot usposobljenosti predavateljev in inštruktorjev, ki se jim za njihov prispevek v imenu tečajnikov in mladinske komisije iskreno zahvaljujem. Trudili smo se namreč, da so bila predavanja ter vaje zanimivi in da so bili tako mladi deležni prenosa znanja. ■ Naš kraj ■ februar 2025 ••• Iz društev ••• 25 Stoti občni zbor PGD Kompolje V mesecu februarju smo izvedli občni zbor, ki pa je bil za nas prav poseben, saj smo z njim vstopili v 100 let delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Kompolje. Tjaša Grandovec, PGD Kompolje Na 100. občnem zboru, ki je potekal 1. februarja, smo se spomnili na vse trenutke, ki so oblikovali naše društvo. Ponosno smo se spominjali prehojene poti in vseh ljudi, ki so s svojo predanostjo in trdim delom postavili temelje za naš nadaljnji razvoj. Ozrli smo se nazaj v leto 2024 in naredili pregled delovanja društva na področjih operative, gasilske mladine, članic in veteranov. Blagajnik je podal poročilo, kako uspešni smo z zbiranjem sredstev za nakup novega vozila. Na tem mestu bi se vam radi zahvalili za vsak prispevek, ki ste nam ga namenili, da bomo lahko uresničili investicijo in tako še bolje skrbeli za varnost naše skupnosti, ljudi in premoženja ter prenašali znanje in gasilsko tradicijo na mlajše generacije. Na občnem zboru so nas s svojo prisotnostjo počastili tudi člani PGD Struge in PGD Hočevje, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Dobrepolje in podžupan Občine Dobrepolje dr. Jernej Stare. Podelili smo veliko priznanj za uspešno delo naših gasilk in gasilcev. Z velikim ponosom pa smo podelili naziv častnega predsednika PGD Kompolje našemu dolgoletnemu članu Emilu Kramžarju. S svojo neizmerno predanostjo in trdim delom je pustil neizbrisen pečat v zgodovini društva. Od leta 1993 do 2003 je vestno opravljal funkcijo predsednika društva, od leta 2008 do 2013 pa funkcijo podpredsednika društva. Takrat je predal delo mlajšim, sam pa se je pridružil našim veteranom in postal njihov predsednik v PGD Kompolje in član komisije na GZ Dobrepolje. Že 12 let je tudi praporščak gasilske zveze. Člani PGD Kom- polje smo ponosni, da imamo v društvu Emila Kramžarja, ki še danes nadaljuje in pomaga pri razvoju društva, za kar se mu iz srca zahvaljujemo. Veliko praznovanje našega stoletnega jubileja bo 24. junija 2025, ko vas vabimo na našo gasilsko parado in vrtno veselico z ansamblom Zdomarji. Veselimo se skupnega praznovanja z vami in hvala, ker ste del naše zgodbe. Ni bil pa občni zbor edina dejavnost društva v zadnjem mesecu. Operativni gasilci so opravili dve redni operativni vaji. Prva je potekala konec januarja, na njej so gasilci pregledali svojo osebno zaščitno opremo in jo skrbno popisali. Nekaj opreme smo zaradi dotrajanosti tudi zamenjali, saj je varnost gasilca na intervencijah na prvem mestu. Ker pa samo dobra oprema ni dovolj za varnost pri delu, smo gasilci v drugem delu vaje obnovili ključne teme iz teoretičnih predmetov in opravili pisno preverjanje znanja. Druge operativne vaje pa so bile v začetku februarja. Na njih smo ponovili znanje uporabe motorne brizgalne in preizkusili njeno delovanje v hidrantnem omrežju. Štirje operativni gasilci se približujejo zaključku tečaja za višjega gasilca, ki poteka v Gasilski zvezi Dobrepolje. V preteklih mesecih smo skupaj z vašo pomočjo zbrali več kot osem ton odpadnega papirja. Hvala za vašo podporo in pomoč pri zbiranju sredstev za nakup novega vozila. ■ 26 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ februar 2025 Pohvale očividcem! Le dan po novem letu smo gasilci lahko izkoristili za počitek, potem pa so se oglasili pozivniki. Uroš Gačnik, PGD Videm - Dobrepolje Operativno leto smo gasilci začeli že 2. januarja, ko smo skupaj s PGD Kompolje posredovali pri požaru smetnjaka ob osnovni šoli v Kompoljah. Večje posredovanje ni bilo potrebno, hitro se je pogasil manjši požar, smetnjak se je odmaknil od objekta, obvestili smo tudi ravnatelja šole. Vzrok požara je raziskovala policija, ki je bila prisotna na intervenciji. Po nekaterih navedbah naj bi do požara prišlo zaradi uporabe pirotehničnih sredstev. Na tem mestu velja poziv vsem uporabnikom tovrstnih sredstev, da poskrbijo za varno uporabo v skladu s predpisi, ki določajo, kje in kdaj se lahko uporablja pirotehnika. V preteklosti smo se gasilci že spopadli s požari, ki so povzročili veliko gmotno škodo, zato opozarjamo vse, da omejijo uporabo, saj s to dejavnostjo ne le onesnažujemo zrak in okolje, temveč povečujemo možnost nastanka požara ali nezgode, pri kateri utrpi poškodbe človeško telo. Hvala vsem, ki ste se letošnje leto vzdržali pokanja ter na ta način prihranili nekaj sredstev in naredili nekaj dobrega za domače in gozdne živali, ki jih pok plaši. Že naslednji dan, 3. januarja, smo se gasilci PGD Videm - Dobrepolje in PGD Zdenska vas odzvali klicu na pomoč, saj je gorelo vozilo, ki je plužilo in posipalo ceste. Hitremu in pravilnemu ukrepanju voznika ter okoliških ljudi se imamo zahvaliti, da se požar ni razširil na celotno vozilo. Pohvale torej vsem, ki so pritekli in z gasilniki pogasili požar, ki smo ga nato gasilci ob prihodu le še ohladili, odklopili akumulator, zavarovali kraj nezgode, preusmerili promet, ob koncu pregledali vozilo s termo kamero in pomagali pri nalaganju vozila na avtovleko. Veseli nas, da je stanje pripravljenosti pomagati v Dobrepoljski dolini še vedno na visoki ravni. Temu dejstvu in ustreznemu znanju, ki je posledica preventivnih dejavnosti, se imamo zahvaliti, da velikokrat sami občani ustavite oziroma preprečite hujšo katastrofo. ■ Iz knjižnic v Groš na dogodke Izpitno obdobje je za nami, tako je končno napočil čas za sprostitev ob glasbenih ritmih z dobro družbo in za izkoristek snežnih vikendov, ki nas še čakajo do pomladi. Erika Dizdarević, ŠK GROŠ Grošev oder se je že ogrel z začetkom četrte edicije Mixtape @ ŠK GROŠ. Mixtape je vse, glasba, ljubezen, užitek. Sklop štirih petkovih večerov, ki jih gostujoči glasbeni izvajalci popestrijo z mešanico žanrov od rocka, popa, rapa do jazza … Februarski večer je bil obarvan v ritmih hip hopa, kjer so za izvirne rime in vroče ozračje tudi v zimskih razme- rah poskrbeli skupina Skova in Skovani ter Masayah. Če ste večer zamudili, kar brez skrbi, saj je to šele začetek. V petek, 14. marca, nas čaka večer indie ritmov s transbalkanski triom Lelee. V ušesa poslušalcev se je zasidral s svojo iskrivo in ubrano mladostniško razigrano godbo, v kateri se prepletajo jugoslovanska novovalovska dediščina osemdesetih let, indie in slacker rock senzibilnosti devetdesetih let ter jadranski tempera- ment. S svojim iskrivim in vznemirljivim indie kitarskim zvenom ter prepletanjem moško-ženskih vokalov se je hitro vpisal v zavest regionalne alternativne javnosti. Sledi pa jim skupina Fed Horses, ki združuje elemente indieja in popa ter s svojim ustvarjanjem nenehno premikajo meje žanra. Njihova glasba odmeva tako med občinstvom kot med kritiki, kar potrjujejo razprodani koncerti in vrhovi radijskih lestvic. Karte so za že na voljo na Naš kraj ■ februar 2025 27 ••• Iz društev ••• te pri nas. Več informacij pa bomo kmalu objavili na našem Instagram profilu. V naš nabor športnih dejavnosti pa smo poleg tedenske rekreacije, ki poteka vsako sredo med 19.00 in 20.30 v športni dvorani Žalna, dodali še plesno rekrea­ cijo s Spotom. Si želiš popestriti svoje četrtke z energičnimi plesnimi ritmi in se ob tem še rekreirati? Pridruži se nam v Plesnem studiu Spot Grosuplje, kjer bomo vsak četrtek odkrivali nove plesne stile! Cena je za člane Groša s predložitvijo kupončka 30 evrov na mesec. Več informacij najdeš na Instagram profilu: @plesnistudiospot. spletni strani Olaii za deset evrov, člani ŠK GROŠ pa jih za pet evrov lahko prevzamete v času naših uradnih ur. Vrata se odprejo ob 20.00. Se vidimo na plesišču! V petek, 7. marca, pa bomo po lanskoletni uspešni izvedbi ponovno za en večer združili tekmovalni beer pong in veseljaško vzdušje veselice v dogodku Pong & polka. Vabimo, da hitro najdete svojega soigralca in se na turnir prijavite ljubitelji piva, z natančnimi ali tresočimi rokami. Prijavnico najdete na naši spletni strani. Začetek turnirja je ob 18.30, prijavnina pa znaša pet evrov na ekipo in se poravna na uradnih urah ali na dan dogodka. Ob 22.00 pa se nam pridružite vsi navdušenci domače glasbe, ki vam veseliško rajanje manjka tudi pozimi. Za zabavo bo poskrbel ansambel Foksnerji, mi pa vam ponujamo brezplačen vstop, med 22. in 23. uro pa vas čaka tudi pijača dobrodošlice! Pa da vidimo, kdo najglasneje zavriska. Smučarsko sezono bomo zaključili v sodelovanju s podjetjem Nord, ki nas že redno spremlja na naših glasbenih dogodkih. Tokrat so se lotili organizacije dogodka na Voglu, ki bo v soboto, 15. marca, obsegal več kot le smučanje, saj bosta za glasbo in s tem za zabavno vzdušje poskrbela Rotor motor. Člani si lahko cenejšo karto za dogodek zagotovi- Uradne ure: ponedeljek, sreda in petek od 18.00 do 20.00 v Grosuplju, Industrijska cesta 1G; torek od 18.00 do 20.00 v Ivančni Gorici, Cesta 2. grupe odredov 17; četrtek v Jakličevem domu, Videm 34 po dogovoru. Facebook: GROŠ študentski klub Instagram: @sk.gros spletna stran: www.klub-gros.si ■ TD Dobrepolje ponovno na sejmu Alpe Adria Že 35. sejem Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je obiskovalcem ponudil vpogled v pestro turistično ponudbo, najnovejšo opremo in nepozabne izkušnje. Z več kot 20.000 obiskovalci je sejem znova potrdil svoj položaj kot osrednji dogodek v regiji. Marija Žnidaršič, TD Dobrepolje; foto: Matjaž Štern Naša stojnica je bila dobro obiskana, ljudi je zanimalo, od kod prihajamo in kaj ponujamo. Veliko zanimanja je bilo za sam kraj, našo lepo dolino, Občino Dobrepolje, ki je ljudje še ne poznajo, pa tudi naše dejavnosti so bile za obiskovalce sejma zanimive. Več zanimanja so pokazali za pohodne in kolesarske poti, kako je z oznakami in kako do nas. Preživeli smo tri prijetne dni, ko smo predstavljali našo lepo dolino, naravno in kulturno dediščino ter druga doživetja iz naših krajev. Navezali smo tudi kar nekaj stikov s sorodnimi društvi in si izmenjali izkušnje. Fotografije povedo več … ■ 28 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ februar 2025 Bejba po imenu Vanda Ob koncu januarja smo se razveselili posebnega obiska Društva Rdečih noskov, saj so nas s pomočjo igre peljali na morje. Čeprav se je na prvi pogled sama predstava zdela preprosta, je bila precej več kot to. Pobožali so vsa naša čutila in čustva. Vonjali smo, tipali, začutili veter na obrazu, prepoznavali zvoke poti in morja ter napasli svoje oči ob prečudoviti in premišljeno postavljeni sceni ter kostumih. Popoldneve smo preživeli ustvarjalno. Bližata se valentinovo in pustovanje. Nismo vedno najhitrejši, si pa drznemo reči, da smo najizvirnejši. Tako se nam je v hiši pridružila Vanda. Je res, da njen prihod ni bil najbolj časten, v prtljažniku od avta in brez krpice obleke. A smo jo skupaj dogradili, oblekli v bršljan in suhe trave ter jo občudovali. Do valentinovega nam je tako uspelo, da Vanda stoji na glavnem vhodu v vsem svojem sijaju. Uspešno smo izvedli tudi že tradicionalne valentinove igre, kjer so se stanovalci pomerili na petih postajah. S puščicami smo streljali na balone, prelagali žetone, metali smo žogo, spodbujali spomin in ciljali količke. V naslednjih tednih pa se že veselimo obiska kurentov, izbire kostumov ter seveda mastnih krofov. Flancate pa smo že naredili! ■ Barbara Bavdek, dipl. del. ter. , Prizma Ponikve Tako stanovalci kot zaposleni smo bili popolnoma očarani ter za teh 30 minut res občutili, da smo del predstave in da gremo tudi sami na morje. Neizmerno smo hvaležni za to izkušnjo in smeh. Iskreno upamo, da nas še obiščejo in popeljejo še na kakšno popotovanje. Februarja smo obeležili tudi dan Franceta Prešerna s kulinarično delavnico. Počutili smo se drzni in se odločili, da bomo eksperimentirali s surovinami. Tako smo uporabili listnato testo, skuto in seveda fige, brez katerih na ta posebni dan ni šlo. Bili smo več kot uspešni in en pekač zmazali že kar med samo kulinarično delavnico. Je pa seveda uspeh treba deliti in je tako ostalo nekaj tudi za zaposlene. IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Pozdravljeni! Leto je naokoli in čas je, da se srečamo in povemo, kaj smo delali, kam smo šli in kako smo poslovali v letu 2024. Na predhodnem upravnem odboru se bomo o vsem tem pogovorili in pripravili vse potrebne sklepe, ki naj bi jih sprejeli. O vsem tem bomo podrobno slišali na občnem zboru našega društva v nedeljo, 16. marca 2025, ob 15. uri. Lepo vabljeni, veseli bomo vašega obiska, saj bo to priložnost za srečanje in klepet. Marija Tegel Naš kraj ■ februar 2025 29 ••• Iz društev ••• Po občnem zboru Župnijske karitas Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm V začetku februarja smo imeli redni občni zbor Župnijske karitas Dobrepolje, kjer smo pregledali delo v preteklem letu v župniji Dobrepolje in v župniji Struge. Udeležili smo se ga skoraj vsi redni sodelavci in sodelavke Župnijske karitas in nekaj gostov ter letošnji birmanci, ki so vključeni v interesno skupino Karitas ‒ diakonija. Prisotna je bila tudi predstavnica Občine Dobrepolje, ga. Andreja Babič. Marta Šuštar, tajnica ŽK Dobrepolje - Videm V letu 2024 smo se poslovili od g. Stanka Kostanjška, dolgoletnega tajnika in sodelavca Župnijske karitas. Izvedli smo vse načrtovane redne dejavnosti. Obiskovali smo starejše, bolne in osamljene po vaseh. Delili smo hrano iz EU-rezerv, kupili in razdelili smo velikonočne pakete najbolj socialno ogroženim družinam in posameznikom. Poleg tega smo pred veliko nočjo in pred božičem naročili dodatno hrano pri Škofijski karitas Ljubljana in jo razdelili najbolj potrebnim. Obiskovali smo 90 letnike, izvedli smo srečanje starejših, bolnih in invalidov in Miklavževo obdarovanje (v Strugah pred božičem). Nekaterim smo pomagali pri plačilu položnic ali računov za stanovanjske stroške. Nekaterim smo pomagali z obleko, obutvijo, šolskimi potrebščinami in pri plačilu šolske prehrane. Ob tem smo opravili številne informativne ali daljše razbremenilne in svetovalne pogovore. Vsi prosilci morajo vsako leto predložiti dokazila o dohodku, ki so osnova za dodelitev pomoči. Stanovalce v obeh domovih smo obiskali in obdarili za veliko noč in za Miklavža. Seveda smo posamezniki obiskovali stanovalce tudi individualno večkrat med letom ali sodelovali pri kakšnih delavnicah (v organizaciji Ivanke Zrnec, Nade Lunder) ali drugih dejavnostih v domovih (spremstvo na sprehodih). V lanskem letu smo opravili tudi nekatere izredne dejavnosti. Zahtevna in obširna akcija je bila pospravljanje in čiščenje stanovanja ter delna obnova (sanitarije, menjava okna) za osebo, ki živi sama in nima sorodnikov. Pomagali smo štiričlanski družini pri obnovi stanovanja (topli pod, izolacija fasade). V jesenskem času pa smo pomagali sedemčlanski družini po požaru. Za vse tri primere smo zaprosili za pomoč tudi Škofijsko karitas Ljubljana, ki jim je odobrila pomoč. ŠKL je na osnovi naših vlog odobrila tudi sredstva za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin za devet otrok iz petih družin in za nakup kurjave za dve družini. Trije otroci beguncev iz Ukrajine so bili na Počitnicah biserov v organizaciji ŠKL. Stroške smo pokrili s TRR ŽK. V župniji stanuje 21 beguncev iz Ukrajine, od tega sedem otrok. Trije so v OŠ, trije so predšolski, eden nadaljuje študij na univerzi. Devet odraslih obiskuje tečaj slovenščine, nekateri so že končali tečaj na višji stopnji in iščejo zaposlitev. Trenutno nihče ni zaposlen in še dobivajo socialno pomoč od države. Od ŽK so dobivali redno pomoč za socialno ogrožene družine. Nekaterim pa smo tudi dodatno pomagali z nakupom hrane in higienskih potrebščin. Rednih sodelavcev Župnijske karitas je bilo 33, občasno so nam pomagali še drugi prostovoljci. O svojem delu smo vas redno obveščali s prispevki v Našem kraju, v Oznanilih in nekaj tudi na spletnih straneh župnije in občine. Skupno smo opravili 4640 ur prostovoljnega dela. Sodelavci Karitas se tudi redno izobražujemo na izobraževalnih srečanjih in seminarjih, ki jih organizirata Škofijska ali Slovenska karitas. Sodelujemo s KO Rdečega križa, Občino Dobrepolje, domovi starejših – DST, Zavodom Prizmo, po potrebi tudi s patronažno službo, zdravstvenim domom in Centrom za socialno delo Grosuplje. Sodelavci Karitas smo prostovoljci, ki vse delo opravimo brezplačno, tudi razne prevoze, žrtvujemo svoj čas in energijo in pogosto prispevamo tudi materialna sredstva. Naše plačilo so iskrice veselja in upanja v očeh tistih, ki jim pomagamo ali jih le obiščemo in z njimi poklepetamo. Zavedamo se, da brez pomoči vseh tistih, ki podpirate delo Karitas, ne bi mogli nikomur materialno pomagati. Zelo smo hvaležni za vsak dar. Zahvaljujemo se Občini Dobrepolje za donacijo, ki jo dobimo na osnovi razpisa za pomoč humanitarnim organizacijam, Zavodu sv. Terezije, ki vsako leto prispeva nekaj sredstev za Miklavževo obdaritev. Še posebej pa se zahvaljujemo za izred­ ne donacije, ki smo jih prejeli v lanskem Izobraževalno srečanje sodelavcev Karitas v Antonovem domu na Viču, februar 2025 30 letu: dar Zagoriških fantov ob njihovem koncertu, dar družine Petelinšek, ki je prostovoljne prispevke od srečanja z g. Gregorjem Čušinom namenila Župnijski karitas. Nekateri župljani so prispevali večji dar, a ne želijo biti imenovani. Naj vsem Bog povrne! Veseli smo, da pri Karitas pomagajo tudi mladi. Naj izpostavim Anjo Novak, ••• Iz društev ••• Mašo Malavašič ter Jurija in Ambroža Ahačevčiča, ki redno pomagajo pri delitvi hrane, ter Ano Babič in skupino mladih, ki so pomagali pri čiščenju stanovanja. V lanskem letu sta pomagala tudi Timofij in Maksim Saulin (begunca iz Ukrajine). Anja in Maša sta tudi animatorki za karitativno skupino birmancev. Sodelavci Karitas se dobro zavedamo, da smo le Bralni klub v župnijski knjižnici ljudje, da smo krhki in slabotni, da je naš trud pogosto la kapljica v morje, zato prosimo za božjo pomoč in blagoslov, da bi zmogli ljubeznivo, spoštljivo, sočutno in pravično opravljati svoje delo v službi bližnjemu. Vsako dobro delo naredi svet za kanček boljši. Važno je, da vsak naredi, kar lahko oz. kar zmore. ■ Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm govorile. Na ta način bomo drug drugega spodbujali k branju in tako širili bralno kulturo. Obenem si boste lahko izposodili knjige. V župnijski knjižnici čas izposoje ni omejen in imate lahko knjigo doma, dokler je ne preberete. Tako si lahko mirno izposodite knjigo tudi tisti, ki nimate veliko časa za branje. Marta Šuštar Pred leti smo začeli srečanje bralnega kluba v župnijski knjižnici, ki sta jo lepo uredila gospa Andreja Štorman Vreg in njen mož Andrej. Po nenadnem slovesu gospoda Andreja je bila knjižnica nekaj časa zaprta, zdaj pa je ponovno odprta vsak petek od 18.30 do 20.00. V župnijski knjižnici je na voljo veliko dobrih knjig, tudi novejših. V dogovoru z g. župnikom, nekaterimi bralci in Rebeko Jamnik, ki sedaj skrbi za knjižnico, smo se odločili, da ponovno oživimo bralni klub. Srečanja bralnega kluba bodo vsak drugi petek v mesecu, razen v Naš kraj ■ februar 2025 juliju in avgustu. Vabimo tako mlajše kot starejše bralce, ki radi posežete po dobri knjigi, da se nam pridružite. Pogovarjali se bomo o knjigah, ki ste jih prebrali in so vas morda še posebej navdušile ali na- Na obisku pri ge. Tereziji Hočevar Lepo vabljeni na prvo letošnje srečanje bralnega kluba, ki bo v petek, 14. marca 2025, ob 19. uri v župnijski knjižnici, ki je v tretjem nadstropju župnišča. Pozvonite pri glavnem vhodu v župnišče na zvonec, ki je označen za knjižnico. Srečanja bom vodila Marta Šuštar. ■ Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Konec lanskega leta je gospa Terezija iz Ponikev praznovala 90 let. Zaradi božično-novoletnih praznikov in praznovanja rojstnega dne z družino smo svoj obisk preložili na januar. Obiskale smo jo tri sodelavke Župnijske karitas Dobrepolje in ji čestitale tudi v imenu Rdečega križa in društva upokojencev. Marta Šuštar Sprejela nas je gospa Terezija osebno, saj je še vedno hitra in živahna. Prav lepo je bilo, da so bila vsa praznovanja že mimo in smo se v miru usedli in poklepetali. Povedala nam je, kaj vse so ji pripravili za praznovanje, kako so jo presenetili, saj ni opazila nobenih priprav. Pridružila se nam je tudi hčerka Sabina. V pogovoru smo skupaj odkrivali delčke Terezijinega bogatega in tudi težkega življenja. Rekla je, da si nikoli ni mislila, da bo dočakala tako visoko starost. Rojena je bila v Ponikvah. V družini je bilo osem otrok, a dva sta umrla še majhna. Ona je bila šesta po vrsti in je sedaj edina še živa. Izšolala se je za šiviljo in se ob delu izšolala še za krojačico, tako je 15 let de- Naš kraj ■ februar 2025 lala v tekstilnem podjetju. Mož je bil tudi doma iz Ponikev. Bil je mizar in je imel v Ljubljani mizarsko delavnico. Imela sta tri otroke, dve hčerki in sina. Živeli so v Ljubljani, v Ponikvah pa so si gradili hišo. Terezija se je zaposlila doma. Delala je z možem v delavnici in se ob delu izobraževala še v lesni stroki. Imela sta veliko in ugledno mizarsko podjetje. Ko je bila stara 47 let, je mož umrl v letalski nesreči. Otroci so bili še majhni, še vsi v osnovni šoli. Pri Tereziji se je gotovo uresničil rek, ki pravi, da preizkušnje človeka utrdijo. Morala je poskrbeti za otroke. Prevzela ••• Iz župnije ••• 31 je podjetje, obdržala šest zaposlenih in vodila podjetje še 13 let. A življenje ji ni prizanašalo. V prometni nesreči je izgubila še sina. Ob obujanju spominov so se v njenih očeh večkrat zasvetile solze. Zaključila je z mislijo, ki sem jo že večkrat slišala na obiskih pri jubilantih: »Kaj hočemo, vse je treba sprejeti, kar nam življenje prinese.« Živela je v Ljubljani, a je vsak teden hodila v Ponikve. Pred nekaj leti se je za stalno preselila v Ponikve k hčerki in njeni družini. Živijo v slogi in razumevanju. Ker je bila vse življenje vajena trdo delati, tudi zdaj ne miruje. Vsak dan skuha kosilo, rada rešuje križanke, gleda televizijo, kadar je možno, gre k sv. maši. Rada gre z družino kam na obisk ali na izlet. Gospa Terezija, naj vam zdravje še naprej dobro služi, ohranite vedrino in življenjsko energijo. Želimo vam še veliko lepih trenutkov v krogu svojih dragih in vam še enkrat iskreno čestitamo ob častitljivem življenjskem jubileju. Hvala domačim za prijazen sprejem in druženje. ■ skavtov, bralcev, članov češčenja in molitvenih skupin, članov zakonskih skupin in biblične skupine, skupaj okoli 300 članov. Vabljeni ste tudi vsi, ki sicer niste v kaki skupini, pa se za življenje v župniji zanimate. Sinode se bodo udeležili tudi g. nadškof Stanislav Zore in člani škofijskih pastoralnih komisij. Začeli bomo ob 9. uri z uvodnim predavanjem in nadaljevali v štirih skupinah. Po plenumu ob 11. uri, kjer bomo pregledali dosedanje delo in kaj predlagamo za prihodnost, bo sledila ob 13. uri sveta maša, ki jo bo vodil in pri njej pridigal g. nadškof. Sledilo bo še skupno kosilo. Vsakega bomo na sinodi veseli in pričakujemo veselo in navdušeno krščansko življenje tudi v prihodnje. ■ Župnijska sinoda Franc Škulj, foto: Tamino Petelinšek Župnija Dobrepolje - Videm ima 8. marca svojo župnijsko sinodo. Nanjo so povabljeni vsi člani župnijskih skupin od ŽPS, ključarjev, članov gospodarske komisije, katehistov, birmanskih in oratorijskih animatorjev, mežnarjev in izrednih delivcev obhajila do članov vseh zborov v župniji, predstavnikov Karitas, 32 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ februar 2025 KOZOLEC – naša ljudska dediščina Kozolec je pomembna značilnost slovenskega etničnega prostora in primer ljudske arhitekture. Posebej značilen je za ljudsko podeželje in je eden najprepoznavnejših elementov kulturne dediščine v vaškem okolju. Kozolec je bil nekdaj sestavni del gospodarskih poslopij na kmetiji. Postavljen je bil v okviru domačije ali na travniku oz. njivi. Kozolec toplar Danijel Volek V stoletjih se je izoblikovalo več tipov kozolcev, ki so značilni izključno za naše kraje. V Dobrepoljski dolini se je uveljavil predvsem kozolec toplar, ki je imel različno število oken oz. štantov. Včasih je bil podaljšan z enojnima kozolcema, pri nas se je to imenovalo procesije. Velikost in okrasitev kozolca je nekoč predstavljala tudi velikost oz. moč kmetije in mojstra, ki je kozolec postavljal. Motivi na pročeljih kozolcev so bili običajno križ, kelihi, srca, line in druge izrezljane oblike. Manjše kmetije so imele temu primerne manjše kozolce kot tudi tipe kozolcev: enojni kozolec, imenovan samček, ter kozolec z enostransko streho, imenovan kozolec na psa oz. kozla. Včasih je bil to zelo preprost, gospodarsko uporaben objekt za sušenje in spravilo poljskih pridelkov – predvsem za živinsko krmo, žito in koruzo ‒ ter še raznih drugih pridelkov. Namenjen je bil predvsem spravilu sena ter spravilu različnega kmečkega orodja in strojev, pa tudi desk in drv. V času neviht so pod kozolec zapeljali voz s senom. Spominjam se, da smo morali biti vsaj štirje, ko smo Izris kozolca toplarja s štirimi štanti seno z voza, včasih tudi od tal, spravljali na kozolec ter z odra na oder. Vse je moralo biti dobro potlačeno, kar smo navadno delali otroci, saj smo napolnili vse do zadnjega kotička, zatlačili smo tudi »pod stražjo«. Večino sena, ki se ga ni dalo posušiti na travniku ali njivi, se je zdevalo v kozolec, da se je tam posušilo. Zdevalo se je s pomočjo stolčka, ki je bil obešen na late. Zdevati je bilo treba pravilno, da ni splesnelo. Zdevalo se je na rahlo, od spodaj navzgor, za širino dosega roke. To delo je dostikrat trajalo pozno v noč, ker je bilo treba zdevati cel voz sena. Danes to delajo le še redki posamezniki. Kot posebno in enkratno slovensko značilnost ga lahko uporabimo tudi za različne druge namene. Nekoč so pod njim ličkali koruzo in opravljali številna druga kmečka dela. Pod njim so celo uprizarjali gledališke predstave, veselice, pa tudi nove maše so bile vedno pod kozolci. V poletnem času so mladi fantje spali v senu na kozolcu. Za zimo so gospodarji v jesenskem času kozolce zašči- Zdevanje sena Risba iz Slave vojvodine Kranjske – zdevanje žita Enojni kozolec Kozolec z enostransko streho tili s koruznico, da ni nanašalo snega v notranjost. Zgodovina kozolcev sega daleč v preteklost, saj je o njih pisal že Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689, pa tudi kasneje so bili že vrisani v franciscejskem katastru. Naš kraj ■ februar 2025 Veliko kozolcev je bilo narejenih na prelomnici iz 19. na 20. stoletje. Delali so jih domači mojstri. Zelo dejavni so bili podpeški Špički, ki so napravili okrog 400 kozolcev, kasneje kompoljski Šuštarji, zagoriški Fovci in Matevžkov Pavle ter ponikovski Zgonc. Danes veliko kozolcev propada ali pa se ne uporabljajo zaradi posodobljenega in drugačnega načina kmetovanja. Veliko kozolcev se je moralo umakniti novim hišam, ki so jih lastniki postavili na vrtove. Mnogi pa si želijo to bogato dediščino ohraniti, zato se odločajo za obnovo, posodobitev ali jih postavijo na novo. Včasih je bilo postavljanje kozolca zelo zahtevno in dolgotrajno delo. Moji spomini segajo v čas, ko smo peš hodili iz Zagorice v šolo na Videm in smo dolgo opazovali dela in postavljanje kozolca toplarja na Špolarjevem vrtu v Podgorici. Za tak kozolec je bilo treba pripraviti veliko lesa, ki so ga včasih tesali na roke. Vse je bilo leseno – celo klini (žeblji). Streha je bila slamnata. V Zagorici sta bila dva krovca za prekrivanje slamnatih streh, Pekarjev in Janezov. Pripovedovali so, da se je Pekar, ko je bila streha gotova, za likof na slemenu postavil na glavo, če 33 ••• Pisma bralcev ••• Pred nekaj leti smo na svoji kmetiji stari kozolec s pomočjo dvigala prestavili na primernejše mesto in ga obnovili. starejših vaščanov, ko so pripovedovali, da je šel Nackov gospodar v Ameriko, da je zaslužil za kozolec. Ta je edini toplar v Kozjem repu – zadnjem delu vasi Zagorica. Včasih so bile vse strehe krite s slamo in je velikokrat prišlo do požarov, ki so bili povod za ustanavljanje gasilskih društev. V kozolec je večkrat tudi udarila strela ali pa so se otroci pod njim igrali z ognjem. Požari so se takrat hitro širili s poslopja na poslopje. Tudi v naš kozolec je v času med svetovnima vojnama udarila strela in je pogorel. Stari oče je potem kupil drug kozolec v Kompoljah, ki so ga razstavili, ga pripeljali na naš vrt in ga znova postavili. Na pročelje so pritrdili »bogca«, ki ga je izdelal Anzlov Štefek, da bi ga obvaroval pred ognjem. Danes izdelujejo kozolce z NC tehnologijo – numerično krmiljenimi stroji – in so tako zelo hitro postavljeni. ■ so mu dali nekaj drobiža, kar je bilo za otroke še posebej zanimivo. Ko smo delali v gozdu, je stari oče večkrat pokazal na kakšen hrast in rekel: »Ta bi bil pa dober za stopec (vertikalni steber) kozolca.« Saj ni bilo lahko dobiti ravnega hrasta, ki bi bil za to primeren. Spominjam se h SLOVENSKI PREGOVORI Pregovori o sreči Sreča je opoteča; k enim prihaja, ko od drugih odhaja. Srečnejši je tisti, ki daje, kakor oni, ki jemlje. Sreča je svobodna ptica; kjer se ji zdi, tam posedi. Ne prevzemi se v sreči, ne ponižuj se v nesreči! Živimo, da iščemo srečo in ne zato, da bi jo našli. 34 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ februar 2025 Dobrepolje Arhitekt Janez Suhadolc je v knjigi Od Akropole do Ribnice napisal spis z gornjim naslovom. Ob branju knjige se mi je zapis zdel zanimiv, saj med drugim obravnava tudi veličastna dela našega rojaka Franceta Kralja. Ker smo ponovno v letu spominjanja okroglih obletnic naših velikih umetnikov Franceta (1895‒1960) in Toneta Kralja (1900‒1975), zapis namenjam v spomin na naša rojaka. Takole piše g. Suhadolc. Stane Škulj »Za kongres o stanovanjski gradnji sem prijavil prispevek o slovenskih tipskih hišah. To so hiše tlorisnih izmer približno 11 × 13 metrov, ki imajo klet, pritličje, nadstropje in izrabljeno podstrešje. Te hiše imajo dvokapno streho, obvezni so balkoni, ometane so z belo teranovo. Za gradnjo hiš mnogi moji rojaki žrtvujejo najlepša leta svojega življenja. Večina je veliko prevelikih za objektivne potrebe stanovalcev. Graditelji jih delajo v dobri veri, da bodo v njih stanovali njihovi otroci z družinami. Otroci običajno gledajo, da čim prej pobegnejo od doma, v sosednjo vas ali v mesto. Tako imajo mnoge hiše dostikrat le dva ostarela naseljenca, otroci so se razbežali. Moj prispevek naj bi se tako in še bolj podrobno vrtel okrog tipičnih slovenskih hiš, ki najbolj določajo slovensko predmestno in vaško pozidavo. Posamezna hiša ni v gradbeniškem smislu nič posebnega, vse skupaj v Sloveniji pa so velikanski gradbeni podvig, saj jih je nekaj sto tisoč. Če seštejem vse skupaj, je to največja gradnja, kar smo jih Slovenci kdaj imeli. Primerjal sem to gradbeno aktivnost z grško Akropolo ‒ ne brez zajedljivosti in sarkazma. Jaz teh hiš ne maram preveč, stilsko se mi zdijo nedoločljive, estetika je zmuzljiva. Svojo predstavitev sem hotel podpreti z diapozitivi, zato sem se odpravil proti Grosuplju, v tem kraju je koncentracija slovenskih tipskih hiš zelo velika. Izlet se mi je zdel nekam kratek, pogledal sem na zemljevid. Petnajst kilometrov od Grosuplja je Dobrepolje. Za ta kraj sem že slišal, tam je precej znana stolarna, mogoče sem kdaj tam že bil, nisem se spomnil. 'Eh,' sem si mislil, 'grem pa še v Dobrepolje,' nekaj kolesarskih kilometrov več naj dopolni prekratek izlet. Kaj posebnega si v Dobrepolju nisem obetal, no, obrnilo se je drugače. V življenju je pogosto tako, da kadar kaže, da ne bo, je, kadar je pričakovanje pičlo, se zgodijo presenečenja, največja pričakovanja se pogosto ne izpolnijo, veselje se najde tam, kjer ga nihče ne išče. Dobrepolje ni bilo po tej strani nobena izjema. Dobrepoljska cerkev je velika stavba z začetka 19. stoletja. Razmeroma zanimiva arhitektura, pa vendar nič izrednega, takih cerkva je na Slovenskem precej. Presenetila me je notranjščina, pa ne zaradi kakšne posebne opreme, ampak zaradi neverjetne količine cvetja, razmeščenega in urejenega po oltarjih, nad oltarji, v visečih šopkih, v vazah, v posameznih cvetnih razporedih, na tleh, na policah, na prekladah, ob vhodu, v cerkveni ladji ... Povsod je bilo polno skrbno urejenega cvetja. Pa ne kakšnih poljskih cvetlic, temveč rezanega cvetja, kakršno je na voljo po cvetličarnah. Česa takega nisem še nikoli videl. Res da je bila sobota in je bilo cvetje pripravljeno za nedeljske pobožnosti, pa vendar, česa takega nisem še nikoli videl. Če hoče kdo videti najbolj okrašeno cerkev na Slovenskem, naj gre v soboto ali nedeljo v Dobrepolje. Na splošno velja, da so novejši posegi v cerkvene stavbe v primerjavi s stvaritvami prejšnjih obdobij umetniško inferiorni. To je za mojo stroko zelo kislo spoznanje. Po tej strani tudi dobrepoljska cerkev ni izjema. Kar je novejšega zunaj in znotraj stavbe, je bolj skromne arhitekturne vrednosti. Najbolj sem bil nejevoljen nad novimi sedeži in stoli okrog oltarja. Jaz se na stole in sedeže precej spoznam, nekoliko finese pri projektiranju takih objektov se mi zdi nujno. Visok steber pred cerkvijo s kipom umirajočega vojaka je delo krajevnega rojaka Franceta Kralja iz leta 1930. Steber z napisi padlih je posvečen žrtvam prve svetovne vojne iz okolice. Jaz Franceta Kralja neznansko cenim. Ko je bil v letih pred drugo svetovno vojno na višku svojih moči, mu na Slovenskem, tako mislim, ni bil nihče kos, naj gre za grafiko, slikarstvo ali kiparstvo. Njegova hiša v Ljubljani s svojo opremo je prav tako odlično delo. Kakšen dvomljivec naj si gre pogledat doprsni kip Janeza Evangelista Kreka v veži Vurnikove stavbe na Miklošičevi cesti v Ljubljani, pa mu bo vse jasno. To kar tako mimogrede. Tudi umirajoči vojak je poln bolečine v skladu z ekspresivno naravnanostjo Kraljeve umetnosti. Nobenega heroizma ali patosa, nobenega plehkega propagandnega sporočila ni v tej figuri, gre za navadno nepotrebno človeško smrt. Nedaleč od Kraljeve umetnine so pokonci postavljene velike granitne plošče. Med sabo so po eni stranici spete tako, da v tlorisu tvorijo nekakšen šesterokrak razpored. O kakšni umetniški ambiciji tega spominskega obeležja padlim domobrancem iz Dobrepolja bi težko govoril. Prevladujeta nedomiselnost in puščoba, še eno slabo spričevalo za moje kolege arhitekte. Na tablah je vklesanih veliko imen. Nisem jih preštel, mislim, da jih je več kot dvesto. Dodane so letnice smrti, ogromna večina teh letnic se nanaša na leto 1945. Gorje, sem si mislil, leta 1945 se je druga svetovna vojna končala, pri nas se je, kot je mogoče razbrati iz plošč v Dobrepolju, šele zares začela. Domneve in primerjave se kar same ponujajo, velika knjiga slovenske zgodovine še ne bo tako kmalu spisana do konca. Ob cerkvi je pokopališče. Mene nagrobniki in pokopališča zanimajo. Zanimajo me imena pokojnih, posamezni nagrobni spomeniki in celota pokopališč. Pokopališča so kraji, kjer se utrne kakšna misel o minljivosti, kratkosti in nepomembnosti življenja. Ob kakšnem napisu se včasih nasmehnem. Za nove nagrobnike velja, da morajo biti iz uvoženega granita. Oblike nagrobnikov so povzete po modnih vzorih iz Italije, Nemčije in Avstrije. Po navadi gre za nemarno prirezane polirane plošče. Tudi mnoge starejše kamnoseško umetelno izdelane nagrobnike vneto zamenjujejo z opisano Naš kraj ■ februar 2025 konfekcijo. Tako izginja svojevrsten segment slovenske kulture. Tudi v Dobrepolju se na pokopališču dogaja granitni stampedo. Škoda. Na dnu pokopališča stoji ob zidu nagrobnik družine industrialca Drobniča. Vedel sem, da gre za epohalno delo Franceta Kralja, a me je mojstrovina vseeno presenetila. Kaj podobnega in primerljivega menda ni več nikjer v Sloveniji. Na polkrožno zaključeni obsežni tabli je nagnetenih na stotine majhnih portretnih reliefnih glavic. Poleg svojcev družine Drobnič je France Kralj portretno upodobil vse živo iz slovenske zgodovine, rimskih vojakov do Črtomira, Cirila in Metoda, srednjeveških menihov, Trubarja, Pohlina, Vodnika, Zoisa, Slomška, Prešerna, Levstika, Cankarja ter desetin drugih pomembnih in manj pomembnih akterjev iz slovenske zgodovine. Vmes se pojavljajo tudi navadni 35 ••• Pisma bralcev ••• ljudje v narodnih nošah. Spominjam se, na primer, da je rama rimskega vojščaka oblikovana kot glavica deklice v narodni noši, saj so portreti res na gosto posejani. Vse je narejeno in modulirano iz rdečkaste betonske mase in v dobrem stanju. Nagrobno kompozicijo dopolnjuje 'kraljevsko' oblikovan angel iz belega marmorja. France Kralj je to delo modeliral nekaj let in ga dokončal nekako leta 1953 (op. S. Š.). Kraljeva nagrobna plastika je zares izjemna stvaritev. Daleč presega pomen lokalnega nagrobnega spomenika. Ta nagrobni spomenik bi moral navajati vsak umetnostni vodnik po Sloveniji. Na pokopališču je še bolj skromen, toda vseeno zelo zanimiv nagrobni spomenik nekemu pilotu (bratu Igu Kralju, op. S. Š. ), ki se je mlad smrtno ponesrečil z letalom. Tudi ta nagrobnik je zasnoval in sklesal France Kralj. Za nameček stoji na bližnjem križišču kapelica, ki jo je zasnoval in s kiparskimi deli opremil Tone Kralj. France Kralj (1895‒1960) je bil rojen v podobarski družini v bližnji Zagorici. Njegov brat Tone Kralj (1900‒1975) je bil prav tako sloveč slovenski umetnik. Brata Kralj sta bila torej dobrepoljska rojaka, zato veliko število njunih del v teh krajih ne preseneča. V kotu pokopališča je precej veliko, lepo zasnovano in skrbno vzdrževano pokopališče padlih v narodnoosvobodilni vojni. Nisem mogel ugotoviti, kdo bi utegnil biti avtor tega spomeniškega obeležja. Dobrepolje po razvpitosti ni primerljivo z Bledom, Portorožem, Postojnsko jamo, Rogaško Slatino itn., vendar premore nekaj znamenitosti, katerih pomen je med seboj na čudne in nenavadne načine prepleten.« ■ Kulturnikom nadstandard, invalidom miloščina Medtem ko se Amerika z veliko hitrostjo vrača v normalnost, Golobova oblast še ni zaznala sprememb. Jože Tanko Zmaga republikanca Trumpa v Ameriki trese svet. Takoj po uradnem prevzemu oblasti je Trump podpisal vrsto izvršilnih aktov, s katerimi je popolnoma odpravil demokratsko politiko. Med drugim je določil, da sta spola samo dva, moški in ženski, prepovedal »LGBT« ideologijo v šolah in tekmovanja transspolnih oseb v ženskih športih, zavaroval mejo in začel z izgonom ilegalcev, ukinil je cenzuro na socialnih omrežjih, zaščitil ameriške politične, gospodarske in finančne interese, zamrznil večino ameriške pomoči tujini in začel izvajati zaščitne carine za blago iz največjih ameriških trgovinskih partneric. Lahko samo ugotovimo, da so praktično takoj klecnile vse države, ki so jih zadevali ukrepi. Pokazal je, da predvolilno geslo Najprej Amerika ni samo geslo, s katerim je zmagal, ampak resna naloga, ki se jo je lotil nemudoma. Da spomnim, 40 milijonov evrov ameriške pomoči so s pomočjo Soroša, Obame in drugih fundacij dobile tudi slovenske levičarske skupine. Katere, bomo še videli. Pri nas je politični pristop Golobove koalicije povsem drugačen. Ne uresničujejo se ne predvolilne napovedi ne zapisi iz koalicijske pogodbe, razen tistih, ki prinašajo nova bremena prebivalstvu in privilegije levičarski kulturniški eliti. Večini od teh kulturnikov, ki imajo status samozaposlenega, proračun že tako ali tako plačuje prispevke za »socialo«, po novem dodatno še njihovo nevidno delo, koalicija pa je tistim, ki dobijo Prešernovo nagrado ali nagrado Prešernovega sklada, uzakonila še izjemno visoke dodatke k pokojninam, ki znašajo do skoraj 3000 evrov. Povedano drugače, kulturnik bo dodatno vsak mesec dobil še od ene do treh povprečnih pokojnin, ne da bi za te dodatke sploh kaj vplačal v pokojninsko blagajno. Edina možnost, da se to ne zgodi, je visoka udeležba in glas PROTI na referendumu. Golobova vlada se je odločila, da bo zelo povečala sredstva za umirajoče največje tiskane medije, ki jim naklada hitro pada. Vzrok niso samo nove tehnologije, pomemben vzrok je tudi njihov zelo politično enostranski pristop, s katerim odbijajo veliko potencialnih naročnikov ali kupcev, podobno kot je to na naših naj­ vplivnejših televizijah. Socialna omrežja, sploh ko se bo tudi pri nas odpravila cenzura, bodo postala močna alternativa novinarskemu političnemu aktivizmu, ki je pri nas izjemno močno prisoten. In medtem ko Golobova vlada razsipa ogromne zneske denarja za neumne in nepotrebne projekte doma in v tujini, nima denarja za tiste, ki so ga najbolj potrebni. V zadnjem mesecu smo se na komisiji za peticije soočili z dvema temama, ki sta zadevali invalide. Najprej s težavo invalidskega podjetja CSS, d. o. o., iz Škofje Loke, za katero je direktor podjetja po dogovoru z upravljavcem državnega premoženja SDH-jem zaradi nekaj 10.000 evrov izgube sprožil postopek likvidacije, s tem pa odpust 41 delavcev, od tega 19 invalidov. Le pritisk sindikata, delovnih teles državnega zbora, državnega sveta in škofjeloških podjetnikov je preprečil likvidacijo. Kar se mi zdi posebej sporno, pa je, da sta se Žiga Debeljak in Janez Tomšič, ki sta vodstvo SDH, ob- 36 našala zelo ignorantsko in se sploh nista udeleževala sklicanih sej v parlamentu in na terenu. Take osebe, ki niso pripravljene pojasnjevati svojih odločitev, si ne zaslužijo odlično plačanih delovnih mest. Poseben problem na invalidskem področju je osebna asistenca osebam, ki potrebujejo stalno pomoč. Mnogi že od rojstva. Povsem je treba razumeti prizadete invalide, njihove starše in izvajalce osebne asistence, ko jim »socialno« čuteča Golobova vlada reže že pridobljene pravice, zavlačuje z dodelitvijo te pravice ali pa določa neustrezno nagrajeva- ••• Pisma bralcev ••• nje osebnih asistentov. Mnogi od njih potrebujejo pomoč cel dan in vse dni v letu, kar pomeni, da je njihovo življenje, osebna svoboda, vključevanje v družbo ter osebno zadovoljstvo v veliki meri odvisno od pomoči tretjih oseb. Prav pri invalidih pride do izraza družbena solidarnost. Ustvarjanje okoliščin in pogojev, ki zmanjšujejo dostopnost do osebne asistence, ni primeren odziv pravne in socialno razvite države na potrebe njene najranljivejše populacije. Zakon o prostovoljnem končanju življenja, ki ga ponovno forsirajo levičarski aktivisti, je Naš kraj ■ februar 2025 sramoten odziv razvite družbe, ki z oviranjem ali neustreznim nudenjem potrebne asistence te invalide potiska v globoko osebno stisko in čustveno prizadetost. Je pa kolesariat (Jenull) že sporočil, da se bo po daljšem premoru ponovno aktiviral. Bližajo se volitve, ohranitev levičarske nadoblasti je njegov najpomembnejši cilj, Janša in SDS pa morata ostati še naprej razredna sovražnika. Istočasno je sodnija že preventivno obsodila nekaj policajev, ki so skrbeli za red v času »covid« protestov. Da se ve, da je kolesariat nedotakljiv, ne glede, kaj počne. ■ Tudi igrača lahko življenje obrača Danes, 20. februarja, sem doživel tako naključje, da se mi je utrdila vera v čudeže. Nisem zadel na lotu niti nisem čudežno ozdravel. Nisem odpravil plešavosti in nisem začel jesti govejih vampov. Čudež se mi je zgodil v nekoliko drugačni obliki, a pojdimo po vrsti in od začetka. Zdravko Marič, Posebni socialno varstveni zavod Prizma Ponikve Sonce je zjutraj obsijalo zaledenelo pokrajino malo pred 7. uro in jaz sem bil ob tej uri že v službi. Pijoč kavico, v družbi s samim seboj, sem premleval sanje izpred nekaj ur, kjer sem mukoma pešačil v službo iz Ljubljane v Dobrepolje. Komaj sem se premikal, misleč na polno čakalnico pacientov, ki čakajo name, da bi jim pomagal. In ravno ko me je v sanjah povozil avto, sem se zbudil. Še pod vtisom teh sanj sem posrkal zadnji požirek kave in se odpravil iz službene kuhinjice v pisarno, na vratih katere piše: NIJZc. Pregledal sem službeno elektronsko pošto, med drugim tudi kliping prispevke. Naslovi teh prispevkov so polni vsebin o pojavljajočih se garjah. Da, tudi ta nadloga obstaja, sem rekel sam pri sebi, in spet so me ponesle misli v dogajanja mojega 27 letnega dela življenja, kjer sem v prakso vnesel s študijem pridobljeno znanje in ob košnji trave, cvrenju dunajskega zrezka, buljenju v TV ekran, umivanju zobkov otrokom ‒ skratka ob vsakem opravilu ‒ premleval, kaj sem storil prav in kaj narobe. Damoklejev meč, ki kot da čaka, da mi odreže glavo, zdravniku, družinskemu, samokritičnemu, pa vendar kljub medijskemu linčanju zdravnikov globoko prepričanemu, da je svoje sposobnosti, večje ali manjše, usmeril v pravo smer in za dobro ljudi, ki so mu zaupali. Da, pexels.com kaj sem storil prav in kaj narobe. Slepiti se v prepričanost o svoji nezmotljivosti je napuh, stremenje k izogibanju napakam in popravljanju storjenih napak pa plemenito življenjsko vodilo. Od prepolno trave odpadel zbiralnik, zažgan dunajski zrezek, začetek poročil na TV in krvaveče dlesni pri umivanju otroških zob so trenutki, ki me ponavadi predramijo iz tega razmišljanja. Danes pa tudi zvonjenje službenega telefona na NIJZ, ko mi je šefica rekla: »Zdravko, se boš pridružil avdio video sestanku, ki se je začel pred petimi minutami?« A vrnimo se raje k majhnemu, ne tako veličastnemu, pa vendar čudežnemu dogodku, ki je pustil pečat mojemu današnjemu dnevu, 20. februarja 2025. Med službo sem zaprosil za odobritev zasebnega izhoda in skočil domov čuvat vnukinjo. Lepo sva se igrala in med številnimi igračami potegnila iz omare tudi majhno leseno gibljivo žirafo, ki je že skoraj pozabljena ležala v spodnjem kotu omare in ki mi jo je podaril za spomin duhovnik (ga dobro poznate) pred več kot desetimi leti. Po nekaj minutah sva žirafo odložila na stol in se začela igrati z lego kockami. A glej ga zlomka, med tem časom je kužica Scandal lepo potihoma zagrabila žirafo na stolu, se udobno ulegla in jo zgrizla tako, da je razpadla. Medtem sva midva z vnučko sestavila iz lego kock hiško in neprijetno presenečena zagledala Scandal z lesenimi koščki okrog ust in razpadlo žirafico pod njenimi nogami. Dobrega razpoloženja je bilo hitro konec in oba sva z žalostjo poročala o dogodku moji ženi, ki je prišla domov čez nekaj minut. Malo smo pokregali kužico Scandal, potožili čez dogodek in čez nekaj minut preusmerili misli v obveznosti in načrte za preostali del dneva. Del načrta je bil tudi obisk večerne svete maše na Rakovniku, čeprav volja za to ni bila ta prava. Pa vendar, drug drugemu sva z ženo dodajala motivacijo in na koncu je prevladala odločitev, da greva k sveti maši. Pri maši je sodelovalo šest duhovnikov in med njimi je bil tudi gospod, ki sem ga dobro poznal in ga nisem videl sedem let. Pomembno dejstvo je, da ta duhovnik pride somaševat v to župnijo verjetno vsakih nekaj let. Takoj po maši sem ga šel v zakristijo pozdravit in od veselja sva se objela ter na kratko izmenjala nekaj stavkov. Toplo mi je bilo pri srcu. Naš kraj ■ februar 2025 Po maši sva se odpravila z ženo domov, in ko sva odprla vrata, sem na polici zagledal »zdelano« žirafo. Niti še nisem zaprl vrat, že me je prešinila in presunila misel: To žirafo, ki sem jo dobil pred desetimi leti, mi je podaril ravno ta duhovnik, ki sem ga danes srečal po sedmih letih! A ni to čudež? Zvečer sem o dogodku in neverjetnih naključjih povprašal za mnenje umetno inteligenco. Oba sva se strinjala, da je verjetnost, da se kaj takega zgodi, izredno majhna. Opazil sem, da je bila ume- 37 ••• Šport ••• tna inteligenca rahlo zmedena, odgovorila mi je na široko, vendar si ni upala uporabiti besede »čudež«. Nič hudega, konec koncev je tudi ona proizvod človeških znanj in razmišljanj. Aja, sklepna misel njene razlage je, da mi morda življenje na podlagi tega srečanja z duhovnikom in povezanosti z njim s pomočjo igrače sporoča, da naj razmislim o neki spremembi ‒ seveda v pozitivni luči. Če pogledam z zdravstvenega vidika, morda spremembi v smislu zdravega prehranjevanja, zdrave telesne dejavnosti, zdrave- ga razmišljanja in zdravih medčloveških odnosov. To so stvari, v katerih ima vsak od nas še kakšne rezerve in se zmore izboljšati. Ali čutite enako tudi vi? Če da, potem posvetite pozornost majhnim življenjskim iskricam, ki vam sporočajo: Nekaj moraš narediti zase, za svoje zdravje. Pozna ura je, grem spat. V sanjah me ponovno čaka ambulantno delo, kje drugje kot v Dobrepolju. Samo da me spet ne povozi avto, pa bo vse v redu, delati v Dobrepolju je namreč lepo. ■ Rekreativna zimska futsal liga Dobrepolje se počasi zaključuje, za nami tudi že pokalno tekmovanje & Štupica transport (1 : 0). V streljanju šestmetrovk za tretje mesto je bila od ekipe VR team Grosuplje boljša ekipa Južni vetar & Avtoelektrika Andolšek. Bojan Novak Tekmovanje v letošnji rekreativni zimski ligi je razdeljeno na dva dela, med obema pa je bilo v soboto, 25. januarja, organizirano tudi pokalno tekmovanje, kjer se v enem dnevu srečajo vsi klubi. Ob oddaji prispevka sta bila do konca ligaškega dela na sporedu le še dva kroga. Danes pa v prispevku nekaj več o pokalnem tekmovanju. Letos je na njem sodelovalo vseh 12 ekip, ki so se najprej pomerile v skupinskem delu, kjer je nasprotnike določil žreb. V štirih skupinah s po tremi ekipami sta napredovali po dve najboljši, vse te ekipe pa so se potem srečale v četrtfinalnih parih. Tam je prišlo že do nekaj presenečenj, ki so sicer v pokalnih tekmovanjih stalnica. Ekipa Galaktiki, ki je v ligaškem delu šele na sedmem mestu, je izločila prve favorite in vodilno ekipo lige, Končni vrstni red: 1. mesto: KMN Kot & Štupica transport 2. mesto: Galaktiki 3. mesto: Južni vetar & Avtoelektrika Andolšek 4. mesto: VR team Grosuplje ekipo Žugič ograje. Galaktiki so imeli res dober dan in v polfinalu so premagali še eno višje postavljeno ekipo, Južni vetar & Avtoelektrika Andolšek. Drugi finalist je z zanesljivo igro postala ekipa KMN Kot & Štupica transport. Finale je bil odločen le nekaj sekund pred koncem, naslova pa so se veselili igralci ekipe KMN Kot Najboljši vratar: Ljubiša Ljubojević (Južni vetar & Avtoelektrika Andolšek) Najboljši strelec: Andraž Žlindra (KMN Kot & Štupica transport) Najboljši igralec: Gal Škulj (Galaktiki) Ljubitelji futsala lahko spremljate dogajanje v zimski ligi na FB-strani Zimska futsal liga Dobrepolje. ■ 38 ••• Šport ••• Naš kraj ■ februar 2025 Odmeven športni praznik v naši športni dvorani V petek, 31. januarja, je bil pred kar 350 gledalci v športni dvorani Dobrepolje odigran derbi 15. kroga slovenskega državnega prvenstva v futsalu. Krona izjemnemu večeru je bila zmaga naše ekipe (3 : 1). Bojan Novak, foto: Peter Brodnik V celotni futsal sezoni je odigranih malo tako zanimivih, napetih in obiskanih tekem, kot je bila omenjena tekma med sosedskima ekipama. Zadnja leta, ko sta obe ekipi, tako naša kot The Nutrition Extrem iz Sodražice, na najvišji ravni tekmovanja, medsebojne tekme pričarajo pravi spektakel. Tudi Nogometna zveza Slovenije zna to prepoznati in zato je bila tekma zadnjega januarja tudi tekma meseca. To pomeni, da je bila v neposrednem prenosu na spletnem mestu: www.futsal.si predvajana v živo, poseben prispevek o tekmi pa je bil tudi v športnih poročilih na RTV Slovenija. Na vsaki strani tribune so bili zbrani navijači obeh ekip, ki so s hkratnim navijanjem in bobnanjem res ustvarili napeto kuliso. Igralci so se na igrišču seveda odzvali še z večjo mero hitrosti in borbenosti, zato odličnih potez ni manjkalo. V 13. minuti je našo ekipo v vodstvo z odličnim strelom od daleč popeljal Tomaž Pustotnik. Ko je v 33. minuti Žan Marolt podvojil vodstvo, se je zazdelo, da je zmaga blizu. A ekipa iz Sodražice slovi po tem, da se nikoli ne preda, in v 36. minuti ji je uspelo znižati na 2 : 1. Vse dvome o zmagovalcu je z drugim golom razblinil igralec tekme, Tomaž Pustotnik. V športnih krogih velja reklo, da se derbiji ne igrajo, ampak zmagujejo, in da točke na tovrstnih tekmah štejejo dvojno. Veselje na delu tribun z našimi navijači je bilo res izjemno. Za zadnji kamenček v mozaik spektakularnemu večeru so med minutami odmora poskrbele plesalke navijaškega društva Frklje s Škoflji- ce. Vse, ki si teh športnih spektaklov še niste ogledali v živo, vabimo, da na naši FB strani spremljate termine tekem in se nam ob prvi priložnosti pridružite. Ne bo vam žal. Članska ekipa je od omenjene tekme še po enkrat zmagala in izgubila, po končanem 18. krogu (od dvaindvajsetih) pa je na odličnem tretjem mestu (29 točk). Prvih šest mest vodi v končnico, naša ekipa pa v zgodovini obstoja kluba tako visoko še ni bila. Do konca sezone si boste varovance Danija Kaljeviča na domačem parketu ogledali še dvakrat: • v petek, 28. februarja (nasprotnik drugouvrščeni Siliko Vrhnika), in • v petek, 28. marca (nasprotnik desetouvrščeni PJ Joco Benedikt). Tekmi bosta ob 20.00. ■ Naš kraj ■ februar 2025 39 ••• Šport ••• Odlična sezona za mlajše selekcije Futsal kluba Dobrepolje Bojan Novak Končujejo se redni deli futsal tekmovanj v mlajših selekcijah. Tri naše ekipe so še vedno v ožjem boju za naslov državnega prvaka, najmlajša (selekcija U-13) pa je tekmovanje že končala. V četrtfinalu je morala priznati premoč ekipe NK Duplek in je tako osvojila 5.‒8. mesto. Selekcije U-15, U-17 in U-19 so že nekaj krogov pred koncem uvrščene med najboljše štiri ekipe v državi, kar se v klubu še nikoli ni zgodilo. V naslednjih tednih in mesecih bo v vseh treh tekmovanjih odigrana končnica najboljše četverice, kjer se bosta v polfinalih pomerili prva in četrta ter druga in tretja ekipa (na dveh tekmah). Zmagovalni ekipi se bosta pomerili v velikem finalu, poraženi pa v tekmovanju za tretje mesto. Veseli nas, da imamo letos prvič toliko ekip v boju za državni naslov, in upamo, da bo kateri uspelo ponoviti lanski uspeh selekcije U-17 z naslovom državnih prvakov. Selekcija U15 je na prvi polfinalni tekmi v Sodrazici pokazala izjemno borbenost, nepopustljivost in srčnost. Vsaka poteza je odražala predanost in željo po zmagi, trud na parketu pa se je več kot poplačal! Zmagali so z rezultatom 4:1 in sedaj je na vrsti tekma doma. In tukaj potrebujemo vas, dragi navijači. Pridite in z glasnim navijanjem pomagajmo na- šim fantom, da pridejo v finale! Se vidimo v nedeljo, 2.marca, ob 16.00 v športni dvorani Dobrepolje. Razporedi tekem v končnici v času nastanka prispevka še niso bili znani, zato vas vabimo k spremljanju klubske FB-strani, kjer boste izvedeli termine tekem, da boste lahko prišli fante tudi podpret v športno dvorano. ■ Strelsko društvo Bukovec: januarski dosežki in memorialni turnir Januarja smo bili v našem strelskem društvu izredno aktivni, saj smo se udeležili več tekmovanj ter organizirali pomemben memorialni turnir. Naši člani so ponovno dokazali svojo predanost in športnega duha. Luka Jakič Tekmovanja v januarju Mladinska državna liga – 4. kolo 20. januarja so naši mladinci nastopili v 4. krogu mladinske državne lige, ki je potekala na ljubljanskem strelišču. Na rezultate še čakamo, a smo prepričani, da so naši mladi strelci pokazali odlično formo in borbenost. Državna liga članov – 3. in 4. kolo Člani našega društva so se v januarju pomerili v dveh krogih druge državne lige: • 15. januar: 3. kolo druge državne lige – posamezni rezultati: 26., 31. in 32. 40 ••• Šport ••• mesto. Ekipno smo s 1077,5 točke dosegli sedmo mesto. • 29. januar: 4. kolo druge državne lige – posamezni rezultati: 24., 25. in 30. mesto. Ekipno smo s 1079,8 točke dosegli osmo mesto. Memorialni turnir Smrke Bogota & Mirt Martina V torek, 25. januarja, smo v prostorih društva izpeljali tradicionalni 18. Memo­ rialni turnir Smrke Bogota & 4. Memorialni turnir Mirt Martina. Dogodka se je udeležilo 33 strelcev iz našega društva ter gostov iz Strelskega društva Grosuplje. Memorialni turnir ni bil tekmovalno naravnan, temveč namenjen druženju in ohranjanju spomina na naša nekdanja člana. Vsak udeleženec je prejel spominsko kolajno, po streljanju pa smo ob jedači in pijači obujali spomine, si izmenjevali dobre prakse in zanimive anekdote. Dogodek je ponovno dokazal, da strelstvo ni zgolj šport, temveč tudi povezuje ljudi. Naš kraj ■ februar 2025 Treningi in nova članstva Veseli nas, da smo v zadnjem času pridobili tudi nove člane iz sosednje Občine Velike Lašče. V prihodnje si želimo še večje udeležbe, še posebej med mlajšimi generacijami, ki bi želele spoznati ta precizni in osredotočeni šport. Vse, ki jih zanima strelstvo, vabimo, da se nam pridružijo na treningih. Verjamemo, da nas v prihodnje čakajo še večji uspehi, nova prijateljstva in nepozabni trenutki! ■ Občni zbor članov Športnega društva Dobrepolje ŠD Dobrepolje je vstopilo v 30-letnico delovanja. Jeseni bodo namreč pretekla tri desetletja, odkar je bilo ustanovljeno društvo. Člani smo se zbrali na občnem zboru v petek, 21. 2. 2025, in pregledali delovanje društva v letu 2024 ter začrtali smer za leto 2025. Bojan Novak 29. redni občni zbor je potekal po ustaljenem programu. V prostorih Društva upokojencev v Jakličevem domu se je zbralo 27 članov in najprej prisluhnilo vsebinskemu in finančnemu poročilu predsednika Alojza Kuplenka o delovanju društva v preteklem letu. To je bilo za društvo uspešno, saj so bili realizirani vsi cilji in projekti, obenem pa je bila uravnotežena tudi finančna slika. To je potrdil tudi nadzorni odbor, ki ni imel pripomb na delovanje. Večino delovanja je predstavljalo devet rekreacijskih vadbenih skupin, v katerih je bilo opravljenih 560 ur vadbe. Odlično sta bili izpeljani obe tradicionalni množični rekreativni prireditvi – 21. športni dan v Bruhanji vasi in 14. dobrepoljski tek. Tudi načrt dela v 2025 vsebuje podobne dejavnosti, v letošnjem letu društvo sledi svoji tradicionalni ponudbi kvalitetnih rekreativnih programov za staro in mlado, ob tem pa bo pripravilo tudi najbolj množični športni prireditvi v občini. V letošnji sezoni deluje osem vadbenih Naredi, kar zmoreš, s tistim, kar imaš, tam, kjer si. Theodore Roosevelt skupin, njihovi vaditelji pa so na srečanju pohvalili zagnanost in prisotnost vadečih na vadbi. 22. športni dan v Bruhanji vasi bo na sporedu v nedeljo, 22. junija, 15. dobrepoljski tek pa v soboto, 11. oktobra. Želimo si, da boste takrat z nami, bodisi kot aktivni udeleženci bodisi kot gledalci. Ob napovedi slovesnega obeleženja 30-letnice društva v jeseni je predsednik Alojz Kuplenk prisotne povabil še na pogostitev in sproščeno druženje. ■ Naš kraj ■ februar 2025 41 ••• Oglasi ••• Otroški kotiček 040 784 656 storman.enej@gmail.com Videm Dobrepolje Sajenje, košnja, obrezovanje sadnega drevja, obrezovanje grmovnic in dreves, ... Portret Franceta Prešerna, narisala Karolina Ivana Kastelic, 5 let 42 ••• Zahvale ••• V nebesih sem doma, to oznanjujeta mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo. Naš kraj ■ februar 2025 Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev in tožba odveč. Le mir in spokoj mi dragi želite ... in zame prižgite lučko v spomin. ZAHVALA ZAHVALA Odšla je v večnost V 90. letu nas je za vedno zapustila MARIJA PRELESNIK MARIJA BERLAN, (18. 12. 1938‒27. 1. 2025). naša ljubljena mama, stara mama, prababica, tašča in sestra. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste bili del njenega življenja, jo imeli radi, jo spoštovali in jo z molitvijo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste darovali za sveto mašo. Prav posebna zahvala osebju Zavoda svete Terezije na Vidmu, predvsem negovalkam in medicinskim sestram za nesebično in srčno pomoč, vedno znova pospremljeno s prijazno besedo in dejanji. Iz srca hvala sestrični Faniki, ki je z vsemi dobrimi dejanji spremljala mamo in bila v veliko oporo vsej družini. Zahvaljujemo se patru Robleku, ki je mamo z lepimi besedami, maziljenjem in molitvijo pripravil za zadnjo pot. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo in čustveno pogrebno slovesnost. Zahvaljujemo se pogrebni službi Novak, pevcem in citrarki Evi za spoštljiv odnos do pokojne in lepo pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki jih nismo omenili, pa ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot. Ob njenem odhodu se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni, prav tako se zahvaljujem osebju Zavoda sv. Terezije za lepo oskrbo in nego. Zahvala tudi g. župniku Francu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebnemu zavodu Novak, moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani. Hvala vsem, ki ste jo kropili, mi izrekli sožalje, darovali za cerkev, svete maše in cvetje, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste za njo molili, in vsem, ki ste kakor koli pomagali in mi stali ob strani v težkih trenutkih. Sin Franci “Kogar imaš rad, nikoli ne umre… Le daleč, daleč je…” Tone Pavček Žalujoči Stanka in Majda z družinama ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni in dobri mož, oče, dedi, tast, brat in stric MILAN MESOJEDEC iz Vidma. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v bolečih, težkih trenutkih ob njegovem slovesu, nam izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče in se z lepimi mislimi spomnili njegovega bogatega življenja. Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste z njim delili mnoge trenutke v življenju in ste ga z nami tako številčno pospremili do njegovega groba. S tem ste pokazali svoje spoštovanje in srčnost, ki je neprecenljivo. Zahvaljujemo se pogrebni službi Novak za skrbno pripravljeno slovo, domačim pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, članom ZŠAM Grosuplje za govor ter gospodu župniku za čuten in lepo opravljen pogreb. Za vedno bo ostal v naših mislih, besedah in srcu. Zelo ga bomo pogrešali, vendar smo hvaležni, da smo bili del njegovega življenja. Žalujoči: vsi njegovi Mali OGLAS Kupim stare mopede znamke Tomos v kakršnem koli stanju, lahko brez papirjev. Plačam takoj z gotovino. 041 933 655, Primož Naš kraj ■ februar 2025 43 ••• Oglasi ••• POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber �������2a 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 RIBNICA Optika Ribnica, Vrvarska pot 3, 1310 Ribnica tel. 031 403 793 BREZPLAC� NA KONTROLA VIDA OC� ALA NA NAPOTNICO ZZZS STROKOVNO SVETOVANJE PRI NAKUPU OC� AL POPRAVILO OC� AL IZJEMNO UGODNE CENE! la, Korekcijska in sončna oča tudi z dioptrijo. Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si avtokleparska in avtoličarska dela hladno popravilo poškodb od toče menjava vetrobranskih stekel nadomestna vozila za čas popravila pogodbeni servisni partner + cenilno mesto pogodbeni servisni partner www.avtolicarstvo-brundula.si