4. OKT()RR\ 1973 — ŠTEVILKA 38 — LETO XXVTI — CENA 1 DIN USILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE r KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JFI^AH IN 7AI EC i)0 letnica Cinkarne tES PRAZNIK! Kolektiv celjske Cinkarne («nuje v tem mesecu 100- iljjco ustanovitve podjetja, t tej priliki so v tem pri- (ilevnem celjskem kolektivu [ipravili vrsto prireditev in anifestacij, med njimi tudi poga športno rekreacijska (čanja. Glavne svečanosti ob tem tedno pomembnem jubileju, I ne pomeni le ustanovitve ie$a največjih celjskih pod- i(ij, temveč pomeni tudi po- pnbno etapo v razvoju de- ifikega gibanja na našem taočju, pa bo prihodnje n, Težka je bila razvojna It tega skoraj dva tisoč Bskega kolektiva, ki bo v Išnjem letu ustvaril skoraj L milijard starih dinarjev to realizacije. Kolektiv sto- pa v proslavo svoje stote ob- letnice s pomembnimi delov- nimi zmagami, med katerimi je pravkar zaključena izgrad- n,ja tovarna titanovega diok- sida, prav gotovo ena največ- jih. Jutri, v petek, bo ob deseti uri dopoldne v veliki dvo- rani Narodnega doma v Ce- lju svečana seja delavskega sveta podjetja, na kateri bo- do podelili najstarejšim čla- nom kolektiva posebna pri- znanja. Kar preko 300 delav- cev Cinkarne bo prejelo pri- znanja, vendar bodo na sve- čani seji delavskega sveta po- delili priznaja tistim, ki so v podjetju nad trideset let, kajti vsem ni mogoče podeliti priznanj na sami svečani seji centralnega delavskega sveta. Osrednja proslava pa bo v soboto, 6. oktobra ob enajsti uri dopoldne, ko bo na juž- nem dvorišču ob novi tovarni titanovega dioksida veliko množično zborovanje, na ka- terem bo rvajprej o razvojni poti podjetja spregovoril di- rektor podjetja Franjo Klin- ger, osrednji govor pa bo imel sekretar izvršnega biro- ja predsedstva Centralnega komiteja ZKJ STANE DO- LANC. Člani kolektiva Cinkarne vabijo vse delovne ljudi Ce- lja in okolice, da se jim pri- družijo ob njihovem prazno- vanju ter se udeleže' množič- nega zborovanja, ki bo prava manifestacija celjskega delav- stva. I VIDEN NAPREDEK .V teh dneh praznujejo tudi ob- W velenjske občine. Za svoj »Mik so si izbrali dan. ko je pina partizanov v noči iz 7. » 8. oktober 1941 izvedla prvi N na mesto v Sloveniji, da I r osvobodila sovražnika. Ta tya spada med najponiembnej- partizanske akcije v prvih le- 1 vstaje. «pad so izvedli na Šoštanj, g bo v nedeljo. 7. oktobra do- Jwe tudi komemoracija pred wienikom talcev. 2"enjska občina je v zadnjih več kot desetih letih na- izreden korak naprej, ^n razvoj gre predvsem na ^ prizadevanja vseh občanov I toedne volje, da si iz po- in zaostalosti s svoji- 'fOKaini izboljšajo jutrišnji dan. ^«od je viden napredek, volje to tudi zdaj ne zmanjkuje, so pripravljeni z začeto "I? nadaljevati. Tako je za- 'J'n tudi družbeni program občine do leta 1980. kjer „? 's konkretnejši nosilci akcij jj^'i tisti, ki so že doslej naj- vJ^I^Ziili. To so občani, jjj^ o prazniku velenjske ob- Pisenio na notranjih straneh. tv ŠETINC V RADEČAH v soboto bo prišel v Rade- če sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc, ki se bo udeležil množičnega zborova- nja v okviru krajevnega praz- nika. Obiskal bo verjetno ene- ga izmed radeških kolektivov, se pogovarjal s političnim ak- tivom, zvečer pa bo na mno- žičnem zborovanju imel go- vor. DOIANC V CEUU v soboto, 6. oktobra bo ob 11. uri dopoldne na južnem dvorišču nove tovarne tota- novega dioksida veliko mno- žično zborovanje, na katerem bo govoril sekretar Izvršnega biroja predsedstva Centralne- ga komiteja Zveze komuni- stov Jugoslavije STANE DO- LANC. Zborovanje ob 100- letnici celjske CINKARNE bo tudi priložnost, ko bomo de- lovni ljudje Celja izpričali svojo solidarnost. Cinkarnarji vas vabijo, da se jim pridružite ob njihovem velikem slavju in pomemb- nem jubileju. CELJE RAZSTAVA DOBROT Kot organizatorji posebnih prireditev v času celjskega sejma obrti in zlatarske raz- stave, so se vključili tudi mnogi gostinci. Na svoj način seveda. V mnogih gostiščih in restavracijah so pripravili kulinarične dneve, tako v Evropi, Celeii, Majolki, Oj- strici in pri Ribiču. V hotelu Merx pa so šli dlje, saj so izredno uspele in domiselne kuharske odlike tudi razsta- vili. Prireditev je uspela in tako je že kar razstava sama privabila goste, da so se od- ločali za specialitete iz kme- čke kuhinje, za ribje i>oseb- nosti, sladice in podobno. •MB IZ VSEBINE petrovče: krivica z zemljo — kdaj bo celjski obrtni sejem dobil ustrezne prostore — javno vprašanje Stanetu polajnerju, direktorju piinarne-vodovod — celjsko gospodarstvo: vendarle v vzponu — v Šmarju pri jelšah je zdravje na tehtnici — srečanje v aviu- busu: oj, še bi šla po svetu — tednikova okrogla miza: gledališče, oder naš vsakdanji — občina Vele- nje praznuje: vse za družbeni standard — »denar- ništvo« v celju — tereza kesovija bo pela za kozjan- sko — umor iz lahkomiselnosti Mlad fant, že več kot mesec dni v »sivomaslinasti« uniformi, strum- no stoji, ko mu dekle pripenja rdeč nagelj. To simpatično prakso so- delovanja med mladimi in vojaki v Celju že vrsto let poznamo in priznati moramo, da je prijetna. Simpatičen je bil pogled na fante, ki so malo pred tem izrekli svoj »ja ... vojnik ... svečano se obavezu- jem, da ču verno služiti svome narodu . ..«, nato pa so se med njih pomešala dekleta s košaricami preko rok, v katerih so bili rdeči cve- tovi. Pripenjale so jih na prsa kot pozdrav mladih Celjanov prav tako mladim vojakom, ki so zdaj v našem mestu. Vsi smo jim zaželeli, da bi se pri nas dobro počutili; kajti zdaj so del nas, so naši občani. Posnetek je bil napravljen v vojašnici »Slavka Šlandra« ob svečani zaobljubi. Foto: tv Veleblagovnica »T« prireja dne 12. oktobra ob 19. uri v Narodnem domu ekskluzivno modno revijo v sodelovanju s tovarno perila toper z naslovom „SPORTSWEAR ASHOW" Modna revija bo prikaz zimsko-športnih oblačil, ki jih izdeluje tovarna Toper Celje. Gost na modni reviji bo popularni pevec ALFI NIPIČ, igra ansam- bel »Vokali«. Predprodaja vstopnic od danes dalje na kreditno-deviznem od- delku (Informacije) v pritličju Veleblagovnice »T«. Danes popoldne se homo v uredništvu sestali s člani našega sveta sourednikov. Poklepetali bomo o sedanji vsebini NT, o tem, kaj naj bi pisali, čemu bi morali dati prednost in kaj bralci pogrešate No, tudi o naši nagradni igri bo stekla beseda. O srečanju s soufedniki bomo še pisali. Za nagradno igro je že vse pripravljeno. Ne pozabite — 18. ok- tober je blizu. Takrat bomo objavili prvi kupon. Nagrade niso majhne, pa tudi malo jih ni. Zato se splača sodelovati. V današnjem NT smo vam pripravili več aktualnih zapisov in prispevkov. Ljubitelje gledališča bo zanimala okrogla miza o SLG Celje. Na zadnji strani pa Tereza obljublja, da bo pela za Kozjansko. Glede pisem je takole. Veliko jih leži v mapi. Bodite krajši. A vsi pridete na vrsto. Vedite, da se vsakega vašega sporočila zelo razveselim. VAS UREDNIK 2. ctran — NOVI TEDNIK 4. oktober 1973 it. Ob tednu otroka: zaželjeni in ljubljeni Znamke na pošti in pis- mih, ki so opremljene z do- datnimi markicami, ki jih je izrisala otroška roka, nas spominjajo na teden otroka. Ze od leta 1954 vsa sve- tovna javnost praznuje dan otroka in tej pobudi že od vseh, začetkov sledi 'tudi na- ša samoupravna družbr ki apriori nosi v sebi tudi klice humanosti — temeljni ka- men praznovanja tedna ot- roka. Cilj vseh ljudstev in vseh narodov je načrtovali je, rast in razvoj otroka v urejenih razmerah in geslo letošnje- ga tedna otroka je — VSAK OTROK NAJ BO ZAZELEN. Temu geslu sledi drugo, ki izzveni bolj skromno m manj poudarjeno — VSO SKRB VAŠKEMU OTROKU. Vsaka družina ima pravi- co načrtovati otroke, zato so ji naše družbene organizaci- je priskočile na pomoč. Na- črti so narejeni in upajmo, da ne bodo končani ob eno- tedenski akciji ob tednu ot- roka. Humanizacija, načrto- vanje, poglobljeni medseboj- ni odnosi v samoupravni in- teresni skupnosti, to je le začetek izvajanja skrbno na- črtovanih programov, ki so jih sprejela društva prijate- ljev mladine, socialistična zveza, skupnost otroškega varstva in izobraževalne sku- pnosti. Programi vsebujejo načrt- no vzgojo staršev, posveto- vanja, zdravniške seminarje in skrb za oblikovanje in vsestranski razvoj vsakega otroka. Tudi vaškega, katerega ra- zvoj je pogojen v drugačnih razmerah. V takšnih, ki še vedno niso adekvatne raz- meram otrok v mestih. Spodbudna bi 'nla oboje- stranska srečanja, zlasti pa naša hotenja, da sksušamo ustvarili pogoje za enako vredno rast in razvoj vseh naših otrok. Ko v tem času na veliko razpravljamo o humanizaciji odnosov, ki bodo temelj no- vi ustavi, se kaže tudi vsa odgovornost družbe delav- skega razreda za vzgojno in socialno politiko. Ta pa mo- ra poskrbeti za enakovred- ni razvoj vseh otrok. Tudi naioge staršev v humanizi- rani družbi niso majhne! Vedno bolj stopajo v ospred- je, pa ne toliko le v sami materialni skrbi za rast ot- rok, — več, vzgoja naj za- jema pobude v človeški to- plini staršev — in tako bo- do dani pogoji za vsestran- sko rast naših otrok. ZDENKA STOPAR OPRAUiCILO BRALCEM v potopisnem kramlja- nju D. Medveda s poti v skupini izžrebancev na- gradne igre »T« se je no- vinarju neodgovorno zapi- sal neprimerni stavek, ki je, bran posamično in iz- trgan, lahko napačno ra- zumljen. Do tega spodrs- ljaja je prišlo zaradi ve- like naglice in obilice de- la za pripravo sejemske številke in se bralcem iskreno opravičujemo. Petrovče Problemi odkupne cene zemlje so -ned kmeti v Sa- vinjski dolini, prav tako pa tudi drugod, že vrsto let stal- no prisotni pri raznih obrav- navah. Vedno, kadar se nač- ne vprašanja odkupa kmetij- skih površin v druge name- ne, predvsem za gradnjo raz- nih objektov, se postavlja vprašanje cene zemlje. Nekih učinkovitih meril doslej pri tem nismo odkrili, zato je čestokrat nezadovoljstvo med kmeti, ki so izgubili zemljo, več kot razumljivo in tudi opravičeno. To vprašanje pa bo v Sar vin j ski dolini postalo še zla- sti aktualno, ko bo Cestni sklad SR Slovenije pričel z odkupi zemlje za bodočo hit- ro cesto. Da bi kolikor je mogoče zaščitili interese kme- tov, so pri sivetu za kmetij- stvo in gozdarstvo pn skup- ščini občine 2alec že nedav- no tega sprejeli sklep, da mora pri uradni cenitvi za- odkup določene ziemije obvez- no sodelovati s strani žalske občine pooblaščeni uradni ce- nilec, ne le cenilec, ki ga na parcele pošlje Republiški ce- stni sklad. Na nedavni skupni seji se- kretariata kmečke sekcije pri Občinski konferenci SZDL v 2alcu ter sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, pa so ugotovi- li, da se omenjeni sklep ne izvaja. Člani obeh organov so obsodili sedanje ravnanje Cestnega sklada, ki je že od- kupil določene kmetijske po- vršine v krajevni skupnosti Petrovče in je kmetom za odkupljeno zemljo plačal le 350 starih dinarjev za kva- dratni meter. Kot so ugoto- vili pri tem odloku pa ni so- deloval uradni cenilec, temveč le referentka za premoženj- sko pravne zadeve, ki pa ni zastopvala uradnega občinske- ga stališča glede višine cene za kvadratni meter odkuplje- ne zemlje. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da je potreb- no v bodoče brezpogojno za- gotoviti, da se bo pri vseh odkupih zagotovila tudi ude- ležba uradnega cenilca iz žal- ske občine, ki mora zastopati interese kmetov, oziroma mo- ra zagovarjati takšno ceno za odkupljeno zemljo, ki je za kmete sprejemljiva, odnosno kot je v občini uradno dolo- čena. Kar pa zadeva že odkuplje- ne kmetijske površine v kra- jevni skupnosti v Petrovčah, pa so se člani sveta za kme- tijstvo in gozdarstvo ter čla- ni sekretariata kmečke sekci- je enoglasno postavili na sta- lišče, da se opravi obnova postopka, pri katerem pa mo- ra sodelovati tudi uradni ce- nilec žalske občinske skup- ščine. Pri ponovni cenitvi zemlje je treba doseči spre- jemljivo ceno, vsem prizade- tim kmetom pa je potrebno izplačati razliko med novo ce- no in tisto, ki so jim jo pri- znali ob prvi cenitvi. Prav gotovo je sleherno po- seganje v posest Doleče, saj ima trajne i>osledice, res pa je tudi to, da se temu nika- kor ne da izogniti. To vedo tudi kmetje in se tega zave- dajo, zato temu tudi ne na- sprotujejo. Zahtevajo pa, da se jim za zemljo prizna spre- jemljiva cena. Do tega imajo prav gotovo tudi vso praivico in v bodoče bo potrebno za got oviti, da se bo to dosled- no upoštevalo. BERNI STRMCNIK Javne razprave v regiji Minuli teden so se k po- svetu zbrali sekretarji in pred- sedniki občinskih konferenc SZDL ter predsedniki m taj- niki občinskih sindikalnih svetov. Sestali so se na po- budo republiškega vodstva SZDL, da bi skupaj analizi- rali dosedanji potek javnih razprav o novi ustavi. Posvet je bil v času, ko so se javne razprave šele dobro začele in je bil koristen za vse. Seveda bodo podatki, ki jih zdajle berete, že teden dni stari in se je med tem mno- go spremenilo. Ko so ugotavljali, kolikšna je bila udeležba na dosedanjih javnih razpravah, so navajali, da je udeležba na javnih raz- pravah v delovnih kolektivih od 50 do 80-odstotna, da pa na terenu v glavnem štejejo za uspeh, če pride od 10 do 20 odstotkov volivcev. Na raz- pravah med raznimi interes- nimi skupinami je seveda udeležba mnogo boljša. Tu so tudi pyobudnUci člani teh In- teresnih skupin samüi, na primer pravniki, prosvetni de- lavci, zdravstveni delavci itd. Ko to poročamo, so seveda številke, ki sledijo, veliko pre- nizke. V sredi minulega ted- na je bilo v celjski občini od 150 predvidenih razprav opravljenih že 84, v Laškem so bili šele na začetku, pa so od 18 predvidenih imeli za sabo šele 4. V mozirski ob- čini so v krajevnih skupno- stih bili s šestimi razpravami že pri polovici. Za delovne skupnosti, kjer naj bi bilo 25 razprav, niso imeli podat- kov. V Slovenskih Konjicah naj bi bilo skupaj 52 razprav in so z 28 opravljenimi bili že pri i>olovici. V Šentjurju so prvo fazo končali v širo- kem krogu celotnega politič- nega aktiva v občini in gredo v teh dneh v javno razpravo na najširši osnovi. V šmarski občini so bili pretekli teden z razpravami na terenu na FKJlovici, v delovnih organiza- cijah pri prvi tretjini, v ve- lenjski so bili v krajevnih skupnostih ob koncu tedna že pri kraju seznama, daleč čez polovico pa so bili tudi v žalski občini. Na posvetu šentjurski pri- mer ni bil deležen pohvale. Zato ne, ker utegnejo z raz- širitvijo v drugi faz; zamu- diti priložnost, da vsak ob- čan, ki to želi, da svoje mne- nje, svoje pripombe. Pomemben je sklep, da je treba v času, ki je še na vo- ljo, omogočiti vsakemu, ki to hoče, želi, da o osnutku usta- ve razpravlja in da prispeva svoj delež. Pa vendar pomislek k te- mu. V tako kratkem času bi radi razgibali najširše sloje radi bi, da bi večina spoznala razloček med prejšnjo ustav- no ureditvijo in sinhronost se- danje z družbeno stvarnostjo, še več. Ustava naj odpre na široko vrata prihodnjemu raz- voju družbe. In za vse to smo dali na voljo dober me- sec časa. Biti mora vendar jasno, da bo lahko kaj bist- venega prispeval predvsem ti- sti, ki je po službeni dolžno- sti in iz živega interesa spo- znal s predlogoma in njunim vzročnim ozadjem. Zaradi te- ga pač ker tako pomembne- ga teksta ni mogoče tako hi- tro obvladati, je odmev od vsepovsod v celjski regiji na- slednji: Tekst ustave je pre- obsežen, je težko razumljiv. Tu je tudi razlog, da je pri- spevek udeležencev na javnih razpravah v veliki večini spra- ševanje, zahteva po dodatni razlagi, manj pa razglablja- nje o vsebini, pomenu, cilju določenih ustavnih členov. No, iz takega zotrnega kota bi ne bilo treba zameriti Sentjurčanom, če so y fazi hoteli z ustavnimi logi temeljiteje seznaniti benopolitično jedro v o^ od občinskih do temeljuj^'^ ganizacij v podjetjih in JJ njem zaselku. ^ Pomislimo samo, da jg I>obrne, kjer so se oborr,? vali razlagalci ustave v^ regiji, preteklo malo ve«^ štirinajst dni. ^^ če bi ne bilo mnogo« mevnih dokumentov že doju med katerimi je pismo ^ sednika Tita in izvršnega^ roja CK ZKJ gotovo naji«, globoko seglo v zavest žic, bi kratkotrajno odmer» no obdobje javnih raz^ prešli dokaj neosveščeni tem prepričanju, da no, ustavo prežema duh pisu, pričakujejo občani bistrj napredek v novem ustavna tekstu. Na posvetu so seveda s^ nili, da bodo v predvideiia roku z javnimi razpravaa omogočili vsakemu, ki bi i potrebo čutil, da o predloa nove ustave razpravlja, da 4 je predloge. Vsakomur n»^ biti omogočeno, da to svoj pravico uveljavi. Kar pa 5 deva neposredne koristi oi javnih razprav, si največ n» remo obetati od takoime» vanih specializiranih razp™' od razprav v interesnih sb pinah, na ravni boljših po navalcev družbenih normaa nih listin. j Občani pa se bodo k usb vi vračali ob razpravah o * činskih statutih, o statuH krajevnih skupnosti in delo nüi organizacij. 2e doslej jI bilo največ razprav usmerja nih ravno v najbližjo m na.*' bolj znano sfero — h krajff ni skupnosti, k občinski skf ščini. Kakšesi mfurinaeifsici sistem? v večini delovnih skup- nosti šele v zadnjih ted- nih skrbno pripravljajo osnutke samoupravnih spo- razumov o združevanju temeljnih organizacij zdru- ženega dela. Prve rešitve in variante nove samou- pravne zgradbe so sicer že znane. Toda nadrobno- sti notranjega utripa živ- ljenja, delegatskega giba- nja in vzpostavljanja zvez z »zunanjim svetom« pa še niso povsem določene. Kakšne izkušnje so si pri ustavnem delu pridobili v Aero? O tem je spregovo- ril Edo Gaspari, direktor splošnega sektorja Aero in član kadrovske komisije pri komiteju občinske konference Zveze komuni- stov v Celju. KATERA IZHODIŠČA STE V AERO UPOŠTEVA- LI PRI SNOVANJU BO- DOCE SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE? EDO GASPARI- Pri nas smo najprej pripravili strokovno in politično ana- lizo o možnostih za usta- novitev temeljnih organi- zacij združenega dela. Ce ne upoštevam Tovarne •celuloze v Medvodah, ki se je k Aero priključila pred nedavnim, bomo imeli štiri TOZD: kemija Celje, grafika Celje, ke- mija šemF>eter in skupne službe. Prvotno smo raz- mišljali celo o skupnosti temeljnih organizacij zdru- ženega dela. V prihodnjih dneh bomo razpravljali o predlogu samoupravnega sporazuma. V vseh naših razmišljanjih smo upošte- vali TOZD kot temeljno celico samoupravljanja. Kot celico, ki sklepa o vseh poslovnih, kadrov- skih in drugih odločitvah. Na ravni organizacije združenega dela bo samo- upravljal zbor delegatov iz TOZD, delavski svet pa bo izvolila vsaka TOZD zase. Moram še dodati, da si bo vsaka TOZD pripra- vila tudi statut. Vse naj- pomembnejše odločitve znotraj OZD bodo rezul- tat dogovarjanja in so- glasja med temeljnimi or- ganizacijami združenega dela. V USTAVNIH RAZPRA- VAH JE BIL DOSIEJ VEČKRAT KRITIZIRAN TISTI DEL PREDLAGA- NE USTAVE, KI DOKAJ MEDIX) GOVORI O DE- LAVSKI KONTROLI. KJE STE V AERO Z ORGA- NOM DELAVSKE KON- TROLE? EDO GASPARI- Komisi- jo delavske kontrole smo ustanovili. Pravilnik o nje- nem delu je sprejet. Po- membno mesto bomo na- menili delavski kontroli tudi v samoupravnem spo- razumu in nato v statutih TOZD. Majhna dilema pa obstaja — ko organ • de- lavske kontrole ustanovi- mo v temeljni organiza- ciji združenega dela, ali je sploh potreben nato še na ravni OZD? RESDA NI MALO RAZ- MIŠLJANJ O TEM, DA USTAVNE SPREMEMBE ZAHTEVAJO KAKOVOST- NE SPREMEMBE TUDI V KADROVSKI POLITI- KI, VENDAR PA KON- KRETNIH DEJANJ NI MNOGO. V CEM VI VI- DITE PROBLEM? EDO GASPARI: Pred očmi imam preprosto dej- stvo — v vsaki TOZD bo- mo volili delegacije. Po- sebej važno je to za tiste kolektive, ki sodimo med večje. Kako bomo znali razgibati notranje samo- upravno in pKjlitično živ- ljenje, to je osnovno vpra- šanje. Ce ne bo »delegat- ske« živahnosti, bomo ostali pri starem. Pri vo- litvah delegatov bomo mo- rali paziti na interesno opredeljenost, saj bo vlo- ga delegacije večstranska. Notranja povezanost, rea- giranje delegacije, njena živahna odmevnost, to ne bodo lahke naloge. Kar zadeva usposabljanje de- legatov, pa nisem pristaš šolskega družbenega izo- braževanja. Nujno je, o tem ni nobenega dvoma. Pred organizacije združe- nega dela pa je postavlje- na še ena važnejša nalo- ga v fabriki osnovati pri- meren in učinkovit infor- macijski sistem. Sistem seminarjev in ostalega us- posabljanja je v zraku, če doma, v tovarni ne domu- je vsaj približno enaka praksa. Zavzemam se za več neposrednega obvešča- nja v tovarni. KO STE ŽE OPREDE- LILI NEKATERE PRO- BLEME SEDANJE KA- DROVSKE POLITIKE. BI MORDA SPREGOVORILI ŠE KOT CLAN OBČIN- SKE PARTIJSKE KA- DROVSKE KOMISIJE, MISLIM PREDVSEM NA OBA BLI2NJA PARTIJ SKA KONGRESA IN NA KADROVSKE NAIXXiE. EDO GASPARI: ZK mo- ra p>ostati delavska ZK. Mislim, da je v naših vr- stah še vedno premalo deJavcev. še posebej, če že danes vemo, da naj bi tudi delegacije sestavljali pretežno delavci. V Aero smo letos sprejeli deset novih člankov ZK in še nismo vsega storili za na- črtno sprejemanje. V Aero je še dovolj predvsem mladih delavcev. Pred obe- ma kongresoma pa mora- mo v kadrovanju znotraj ZK, kolikor je to objek- tivno mogoče, težiti k no- vim, mlajšim kadrom. Ta- kim, ki so se sposobni spoprijeti s sedanjimi na- logami. Ne smemo siliti v ospredje samo .starih imen, čeprav sem za kon- tinuiteto. IN ŠE MISEL O TEM, KAKO V CELJU URES- NIČUJEMO DRU2BENI DOGOVOR O KADROV-^ SKI POLITIKI? EDO GASPARI: Kadrov- sko stanje v Ceiju je kri- tično. Povsod manjka ka- drov. Prav zato je onemo- gočena dosledna izpeljava dogovora. Vemo, da se dogovor krši, a to se do- gaja zaradi kadrovske su- še. V Aero letos na raz- pise ni primernega odzi- va. Tudi za strokovne de- lavce ne. štipendij imajo 64, od tega 20 na visokih šolah. Trdno sem prepri- čan, da bi morali v obči- ni vsi skupaj več sredstev namenjati prav za sposob- ne kadre. J. V. žt. 38 — 4. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 (elje — obrtni sejem OB ROB ŠESTEMU SEJMU OBRTI IN SEDMI ZLATARSKI RAZSTAVI jg dni sta šesti sejem obr- jjj sedma zlatarska razsta- ' vsekakor v središču po- ^jj^ti. Ne samo v Celju, tiidi v širšem okolju. Ureditev privablja vsak dan ^tisoče obiskovalcev in po- ^^^ih ljudi. Celje živi svo- gejmsko življenje. Samo Lt dni v letu. In vendar da se je prireditev jjljavila in ponesla ime me- ob Savinji v širni svet. Pbrtni sejem je tokrat obr- v pravem pomenu bese- jj Vse drugo je v ozadju- tudi tolikšen poudarek ^izdelkih. Med njimi je ve- jo novosti. Sejem torej jpodtjuja k iskanju novih jpti. V tem je tudi njegova jjj^ja vrednost. Razumlji- ^^ marsikaj manjka. Veliko J.'se dalo bolje predstaviti, jejem bi lahko drugače za- pa!, če imel drugačne (snovne pogoje, to pa so pro- (ori. In vendar je tak kot uspela predstava. Uspeh v jnprovizaciji. In drugo leto? Obeti so podbudni, četudi so oblju- X tolj previdne kot so bi- (lanske. Celje mora dobiti loje nove in primerne rekre- cijske in turistične prosto- e. Pod Golovcem. Potem bo Iii sejem širši, večji in tu- I zahteve drugačne. Prav j[šna bo tudi kritilca. Zdaj I ne da bi si zameglili po- jede, čestitajmo organizator- E za to, kar so napravili. Celje bo živelo svoje sejem- D življenje, v katerem je itarska razstava posebna Klastica, samo še do vključ- »nedelje, 7. oktobra. Veličasten je bil začetek, loda tudi zato, ker, je bil v nčnem dnevu, ki je pre- vse temne misli ob gro- «či poplavi. Otvoritvene sve- tosti so združile vse, ki "O ali dru.gače živijo s to Ureditvijo in jim ta celj- ski sejem v najširšem pyome- nu besede nekaj pomeni. In ko so se zvrstili govor- niki na otvoritvi obrtnega sejma in zlatarske razstave, smo zabeležili tudi naslednje misli: IVAN URANJEK, dossda nji direktor Formatorja: »Letošnji sejem se bistveno ne razlikuje od prejšnjih, ker ohranja tradicijo. Ven- dar pa bo sprehod po njem dokazal, da so, obrtniki le zmožni narediti marsikaj in da je prav v teh kadrih velik kapital, ki bi moral prinesti velike obresti.« STANKO SNAJDER, pred- sednik sveta za obrt pri re- publiški gospodarski zborni- ci: »Organizatorji sejma obrti in zlatarske razstave se lah- ko s ponosom ozre j o na pre- hojeno pot, saj lahko ugoto- vijo, da sta prireditvi posta- li res celjski. Ko ocenjujemo prejšnjo in to prireditev, na kateri sodeluje domala 250 razstavi j alcev, lahko ugoto- vimo, da je še kako potreb- na. Sejem pa tudi opozarja, da je že skrajni čas, da pri- žgemo zeleno luč za razvoj obrtništva tudi na celjskem območju.« VLADIMIR VEBER, direk- tor zlatarne: »Zlato se upo- rablja že v času od 600 let pred našim štetjem. Uporab- lja se kot denar m kot na- kit. Ta razstava je uresniče- vanje raz'vojnega programa naše zlatarne m s tem me- sta Celja kot središča zlatar- stva v Jugoslaviji. Vseh ■ raz- stavljalcev je 153, od tega 43 IZ trinajstih tujih držav. Do- sedanje veliko število oiDd- skovaicev in zanimanje raz- stavijalcev obvezuje kolektiv zlatarne in mesto Celje, da tudi v prihodnje prirejamo zlatarske razstave v Celju.« INŽ. DUŠAN BURNIK, predsednik celjske občinske skupščine: »Dovolite, da iz- rečem priznanje celjski zla- tarni za delo, ki ga je op- ravila pn tej razstavi. Ugo- tavljamo namreč izreden nap- redek v kvaliteti vrhunskih dosežkov. Zlatarna se hitro razvija, gre jx) poti, ki jo lah- ko ocenimo za pozitivno in pravilno v sodelovanju z ju- goslovanskimi proizvajalci pa tudi po afirmaciji v sve- tu.« M. B02IC SPOMIN NA SLOVESNOST ob otvoritvi sedme zlatarske razstave v Celju. O zlatu, njegovem pomenu in vrednosti pa tudi o pomenu zlatarske razstave in delu kolektiva celjske zlatar- ne govori njegov direktor Vladimr Veber. Med gosti, ki so prisostvovali temu dogodku, je bil tudi častni predsednik Zveze borcev NOV Slovenije Franc Leskošek-Luka, ki se vedno in ob vsaki priložnosti rad vrača v svoje Celje. (Foto: MB) JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ STANE POLAJNER, direktor Piinarne-vodovod Celje Sp>očetka pravzaprav ni- sem imel namena, da vam spodnje vprašanje postav- ljam v taki obliki, mislil sem to opraviti drugače, pa s«n se odločil, da za- radi pomembnosti proble- ma vendarle kaže, da o njem spregovoriva preko stolpcev našega časnika. Problemi ogrevanja ti- stega dela Otoka, ki so ve- zani na kotlovnico, so stari menda prav toliko kot kotlovnica sama. še zlasti nekateri predeli so bili deležni sorazmerno slabega kurjenja^ čeprav se je (to je treba prizna- ti) situacija v lanskem le- tu nekoliko izboljšala. Si- cer pa preidimo kar h problemu. Začetek kurilne sezone je vsako leto visel v zraku. Zunaj je običajno že kar neprijetno hladilo, enako neprijeten hlad pa je vel tudi iz radiatorjev, kajtii praktično nikoh ni bil začetek kurjenja pove- zan tudi z začetkom prve- ga mraza. Enako se obeta tudi letos. Neuradno, po- udarjam neuradno, sem zvedel, da ste naleteli na neko okvaro, ki da je baje ne morete najti. Ob tem pa sem se spomnil nazaj, ko so praviloma vedno ta- krat, ko je büo treba za- četi kuriti, pričela z raz- nimi popravili, kot da se to dejansko ne da opraviti že prej. Se nam kaj taike- ga obeta tudn letos? Pozimi ko zapade sneg, se po Otoku točno vidi, kje so speljani vodi. Vse torej kaže, da izolacija na- peljave ni v redu. Ogrom- no prepotrebne toplote gre v i2®ubo. Boste to popra- vili, ste od Ingirada že dobili nač-rte vodov, ki jih menda sploh ni — na- črtov namreč! In končno med ljudmi je še vedno nezaupanje v kalkulacije in cene. Ali razmišljate o tem, da bi ob kurilnici ustanovili poseben svet potrošnikiov, ki bi poma- gal reševati probleme Ln bdel nad celotnim gospo- darjenjem. Morda bd bi- lo to koristno in potreb- no? Bemi Strmčnik, novinar SPORED PRIREDITEV PRAZNIKA OBČINE VELENJE Četrtek, 4. oktobra ob 17. uri: otvoritev vzgojno, varstvenega zavoda »Gorenje« v Velenju. Petek, 3. oktobra ob 16.30: otvoritev razstave »občina VeSe- , nje v likovni upodobitvi« v knjiižn^ioi Velenje; ob 17. uri: pred domom kulture promenadni koncert rudar- ske godbe na pihala; ob 17.30: svečana seja sj>lQšnega zbora občine Velernje v dvorani velerjjskega doma kulture. Sobota, G. oktobra ob 9.30: otvoritev telovadnice solidar- nosti pri šoli »Biba Rock« v Sošanju; ob 14.30: letalski nniting na letališču v Lajšah pri Šoštanju; ob 17. uTi: otvoritev proizvodne hale modnega salona KCX! v Velenju; ob 20. uri: v domu kulture Velenje modna reviija z zabav- nim programom, ki jo prireja ERA. Nedelja, 7. oktobra ob 9.30: komemoracija pri spomeniku talcev v ŠoSanju; ob 11. uri: otvoritev ceste v Skomo; ob 15. uri: v Pesju otvoritev otroškega igrišča in razvitje prapora društva upokojencev. lENCI Vsako leto na slavnostni seji občinske skupščine po- delijo tudi tradiciona'Ine Ka- juhove nagrade. Letos jih bodo na petkovi seji prejeli: Rokometna sekcija TVD Partizan v Šoštanju, šaleški alpinistični odsek Velenje — Šoštanj in gasilsko društvo mesta Ve- lenja. Podrobneje bomo o nagra- jencih poročali v prihodnji številki. )OVOU Obiskali smo šolski center Borisa Kidriča v Celju, i^^lo nas je, kolikšna je povezava vajencev raznih tgJ^ s podjetji in privatniki, kjer so na praksi. Žal smo t J da vajenci nimajo dovolj možnosti vključevanja sredine, saj niso obveščeni o ustavnih spre- in ne morejo sodelovati pri upravljanju in delitvi dohodka, čeprav s svojim delom doprinesejo ^isol delež sredstev. Prav tako jim ni zagotovljena Djg ly^.^st na sestankih, kjer bi lahko povedali svoja mne- 'Njihova povezanost s podjetjem in privatniki se izraža »ajg vajenec—mojster in pa takrat, ko jim izročijo ^ko nagrado, ki še zdaleč ni enotna za vse stroke. Danilo Križan, dijak kovinar- ske stroke, štipendira Libela Celje. V času prakse se si- cer udeležuje sestankov, ven- dar pa, kot pravi sam, na njih ne razpravlja. Vajeniški oddelek Libele sodeluje pri foto krožku, udeležujejo pa se tudi izletov in športnih srečanj. Bojan Stepan je dijak tret- jega letnika avtomehanike. Ima učno pogodbo z AMD Šlander Celje, kjer je tudi na praksi. Pravi, da so v vseh letih njegovega šolanja imeli samo en sestanek, kjer so jih opozorili na njihove napake. Povezava v šoli je boljša. Mira Šramelj, dijakinja fri- zerske stroke, ne prejema štipendije. Doma je iz Zabu- kovice, prakso pa opravlja v privatnem frizerskem salo- nu v Šempetru. Povedala je, da globjega sodelovanja z lastnico ni. Seveda pa lahko kaj predlaga. Dobiva vajen- sko nagrado. Nevenka Mauric, vajenka fri- zerske stroke, obiskuje drugi letnik. Vsakega pol leta je na praksi v Spodnji Rečici v Savinjski dolini. Pri uprav- ljanju ne sodeluje, saj je, po mnenju večine privatnikov edina naloga vajencev vest- no opravljeno delo. ŠPENDL VIDA 4. ctran — NOVI TEDNIK 4. oktober 1973 it. KOUKiiypv ^ v GORENJU SO OB IZ- PADU električne energije urpeli za eno milijardo starih dinarjev škode. Za- to so se v kolektivu od- ločili, da bodo do nadalj- njega delali šest dni v te- dnu, s tem da bodo, če bo bo potrebno včasih, delali tudi ob nedeljah. Tako bodo poskušaU ubla- žiti nastalo škodo. Z NOVO BLAGOVNICO STANDARD, ki deluje v sklopu trgovskega podjet- ja ERA Velenje, ) se maloprodajne površine po- večale na 13 tisoč kva- dratnih metrov. Po pro- dajnih površinah na pre- bivalca je sedaj Velenje takoj na drugem mestu v Sloveniji, in sicer za ob- čino - Ljubljana—Center. Situacija pa se bo še iz- boljšala, ko bosta v Ve- lenju zgrajena nov trgov- ski center in tržnica. S tem pa se bodo seveda še nadalje odpirale možnosti za večie zaposlovanje na področju trgovine. DA BI KAR NAJBOIJ učinkovito ublažili posledi- ce zaradi redukcije elek- trične energije so se v Keramični industriji v Ii boj ah odločili, da se po- govore z Elektro dispečer- skim podjetjem, da jim jemljejo električno energi- jo le v petkih, da bi tako v ostalih dneh lahko ne- moteno potekala proizvod- nja. Pri njiihovem karak- terju tehnološkega proce- sa je namreč ix>trebno kar polne štiri ure, da se peči sploh ogrejejo na pra- vilne delovne temperatu- re, XXX VEČ KOT 300 ČLANOV delovnega kolektiva in še 500 njihovih družinskih članov iz celjiSke Metke je letos preživelo prijetne dneve v tovarniškem po- čitniškem domu v Seči pri Portorožu. Dom so letos obnovili ter tako pridobili nadaljnje število postelj, ki omogočajo dobršnemu delu kolektiva prijetno in ceneno letovanje. XXX — Da v Celju potrebujejo nov hotel je letos med drugim pokazalo tudi tek- movanje v polfinalu za ev- ropski atletski pokal. Sti- ska je bila velika, preve- lika. Ob vsem tem pa se poraja vprašanje, kdo naj bo nosilec pomembne in razmeroma visoke investi- cije. Poleg Menca in Izlet- nika se omenja tudi ljub- ljanska Emona. Obveznost pa bi lahko prevzelo tudi celjsko gostinstvo kot ce- lota. SLOVEN IJALES v Ce- lju je za konec septembra napovedal otvoritev novih prostorov v Medlogu. Zal pa je slovesnost ob ix)- membni delovni zmagi od- padla. Vmes je prišla pK)- plava, ki je precej nače- la tudi ta objekt in nje- govo okolje. XXX Tudi tovarna kovinskih izdelkov v Vitanju je moč- no povečala celotni doho- dek v tem letu. V prv-^ih 6 mesecih je znašal 8.826 din, ki jih je ustvarilo 191 delavcev. Družbeni proizvod na zaposlenega je znašal 26.539 din, po- prečno izplačani mesečni netx) osebni dohodek pa 1.787 din. Izredno po- membno pa je, da v to- varni kovinskih izdelkov v Vitanju beležijo fk>veča- no ekonomičnost, renta- bilnost in akimiulativnost. Celjsko gospodarstvo Ni še dolgo tega, ko smo kaj radi govorili o relativni stagnaciji celjskega gospodar- stva oziroma njegove indu- strije še posebej, še več, trdili smo celo, da v določe- nem pogledu nazadujemo ter da močno zaostajamo za raz- vojem in dosežki v drugih občinah, še zlasti so nekate- ri pri tem radi kazali na ekspanzijo velenjskega razvo- ja, ne da bi pri tem upošte- vali specifičnosti in posebne pogoje tako na eni kot na drugi strani. Letošnje leto, v marsikate- rem pKDgledu tudi prelomno leto v naporih za stabilizaci- jo našega celotnega gospodar^ stva, je za dosežke celjskega gospodarstva izrednega pome- na. Čeprav ne moremo trditi, da so bili doseženi neki iz- jermii, visoko nadpovprečni rezultati, pa podatki prvega polletja kljub temu kažejo na pomembno rast ter navdaja- jo z optimizmom. Ce druge- ga ne, je na primer prvo pol- letje pokazalo vsaj to, da je obdobje stagnacije več ali manj premagano, da so se znotraj kolektivov vendarle zgodili določeni kvalitetni pre- miki, ki se na koncu koncev kažejo v doseženih rezultatih. Res je, da bi površen opazo- valec lahko sklepal tudi na- pak, še posebej, če bo ce- njeval razvoj nekega gospo- darstva po njegovem zuna- njem videzu. Tu se kaj dosti ni premaknilo. Niso zrastli v tem času kakšni posebni ob- jekti, več je bilo, kot kažejo podatki, storjenega znotraj tovarniških zidov, v sami proizvodnji, organizaciji dela in tehnologiji. Tu pa dosež- kov ne manjka, ne moremo jih zanikati, p>a čeprav bi tu- di z doseženim še vedno ne mogli biti najbolj zadovoljni. Nekateri kazalci polletnih go- spodarskih dosežkov kažejo, da so odgovorni dejavniki znotraj delovnih organizacij končno le prisluhnili stalnim opozorilom, da je moč tudi s tistim s čimer podjetja sa- ma razpolagajo, marsikaj do- seči, če je za to na razpolago dovolj razumevanja in znanja. Primerjamo samo dvoje po- datkov. Porabljena sredstva, stroški proizvodnje oziroma poslovanja so se zaradi ne- nehnega naraščanja cen po- večali v tem času za 28,6 od- stotka, torej za več kot četr- tino. Tako povečanje bi bilo ob dejstvu, da imajo v števil- nih delovnih organizacijah za- mrznjene cene, lahko prava katastrofa. Toda kljub temu se je dohodek celjskega go- spodarstva pyovecal za skoraj tretjino in ostanek dohodka, skladi torej, za 19 odstotkov oziroma za skoraj petino Ce k temu dodamo še to, da so v vseh gospodarskih dejav- nostih povečali tudi sredstva iz naslova amortizacnp se je število zaposlenih^' lo le za 3,8 odstotka ^^ je prav enostavno zaki^^' da so taki dosežki rtiQ^ na osnovi nekaterih bic?* sprememb znotraj organizacij samih. ^ Industrija, na katero ski občini še vedno pomemben delež ustvarjenega narodnegg''" hodka, pa se seveda i ' dalje otepa z nekateri^j^' mi in nekaterimi novijuj^ blemi, težavami skratb'* jo spremljajo že vrsto se kažejo sicer tudi drugod in niso specifi^ jav le za celjsko indujJ Težave s cenami, kjer uspeli ustvariti že zmešnjavo, pa težave z^ nimi sredstvi in nee nazJ se ponekod kažejo t^ problemi s kadri in ^ na sploh. Sicer pa so^ ki prvega polletja vseS spodbudni, ohrabrujoči^ žejo na to, da se obeta t celjskemu gospodarstvu v slednjem obdobju potnem vzpwn. To pa je razveseijj BERNI STRMCij V celjski KLIMI Med tistimi delovnimi organizacijami celjske industrije, ki v zadnjih letih kljub nespremenjeni vnanji podobi doživ- ljajo pomemben notranji razvoj je tudi tovarna aerotermič- nih proizvodov KLIMA Celje. Skoraj šeststočlanski kolek- tiv se je v zadnjem obdobju lotil na področju sodobnejše organizacije proizvodnje, spreminjanja karakterja proizvodnje in iskanja možnosti po intenzivnejšem vključevanju na tržišče težavnih nalog, ki pa jih, sodeč po dosedanjih rezultatih, uspešno premaguje. Vse kaže, da se bo v bližnji bodočno- sti o tej delovni skupnosti slišalo kaj več, kot v zadnjem obdobju, ko je kolektiv več ali manj živel za svoje uspehe in ni učinkoviteje posegal v zanimanje javnosti. V čem je pravzaprav stvar? Preprosto p>ovedano je kolek- tiv KLIME v minulih letih pri proizvodnji investicijske opreme praktično vedno pro- izvajal za vnaprej znanega individualnega naročnika, oziroma kup>ca. Skratka, Kli- ma je bila nekakšen poseb- ne vrste industrijsko organi- ziran servis, pri katerem so naročniki naročali to ali ono opremo, ki so jo potrebovali za funkcionalno usposobitev novih industrijskih in drugih objektov. Iskati je bilo torej treba individualnega naročni- ka za posamezne vrste pro- izvodov, za katere je bilo najbolj značilno to, da so bi- li, čeprav v svoji namembno- sti enotni, v pogledu dimen- zij, praviloma vedno različ- ni. Tak sistem dela pa je ne- dvomno pogojeval številne probleme, ki jih na primer kolektivi drugače organizira- ne proizvodnje, praktično ni- so poznali. Od tod tudi iz- vira eden izmed problemov, p>o katerem je Klima nekoč slovela, v negativnem smi- slu seveda: to sO bili roki. Ce je bilo naročil veliko, so se roki daljšali in obratno. Verjetno ni potrebno pose- bej poudarjati, da je bilo po- trebnih nemalo naporov, da so v delovni organizacijK ne da bi pri tem trpela redna proizvodnja!) uspeli da so v toku zadnjih nekaj let že standardizirali doberšen del svojih izdelkov. To pa prak- tično i>omeni, da so prešli od mdividualne na serijsko pro- izvodnjo- Vsekakor je to za kolektiv velik notranji pre- mik, velika sprememba, ki se ji bo treba v celoti šele pri- vaditi. Trenutno že teče tako organizirana proizvodnja, da odpade približno polovica proizvodnje na serijsko iz- delavo posameznih toplotno zračnih naprav, preostali del pa še vedno odpade na indi- vidualno proizvodnjo. Pol^ tega, da si je kolek- tiv naložil težavne naloge ta- ko bistvene preusmeritve v tehnologiji m organizaciji proizvodnje, p>a si je nalagal tudi druge pomembne nalo- ge. V zadnjem letu se je močno povečal obseg p>oslo- vanja, saj je pri nespreme- njenih cenah, kolektiv zabe- ležil 20 odstotno rast. Pri tem bo zanimivo ugocovitj "-u- di to, da se kolektiv Klime pojavlja kot indirektni iz- voznik, saj prodaja od skup- ne proizvodnje okoli 12 od- stotkov investicijske opreme, ki gre za potrebe uasega laaje- delništva. Klima sodeluje s .skoraj vsemi našimi ladjedel- nicami in vrednost pro.zvud- nje samo s tega področja bo letos dosegla milijardo sta- rih dinarjev. Preusmeritev na serijsko proizvodnjo pa postavlja pred kolektiv Klime nove naloge. Iskati bo namreč potrebno ao- datna tržišča (ne samo zara- di tega, ker so trenutno so- razmerno močno porasle za^ loge gotovih izdelkov, kar veže znatna obratna sredstva) in ne nazadnje tudi zrunaj na- ših meja. Ekonomska raču- nica sama süi kolektiv Kli- me. da intenzivno razmišlja tudi v tej smeri, saj so ora- vočasno spoznali, da jim do- mače tržišče že p>ostaja pre- tesno. Ce pa ob tem upošte- vamo še dejstvo, da se kolek- tiv z reprodukcijskim mate- rialom oskrbuje praktično le na domačem tržišču, po- tem bo njegovo pojavljanje v bodočem izvozu tem p>omem- bnejše. Da pa bi se v podjet- ju teh odgovornih nalog v bodoče lotili na trdnih osno- vah ter z jasnimi cilji, so že naročili posebno študijo o analizi tržišča, v kolektivu pa se pripravljajo na ustanovi- tev marketinga. Iz vsega tega nedvomno sle- di, da so S9 tudi v tej celj- ski delovni organizaciji v ce- loti zavedü, da je potrebno že danes misliti na jutri, da je potrebno vso pozornost posvetiti tržišču in njegovim zahtevam, kajti le tako bo mogoče uspevati tudi v bo- doče. LIP Slovenske Konjice Lesnoindustrijsko podjetje Slovenske Konjice je ob pol- letju zaposlovalo 1075 delav- cev. Za leto 1973 so načrto- vali skoraj 16 starih milijard realizacije. Polletje pa jim je pokazalo, da bodo predvi- deno proizvodnjo dosegli. V primeri z letom 1972 so moč- no povečali celotni dohodek, izvoz in p>odjetniško akumu- lacijo, osebni dohodek pa za 17 odstotkov. V strukturi proizvodnje zavzema prvo mesto stavbno pohištvo. Nato pa mu sledi- jo finalni izdelki, zaboji, la- dijska tla in žagan les. Po- samezne temeljne organizaci- je združenega dela so glede ostanka dohodka in izločene amortizacije dosegle različne poslovne uspehe. Največ iz- kazujejo Konjice, Poljčane in Bistrica. Oplotnica in Polska- va sta si po ostanku dohod- ka blizu, slabše pa stoji TOZD Vitanje. Pri tem pa moramo pK)ve- dati, da z naložbami v lesno industrijskem podjetju Slo- venske Konjice ne mirujejo. Letos bodo sklenili rekon- strukcijo in izgradnjo nove- ga obrata v Vitanju. Obno- vitvena dela potekajo v Polj- čanah. Tam bodo modernizi- rali žago, prirezovalnico in mizarsko delavnico. V Bistri- ci pa urejajo energetiko, skla- dišča in sanitarije. Lani so uspešno rekonstruirali obrat Oplotnica in Konjice. Vse nap>ore pa so, skladno s spre- jetim programom, usmerili v modernizacijo strojne opre- me. Kajti leto dni pred ro- kom bodo končali z vsemi obnovitvenimi deli. Prihodnje leto bodo namenili največ sredstev za družbeni standard. Po letu 1975 pa se bodo od- ločili za razširitev proizvod- nje. Z modernejšimi obrati, strojno opremo in z boljšim družbenim štandardom bodo lahko dosegli še boljše po- slovne in proizvodne rezul- tate. V podjetju se zavedajo, kje je njihova perspektiva. Višja obdelava lesa, finalizacija pro- izvodov, večja storilnost in še boljša kakovost artiklov ob zaposlovanju vse večjega števila sp)osobnih kadrov — vse to bo dalo lesnemu indu- strijskemu podjetju v Sloven- skih Konjicah še več razvoj- nega zagona. Sorazmerno jasne prespek- tive si v podjetju obetajo na jugoslovanskem tržišču. Naraščanje cen surovinam je močno v razkoraku s ce mi, ki so dovoljene za p izvode lesno industrijski podjetja v konjiški o^ Spremembe jim onemogcj jo, tako pravijo, negospoi ski administrativni lirj Težave jim bo delalo g pomanjkanje surovin, zii hlodovine in žaganega Ig Problemi z lesom bodo a brž še večji v prihodnji letu. Tudi zato, ker cenen jetno ne bodo padle. Ne glede na vse to pe lesno industrijskem podi«( v Slovenskih Konjicah na najboljše. Kajti na ti šču narašča povpraševanje | njihovih proizvodih. In tc dober znak. Kmetijstvo Na področju razvoja samo- upravnih družbenih odnosov v našem kmetijstvu bodo v bodoče nedvomno izrednega p>omena interesne kmetijsko zemljiške skupnosti, ki jih bodo ustanavljali v vseh ti- stih občinah našega celjskega območja, kjer je kmetijstvo kot dejavnost razvita v tolikšnem obsegu, da bo to potrebno. To p>a je praktično v vseh na- ših občinah. Ob razpravi o izhodiščih za pričetek uresničevanja zako- na o kmetijskih zemljiščih pri občinski konferenci Socia- listične zveze delovnih ljudi v 2alcu pa so v zvezi z ustanavljanjem kmetijsko zemljiških skupnosti že pod- vzeli prve korake. Prišli so do zaključka, da je spričo situacije na tem področju in ob mnogih nakopičenih ak- tualnih problemih, ki jih bo mogoče reševati le v okviru te bodoče interesne skupno- sti, ix)trebno nemudoma pri- stopiti k ustanovitvi začasnih organov. Še zlasti hočejo za- gotoviti, da v žalski občini ne bi zastal promet z zemljo, kajti zakon o kmetijskih zem- ljiščih je že izšel. Kljub te- mu, da zemljiško kmetijske skupščine ne bo mogo^ koj ustanoviti, je potretf delom nadaljevati. V z*" tem so sprejeli tudi sld«? bodo komisiji za volit« imenovanje pri občinski ščini Žalec predlgali, ^ ' ustanovi inciativni odW-' ustanovitev interesne ^ ško kmetijske skupnost čine Žalec. V iniciativi"!^ bor so bili predlagani: KO KOLENC, kmet. ^ Ločice pri Polzeli; ^^ BAJDA, geometer iz ^ EDO PULKO, dipl. ing.' iz GG-obrat Žalec; BIC, sekretar OK SZ^K lec; MARIJA SENICA.^ ing. agr. iz Žalca; GLUŠIC, dipl. ing. »P, Ar je vasi; JOŽE VASl^l'j] bornik iz Gomilskega GAJšEK, kmet-kooper^ Drešinje vasi; FILIP predsednik krajevne s^ sti Šempeter; IVAN predsednik krajevne sti iz Vinske gore in ^^ MAROLT, kmet koope^^ Topo vel j pri BraslovCaP' Za predsednika ga odbora za ust^J omenjene interesne ^^; sti je bil predlagan frnvd. EDO PULKO. žt. 38 — 4. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 'dinarje pri Je/šah pred menoj je anketa, ki jg naredil Joško Majhen, ^vnik Zdravstvenega doma Srtiarj^ pri Jelšah. Anketa ' ljudeh iz šmarske občine. ° Ij o bolnih kot zdravih in ^Ij o nesposobnih za delo sposobnih. Podatkov je ^olj, da osvetlijo neko do- rtjanje, nek proces, ki na si- ® poteka med določenimi [j.jdini- Med ljudmi šmarske občine, občine, ki je že leta 1961 spadala v skupino ob- jjjj^ Ici imajo nad 14 odstot- kov prebivalcev starejših več ^^t 60 let. Odveč bi bilo' nu- jljti, da Se je ta proces, pro- ngs staranja postopoma iz- fablja^' da so sedaj, ko smo jendar na nivoju večjega na- predka, odstotki padli, če je Dil v letu 1961 ta odstotek že velik, potem lahko na- vedemo tudi fKxlatek iz leta 1971, torej deset let tcasneje: 18,6 odstotka. Število ostare- lih občanov torej nezadrž- Bo raste v času, ko se obči- ja na vse kriplje trudi, da dosegla srednjo raven raz- litosti v Sloveniji. Vemo, da Starostna struktura prebival- cev ter zdravstveno stanje prebivalcev v precejšnji meri jplivata na modernizacijo kmetijstva, s tem pa tudi na celotno vključevanje ne- kega prostora v sodobno go- spodarsko življenje. Kako je torej s temi zadevami v ob- čini Šmarje pri Jelšah? Pojdimo lepo po vrsti in začnimo s podatki, kajti le ti nam bodo lahko dali ne- ko popolno sliko. 16 odstotkov anketiranih družin ima ensga ali več čla- nov, ki so za delo popK)lno- ma nesposobni. 22 odstotkov družin ima enega ali več čla- nov, ki so delno nesposobni za delo. 62 odstotka družin nima bolnih ali ostarelih čla- nov. Iz tega bi sledil sklep (po podatkih ankete), da je po vsej verjetnosti na ob- močju občme kar od 35 do 46 odstotkov družm, ki ima- jo nesposobne ali delno ne- sposobne člane za delo, torej za preživljanje. Glavni razlog nesi>osobnosti je starost, pomembno mesto pa zavzemajo revmaiLična obolenja. Vza-okov za takšno stanje je več. Iskati jih je treba tam, od koder izvirajo, pri ljudeh samih in delno tudi v slabosti socialne službe in končno je lahko vzrok tudi zakon o pokojninskem zava- rovanju kmetov. Zakon ima zaenkrat le povsem nezna- ten vpliv na iziboljšanje so- cialnega stanja ostarelih kme- tov. Mnogokrat pa so za takšno stanje krive tudi p>ov- sem nerealno sklenjene po- godbe o prevzemu gospodar- stva. To so procesi, ki kaj radi pripeljejo do dolgotraj- nih sodnih obravnav in po- dobnega. Zoraj omenjeni vzroki so že dobili svoje posebno me- sto pri razpravah o novi us- tavi- To pa seveda še ni do- volj. Misliti bo treba pred- vsem na rešitve v mejah možnosti, to je v mejah ob- čine same, ki je zaenkrat pr- vi in zadnji »usmiljeni Sa- maritan«. Da občina nima denarja je tudi 2aiano. Torej sklenjen krog. Ta krog pa vendarle ni ta- ko sklenjen, da se ga ne bi dalo odpreti. Pomoč ostare- lim lahko nudijo sosedje, od- govarjajoče komisije SZDL. na tem že delajo posamezne krajevne skupnosti, v pro- ces so se vključili tudi otroci po šolah. Patronažna služba se bo morala nujno izboljša- ti, prav tako pa bi bilo nuj- no potrebno sodelovanje med zdravstvenimi delavci, patro- naino službo in socialnimi delavci in končno tudi med občinskimi ljudmi, če že ne bo šlo drugače, bo treba pri- jeti tam, kjer je pač mogo- če: davčne olajšave, vzdrže- valnine in podobno. Te stvari se nemalokrat rešujejo vse preveč togo, da ne rečem mi- mogrede, ko pa so problemi vendarle takšne narave, da jih ne kaže odlašati na ju- tri. Človek je bil in je kapi- tal, s katerim moramo raču- nati. Toda to mora biti zdrav človek, sposoben za delo. star človek pa naj dobi pla- čilo za delo, ki ga je ustva- ril v dolgih letih. Pri tem vse preveč pozabljamo na kmeta, kot da je odrezan od nas. Zdi se, da smo vso skrb osredotočili na to, kako pri- tegniti na rodno grudo mla- dega človeka, da ne bo be- žal v tujino ali v razvite in- dustrijske centre, pri tem pa pozabil, da smo dolžni po- magati tudi tistemu, ki je pomagal ustvarjati to, kar je že. Včasih se napake tež- ko popravljajo. Milenko Strašek SOLZE UKRADENIH OTROK Pretekli teden je bila v avli I. osnovne šole v Celju skro- mna slovesnost, ki je bila po- svečena otvoritvi stalne spK)- minske razstave — izgonu partizanskih družin. Pred 31 leti so se v pro- storih tedanje okoliške šole dogajale pretresljive družin- ske in intimne tragedije slo- Tenskih mater in otrok. Pri- peljali so jih iz vse Sloveni- je, jih rasno ovrednotili in jih potem odgnali v tabori- šča, k nemškim družinam ali pa v posvojitev. Malo mater se je vrnilo, veliko otrok je ostalo v Nemčiji, še več pa se jih je vrnilo v domovino. Ob otvoritvi razstave, ki prikazuje grozo mater in s;rah v otroških očeh, ki ni- so mogla razumeti grozljivih dejanj, se je zbralo presenet- ljivo število nekdanjih »ukra- aenih otrok«, kot jih je v svoji knjigi poimenoval Stane rerčak. Prišlo jih je preko 100. Ob ganljivem sprejemu in prisrčni slovesnosti, ki je Dila namenjena njim, ni osta- lo suho nobeno oko. Pripeti nageljni na prsih so jih ozna- čevali, pa tudi spomini, ki so se zarisali na ijihove obraze, velikokrat že z gu- bami prepredene. Prisrčna pozornost, ki so o pripravili ukradenim otro- kom Celjani, bili so navzoči tudi predstavniki družbenopo- litičnih organizacij in zago- tovilo otrok, da bodo čuval' njihove spomine, je p>onovni dolcaz, da še nismo pozabili na tiste dni. ko so hoteli iz naših otrok napraviti janičar. je. Skromna galerija, ki Jo je uredila I. osnovna šola, po- magal pa je Muzej revolucije iz Celja, bo odlična učna ura, kadar bodo hotelj ponazoriti našo narodnoosvobodilno re- volucijo. V ŠENTJURJU NOVI ODLOKI Tudi v šentjurski občini so sprejeli odlok o dodelitvi sta- novanjskega standarda. Ome- njeni odlok so sprejeli od- borniki obeh ztoorov občinske skupščine na nedavni seji. Zanj so se odločili fk) skup- nem dogovoru skupnosti slo- venskih občin. Tako so dolo- čili standard stanovanja z na- menom, da se odredijo meri- la in pogoji, po katerih se bo v bodoče ugotavljal stan- dard stanovanja pri dodelje- vanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hi- še. Standard stanovanja je po novem občinskem odloku opredeljen z naslednjimi os- novnimi elementi: s FK>vršino m funkcionalnostjo stanova- nja, opremljenostjo stanova- nja, notrajo in zunanjo obde- lavo gradbenih, oziroma kon- strukcijskih elementov in ure- jenosti neposredne okolice objekta. Vendar velja omeniti tudi to, da se določila ome- njenega odloka ne bodo upo- rabljala pri dodeljevanju poso- jil za gradnjo ali nakup nove hiše (tudi rekonsitrukcije), ah nakup stanovanja v stano- vanjskih objektih, ki so do dneva, ko bo pričel odlok ve- ljati, že zgrajeni do druge .gradbene faze. Seveda p>a se tako postavlja vprašanje, ko- mu bo novi odlok najbolj pripomogel pri delu? To so nedvomno solidarnostni sta- novanjski skladi, delovne or- ganizacije, ki izdajejo kredite za nakupe ali gradnje stano- vanj, komunalna stanovanj- ska podjetja pa tudi sami ob- činski organi bodo v praksi često fk>segali po določilih tega odloka, ki ga v tem ča- su sprejemajo tudi druge občine. Na omenjeni seji občinske skupščine v Šentjurju so sprejeli tudi več drugih odlo- kov, med katerimi pa velja posebej omeniti odlok v no- vih cenah komunalnih stori- tev. D. MEDVED SLAVA ŠALAMON Srečanje z Abrahamom je za vsakega posamezni- ca svojevrstno doživetje. Osveščene žene danes let ^e skrivajo več. Ozirajo ^e v svojo preteklost in ^ ^dovoljstvom ugotove, da bila leta plodna. SLAVA ŠALAMONUVA, učiteljica na hudinjski os- novni šoli, je svoj praznik — 50 let praznovala te dni. Tako kot ne skriva svojih let, tudi v svojo preteklost ni zazrta me- lanholično. Energija, ki jo izžareva na vsakem kora- ku, je pogojevala vse nje- no življenje. Stvari, ki jim ni bila kos, je opustila (malo jih je bilo), ostalo pa je speljala do konca. Trmasto se je zagrizla in uspela. Pred letom dni je diplomirala na pedagoški akademiji, kjer se je od- ločila za razredni pouk. Letos se je posvetila tret- ješolcem. Sama pravi, da je stroga učiteljica, pred- vsem pa ceni in uspeh pri- pisuje doslednosti. Z učiteljskim poslan- stvom je bila »okužena« že od mladih nog. Pa je njen oče menil, ker je bil velik narodnjak, da se bo morala kot učiteljica pre- več obračati po vetru. Prepričal jo je, zelo tež- ko, pa vendar ga je po- slušala, da se je izučila za trgovko. Rojena v Zbe- lovem, izučena v Vitanju, je pričakala drugo sve- tovno vojno. Svoje učiteljske ambici- je pa je pestovala tudi takrat, ko je bila v službi v konjiški občini in je odgovarjala za mladino in pionirsko organizacijo. Le- ta 1945 je pripravila prvi pionirski dan v Sloven- skih Konjicah. V burnih petdesetih le- tih je bila v službi pri CK Zveze mladine v Lju- bljani in postala član par- tije. Zelja po šoli pa je bila vedno večja in pripeljala JO je v učiteljske tečaje, kasneje pa na osnovno šo- lo v Poljčane in Oplotni- co, kjer je ostala devet let Opravljala je dela, ki so takrat sodila k vsake- mu učiteljskemu entuzia- stu povojnih let. Pozno v noč so se stekale ure, ko se ie vračala s sestan- kov in se še usedla k pri- pravam za Tiaslednji dan. Zbolela je in le za hipec klonila, le toliko, da si je nabrala novih moči. Leta 1959 je prišla v Celje in od takrat je na hudinjski šoli že na spi- sku inventame knjige. To v šali pravi sama, pri tem pa se prizanesljivo nasme- je. Med učnim kadrom je na šoli najstarejša, pa tu- di po delovni dobi jo ni še nihče ujel. Na pokoj noče misliti. Kako neki, ko pa je pred letom dni komaj diplomi- rala! Pa ne zato, da bi kaj več vedela, le zato, da je svoj cilj dosegla. Večno mlada, ker letom ne dopusti, da bi se je lotili, se je pomešala med mladino, ki se je zbrala na rojstnem dnevu njene- ga sina. Učiteljica Slava se je izkazala še kot do- bra gospodinja in skrbna mati (pa tudi gospodar- skih lastnosti ji ne gre odrekati) in že smo hiteli v redakcijo, da napišemo osnutek portreta, ki bi lahko bil velik. Ostal pa je le torzo ob petdesetlet- nici SLAVE ŠALAMONO- VE! ZDENKA STOPAR ÖBBÄZl Prijazna kmetija z vinogradom vas pozdravi na vrhu Velikega vrlia nad Fcnkom. KMEČKI TURIZEM Če se peljete iz Šoštanja čez Penk protd Smartnemu ob Paki, lahko opazite z leve strani cest^ rogovilo, na ka- teri je obešena tablica z napisom: »6 min. do kmečkega turizma«. Zanimalo me je, kani vodi cesta, ki se izgublja na drugI strani Pake v gozdu. Strmo, a urejeno cestišče na- pravi nekaj ostrih pentelj med mešanim gozdičkom, ki se vzpenja nad Pako. Pia v na vrhu hriba se odpre pla- njava, s katere je razgled na bližnje hribovje. Obzwrje za- jema skoraj vse hribe okrog. Kot večja zidanica, bi dejal, stoji sredi travnika, ki se z vinogradom dotika prijetne domačije kakšnih 100 me- trov nižje. Tu so doma Pocajtovi. Njihova kmetija ima 7 ha zemlje, od tega je obdelovalne dobra polovica in še ta ni preveč primerna, ker je v strmini. Za dve kravi in tri svinje se vedno najde dovolj krme. 70 arov vinograda da v dobri letini toliko vina, da ga je dovolj za vse leto in še proda se ga laliko kakšen Štefan. i-'ranc (45) in Frančiška (42) Pocajt imata sinova iv»- na (19) in Stanka (15) ter trinajstletno hčerko Martino, ki še hodi v osnovno šolo. Vsi skupaj se kar dobro znaj- dejo na svoji kmetiji, fanta pa sd že tudi služita svoj kruh v bližnjih tovarnah. Ker Pocajtovi niso irneh v kmečkem poslopju dovolj prostora, ki bi ga preuiedili .za goste, so blizu zidanice postavili novo, preprosto v kmečkem stilu opremljeno hi- šico, z nekaj spalnicama in napuščem, ki služi kot pro- stor za goste. Za novogradnjo so se odločili zaradi tega, ker imajo skoraj idealne ix>goje za kmečkj turizem. Za pogostitev imajo na razpolago poleg domačega kruha, svinjskega želodca, pečenke in vseh vrst klobas, tudi mošt in vino, pridelano v domačem vinogradu. Ob sobo- tah in nedeljah pride že kar veliko gostov. Cez leto je prišel s svojo harmoniko bližnji sosed in raztegnil mehe, da ljubiteljem domače viže in dobrega prigrizka ni bdlo za iti. V zimskem času bo prijetno obiskati Pocajtove, ker se okrog domačije razprostirajo lepi smučarski tereni. Franc Pocajt pravi, da se mu investioiija že obrestuje. PEPI MIKLAVC KOPALIŠČE ZAPRTO Zimsko kopališče v Velenju bo zaradi popravil pred- vidoma zaprto do 1. no>^embra letos. V kopališču bodo dosedanje čistilne naprave zamenjali z najsodobnejšimi in tako zagotovili v bazenu povsem čisto vodo. — S po- novnim obratovanjem kopališča bo odprta tudi savna, ki je že urejena v kopališkem poslopju. Upravljale! rekreacijskega središča Velenje, v katere- ga sestav sodi poleg zimskega bazena še letno kopališče, športno igrišče, igrišča za tenis in odbojko ter otroško ig- rišče, si prizadevajo, da bodo objekti čim bolje ureuem. 10 SKORAJ 490.000 NOČITEV »Četudi podatki niso dokončni,« je na ponedeljkovi plenarni seji celjske tui-istične zveze dejal nijen glavni tajnik prof. Zoran Vudler, »smo z rezultati letošnje turi- stične sezone še kar zadovoljni. Številke se nanašajo do konca avgusta. V tem času smo imeli na širšem celjskem območju 480.990 nočit-ev ali za 10 odst. več kot v istem času lani. Medtem ko je bUo število nočitev domačih go- stov 367.846 ali za 8 odst. več kot lani, se je število noči- tev tujih gostov povečalo za 15 odst.« V teh številkali, zlasti če bi jih razdrobili na posa- mezna zdravilišča m turistične krajo, se skriva zanimava in aktualna slika, ki zno^a potrjuje, da večidel tega pro- meta odpade na zdravilišča in da so kraji v Gornji Sa- vinjski dolini vse preveč odvisni od vremena. Letošnja sezona je bila zanje izrecno kratka. To se je poznalo tudi Mozirju, kjer so imeli celo manj nočitev kot v istem času lani. Kot svetla točka pa se pojavljajo Atomske toplice, kjer so imeli do konca avgusta 75.000 nočitev! Z lepimi p^atki o obisku pa bi se lahko pohvalile še izletniške točke in prav tako vse planinske postojanke. Te so imele kar za 15 odst. več obiskovalcev kot lani. Hoja v gore to- rej ni šla v pozabo, kljub vse večjemu vrvežu na cestah. DROBIŽ OŽIVLJENI DRUŠTVI — Pred kratkim sta ponovno začeli z delom turistični društvi na Vranskem in v Žalcu. TURISTIČNI SERVIS ~ Pri celjski turistična zvezi je pričel z delom servis za pomoč pri reševanju pravnih, or- gahizacitiskih in projektantskih zadev. Servis je namenjen članom zveze. 6. ctran — NOVI TEDNIK 4. oktober 1973 it. Taki konci SO to o nepokvarjenih otrocih in o Maka- renkovi Pedagoški poemi smo pisali v prejšnjem NT. Zato si sposodimo še eno misel simpatičnega junaka Silantija Sem- jonoviča Otčenaša, ko je strokovno ugo- tovil: »Da za primero postavim, kakor pravimo, smo ga res polomili, vidiš, kakš- ni konci so to«. Pustimo Silantijevo modro, praktično filozofijo. Ozrimo se v njegovo misel, ki je preprosta, jedrnata in vselej uporabna. Tudi v kočljivih trenutkih. Roditeljski sestanek, ki ga je najbrž tudi spodbudil naš zapis Kdo so »pokvar- jeni otroci«, je sklenil neprijeten kon- flikt. Razpletel se je. in resnično razgrnil mnogo podukov. Prizadeto. Za tovarišico, starše in vodstvo šole, ki se bo razreda temeljito lotilo. S socialnega, psihološke- ga, pedagoškega in sociološkega vidika. Pač zato, ker so starši vsi enodušno pod- prli tovarišico, da s pedagoško strogostjo z učenci doseže najboljše uspehe. Prižga- na je torej zelena luč, da bo delo dobro teklo. Nekaj splošnih misli ali odmevov pa velja zapisati. Najprej o naših izrečenih besedah. O tem, koliko pomenskih predstav lahko spodbudi dobronamerna, a če jo dodobra pretipamo, vendar sporna beseda. 2e več- krat smo slišali, kako se je razhudila mati, če je učitelj njeno hčerko poime- noval z — neumnica. In kako je spet druga mati povsem naravno sprejela ta- ko poimenovanje, češ — saj to se zgodi. Zato sklepna misel o različnih poimeno- vanjih otrok — od šleva, zajec, zeljnata glava in še kaj — kot da to ni nič hude- ga, ne more obveljati. Otrokovo dostojan- stvo je človekovo dostojanstvo, čeprav je res, da v življenju in tudi doma na to premnogokat pozabljamo. Beseda, vržena med otroke, vselej na- leti na različne vrste rezoniranja. Tako, kot jo različno sprejmemo starši. In jo morda prestrogo razumemo. Druga misel se loteva nestrpnosti, pre- hitre jeze, prenaglih sklepov, pomanjka- nja dobre volje. Starši smo resda na bolj- šem, ker se nam pač zdi, da imamo več pravice za jezo nad učiteljevim delom. Kot pa tovarišica, ki poklicno ureja poti otrokovih možganskih možnosti. Zato predvsem starši ne bi smeli pozabljati, da je otrokov uspeh, njegov odnos do šolskega dela, vendarle tudi sad domače vzgoje. In kadarkoli pride do nasprotij, je vselej odprta prva pot do razrednika. E>o učitelja. Je pa res še nekaj drugega. Ce se rana staršem ne zaceli, to pomeni, da najbrž učitelj ni povsem dobro in modro ravnal. Velika napaka pa je, da nasprotja hitro ne zajezimo. V pedagoš- kem delu tega ne smemo dopustiti niti starši in ne učitelji. Tretjo misel lahko namenimo odnosom. Odnosom, celovitim odnosom med učenci in učiteljem ter starši. Gre predvsem za problem iskrenosti, zaupanja in pedagoš- ke nevzvišenosti. Nikjer ne ljubimo de- magogov. Ne v politiki in ne v pedagogiki. Življenje zahteva preprosto govorico. Jas- no in iskreno. To še zlasti velja za učite- lje in starše, ki delamo oboji ves čas pod mikroskopsko radovednostjo otrok. Iskre- nost je karta, na katero moramo igrati v odnosu do otrok in med nami. Tisto o pedagoški nevzvišenosti pa lahko nape- rimo proti redkim med učitelji in starši, ki včasih ne znajo sleči plašča vzvišenosti. Ne poznajo tudi pedagoškega umika. Četrto odmevno vprašanje je še naj- manj sporno. Gre za to, ali naj bo učitelj strog do otrok ali ne. Kratkovidno je prepričanje, češ da starši navijamo za neodločne, nedosledne in predobre učite- lje. Starši želimo preprosto — dobre uči- telje. Da bodo otroci mnogo znali in da jih bosta šolsko delo in življenje kako- vostno vzgojno oblikovala. Dober učitelj pa že sam najbolj ve, kako bo dosegel najboljše rezultate. Ponavljamo — če je učiteljeva beseda še tako huda in stroga, če v njej zveni srce, bo odmev pri otrocih topel. To so stare modrosti. Pa držijo. V zadnjih nekaj letih nismo zaman toliko poudarjali, da naša šola preveč uči in premalo vzgaja, čeprav vemo, da z do- brim učenjem tudi vzgaja. Bolj se mo- ramo vprašati, ali v zbornicah dovolj teh- tamo odnose med učitelji in učenci, med učitelji in starši, med starši in učenci do- ma. Resda pred šolo postavljamo vsak dan nove naloge. A nikoli ne bo smelo zmanjkati časa, da za primero postavim, za pogovor o še tako drobnem nespora- zumu. Pa kritično ugotoviti, kako in kaj. Četudi bi bilo potrebno odgovoriti, kdo ga je polomil. Ob drobnem nesporazumu, človeški, naši medsebojni odnosi so vse- lej tako zapleteni in soodvisni, da ni moč govoriti o enostranosti. Se zlasti, ko gre za starše, učitelje in otroke. Za ta tri- kotnik. In da ne bi bilo ob tem pisanju morda kakih tolmačenj odveč, naj posebej po- udarimo, da gre za razmišljanje — na- sploh. J. V. POSLEDICE UJME Nedavne poplave so na ob- močju žalske obc'ne pustile za sabo hude posledice. Po- sebna komisija, ki si je ogle- dala najbolj prizadete objek- te, je ocenila, da znaša pov- zročena škoda nekaj manj kot dvesto starih milijonov dinarjev, kar pa ne pomeni, da se kasneje ne bi izkazalo, da je škoda še večja. Med delovnimi organizaci- jami je največjo škodo utr- pel Kmetijski kombinat Hme- zad, kjer je škoda, ki jo je povzročila vodna ujma, do- segla skoraj 100 milijonov starih dinarjev. V tekstilni to- varni Prebold imajo škode za okoli 40 milijonov, precej ško- de pa so utrpeli tudi kolek- tivi Montane, Keramične in- dustrije Liboje, Ferralit. SIP Šempeter, Savinjski magazin in Zarja Žalec. Najbolj pri- zadet je seveda libojsko-zabu- kovški industrijski bazen, kjer bodo stroški zaradi po- daljšanih prometnih relacij močno narastli. Pri tem pa ne gre zgolj za to, da je voda podrla stari most v Kasazali, temveč bo za potrebe obvoz- nega prometa potrebno ure- diti tudi nekatere manjše mo- stove, ki so doslej s svojo no- silnostjo odgovarjali zahte- vam, ne bodo pa zmogli po- večanega prometa v času ob- voza. Prejšnji teden je bila pri predsedstvu skupščine poseb- na seja, ki so se je p>oleg članov predsedstva skupščine udeležili tudi pr^dstavniüi In- grada in Splošne vodne skup- nosti iz Ceija. Na seji so se podrobno pogovorili pred- vsem o najnujnejših sanacij- skih ukrepih, ki jih je pov- zročila narastla voda, pred- vsem pa je beseda tekla o obeh mostovih preko Savinje, Glede mostu v Kasazah je bilo dogovorjeno, da bo Vo- dna skupnost takoj pristopila k izgradnji začasnih priključ- kov na nov betonski most, ta- ko da bo lahko preko njega čimprej stekel enosmerni pro- met, ki ga bodo urejali s se- maforjem. Z deli so pričeli takoj, pri čemer velja pose- bej poudariti, da bo kolektiv Vodne skupnosti tudi v celoti nosil stroške pri ureditvi za- časnih priključkov. Vsekakor je to pomembna gesta kolek- tiva, id je v zadnjem času ravno v tej občini imel nelcaj nepotrebnih (!) težav. Kljub temu, da bo promet že v kratkem času stekel pre- ko novega betonskega mostu, pa bodo delavci Ingrada ne- moteno izvajali program ce- lotne izgradnje. Kot smo iz- vedeli, bo ob mostu ne glede na situacijo, ki je nastaia, vse zgrajeno tako, kot je bilo predvideno, kar pomeni, da ostaja osnovni projekt popol- noma neokrnjen in da si bo- uo izvajalci prizadevali tudi rokov ne bodo po vati. Lesno industrijsko po4 jetje iz Slov. Konjic je v 3 namen dodelilo 20.000 din. ___i Za starše človekovo delo je danes vse bolj tehni- zirano in vse manj fizično naporno. Moder- ni stroji, računalniki in druge naprave so podaljški človekovih rok in nadomestujejo tudi njegovo psihično energijo. Ni več po- trebno, da človek stroj povsem pozna, do- volj je, čemu služi in kako deluje. Sam delovni postopek je pogosto omejen na pri- tiskanje na gumbe in vzvode, delo mora biti racionalno in učinkovito ob najmanjši izgubi časa in energije. Napredek tehnike lahko vpliva po eni strani na zmanjševanje zahtev po znanju, po drugi strani pa na vse večje odtujevanje dela in življenja od človekovih duševnih potreb, kar ni v skla- du s človekovo naravo. Industrijski psiho- logi to neskladnost, med vse večjo tehniza- cijo življenja m človekovo naravo, poznajo in se ji skušajo na razne načine izogniti, npr z organiziranjem dela po skupinah, v katerih se sodelavci med sabo dobro pozna- jo, z večjo informiranostjo kolektiva, pojas- njevanjem pomena dela za celotno indu- strijsko panogo in prika-ovanjem družbene- ga vidika neke dejavnosti. Ena poglavitnih hib vse večje tehnizaci- je je dejstvo, da takšno delo ne zadovolju- je človeku prirojene potrebe po lastni ust- varjalnosti, po vnašanju svojega jaza v de- javnost, ki dobi s tem individualni pečat, človek vnaša v delo samega sebe, svoje po- klicne sposobnosti in človeške vrednote, kot so: tovarištvo, zanesljivost, človečnost, po- štenost, vztrajnost, redoljubnost, natanč- nost itd. Delo mora nuditi človeku čimveč zadovoljstva in veselja, naj ne ho le sred- stvo za osebni socialni in družbeni prestiž. Delo mora hiti smiselno in naj služi člove- kovi rasti v družbeno bitje v najširšem smislu besede. Za uspeh dela je potrebna vsestranska motivacija, skladna s človeko- vimi nagnjenji in interesi. Učinkovita mo- tivacija izhaja iz človekovih duševnih in te- lesnih potreb, iz širine in kakovosti njego- ve splošne in specialne izobrazbe. Ce vsega tega ne upoštevamo v zadostni meri, dela človek nezainteresirano, pozornost in zbra- nost • kolebata, zaradi česar delo utruja v večji meri. škodljive posledice enoličnega dela, ki pušča človeka nezadovoljnega in napetega, lahko omilijo tkim. »konjički«, ob katerih se človek sprosti in si da duška zavrtim potrebam po lastni ustvarjalnosti. Neredko se zgodi, da slab ali poprečen de- lavec dosega ravno pri kakem konjičku nadpovprečne rezultate. To je znak. da ga služba ne zadovoljuje, da se počuti zaradi tega ali onega vzroka nesrečnega. Izredno škodljiva je brezobzirnost in apatija zno- traj delovnega kolektiva, kjer se posamezni člani včasih ne poznajo niti po imenih, kaj šele, da bt vedeli, kje koga »čevelj žuli«. Mnogi slikarji, kiparji, pesniki in pisa- telji, tehniki-amaterji, športniki, glasbeniki in drugi se imajo ravno svoji notranji nuji zahvaliti za lepe uspehe. Vzrok za tak »umik v samega sebe« je lahko močnejše čustveno doživetje, nezadovoljstvo s sve- tom in s samim seboj, težnja po novem in lepšem Med številnimi vzgibi je običajno eden vodilni in najmočnejši. Naloga šole je, da sprošča otrokovo ust- varjalnost, da ga seznanja s sredstvi in me- todami, ki so osnova za vsako kreativno delo. S tega vidika se mi zdijo tkim. vzgoj- ni predmeti enako važni kot izobraževalni. Kot pri odraslih, tako je tudi pri otrocih pasivnost pri pouku dokaj zgovoren znak, da otrok nismo znali dovolj zainteresirati za šolsko delo, da smo torej premalo upo- števali splošne in svojstvene potrebe otrok. Med njimi je potreba otrok po lastni ust- varjalnosti zelo očitna, saj se kot mnoge druge javi ja, že v predšolski dobi, pri igri, in je pogosto nerazumevana in zavirana. Iz vsega že povedanega in ugotovljenega je razvidno^ da je potrebno in celo nujno, da ustvarjalnost ne zamre niti v kasnejši zreli življenjski dobi. Osnovna šola otrokovo to- zadevno aktivnost usmerja k družbeno ko- ristnim ciljem Pri tem se mi zdi potrebno, da bolj načrtno kot doslej spremljamo otrokov razvoj, njegovo splošno ali poseb- no talentiranust, otrokova nagnjenja in uspehe Tako sistematično spremljanje in proučevanje otrokovega razvoja nam bo omogočilo še, da mu bomo lahko pravilno svetovali izbiro poklica oziroma nadaljeva- nje šolanja. Pn skupinskem in kabinetnem pouku prihajajo otrokovi interesi, njegova iznajd- ljivost in ustvarjalnost, najbolj do izraza. Obravnavamo recimo temo »Gozd«, vrsto gozda, rastline in živali v njem, povezavo gozda s podnebjem koristi gozda, človekov oddih in rekreacijO, pogozdovanje, zaščito pred požari in škodljivci. Vemo, da niti trije ljudje ne doživljajo gozda enako. Ka- ko ga kdo opazuje, je odvisno od prejšnjih izkustev, življenjske usmeritve ali intere- sov. Pri proučevanju in učenju se pokaže- jo te silnice v večjem obsegu. Otrok priha- ja tako do svojstvenega, neposrednega sti- ka s predmetom, ki ga proučuje. Ta odnos ni trpen, pač pa je aktiven, ustvarjalen In- telektualna m estetska čustva, ki jih otrok pri tem doživlja, otroka zadovoljujejo, i? varjalnost pa mu nudi še dosti več. StiJ nost in resničnost puščamo pri individ^ nem (umetniškem) izražanju ob Otrok daje neoviran polet domišljiji. ja nam se možnost, da pokukamo v o!" kov notranji svet in tako otroka bolje sf znavamo. Zahteva po odprtosti šole in njeno ^ zanostjo z življenjem ni nova. V nasp" nem primeru bi bila šola neživljenjsKfi odtujena od vsakdanjega življenja. Otro^_ zapusti z določeno mero znanja, spoz^ in navad, kar ga spremlja kot osnova, kateri lahko naprej gradi, v življeme. ^^ turne navade otrok in mladine pogosto ■ končani osnovni, srednji ali visoki šoli ^ krnijo. Začno se opuščati tudi zato. ker v srednjih šolah ponekod zapostavljaj . jih smatmjo za manj važne, drugorazr^'f, Pri tem ne misHm samo na pasiven o«^ do kulturnih dobrin, pač pa tudi na ^ no sodelovanje. Zapostavljanje in nost razvoja, opuščanje, ima lahko posledice kulturnega udeistvovanja. j praznino, ki zaradi tega nastaja, zapolnjujejo različni tuji vplivi. Ti se ^^ demu človeku ponujajo na vsakem skvarjajo njegov okus in ga puščajo nje praznega. Vse to še odrasli mo vse preveč nekritično in nerazii'^'. Zato je utvara pričakovati, da bi zikulture in do njih, nam nesprejerni^^ idej, mladina sama zavzela kritično Izjeme samo potrjujejo pravilo. ^ff Človeka jemljemo kot celosUio os^" ^ in pn tem ne smemo zan".marjati kati bolišeon. vf^imrialvega de'a fe ^^ ki išče in. snuje lepoto in čl^-^^^^rinst ^ JANKO f^O žt. 38 — 4. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 7 O usodi nekega prospekta .jsfca kulturna skupnost e ze pred časom odločila, ^'ho ^ naporih za uspešno ^ kulturne akcije pn- i-ila prospekt o delu m gramih kulturnih ustanov r celjski občini. Namen je '-urnljii^ — približati delov- ^ ljudem kulturno tvor «^j s predstavitvijo širokrh ^^žnosti obiska, ogleda, sre- nastopanja. Prospekt I bi torej vabil. Povabil. S %no besedo. ofl se je nekaj zataknilo račun še neizdelanega bilo izrečenih ^ Icritičnih besed v infor ^cijah kulturne skupnosti, m iudi drugod, češ in kot . jg z zakasnitvijo prospek- t ogrožena kulturna akcija ß mani in nič več kot kui- akcija. najprej se je namreč raču- na, da bodo k stroškom za 0inje prospekta nekaj pri- fflknile družbenopolitične ^ganizacije. Menda so stndi- jjji obljubili del sredstev. .4 ^nja beseda še ■ ni bila iz- mena- Tudi zato ne, ker 0dcrle prevladuje mnenje. jj Tji morale prvenstveno hillurne ustanove sporazum- iP^ dogovorno in odgovorno ^esino odstopiti dei lastnih ^dstev za široko propagan- do ponudbo. Kar naj bi bil pspekt. Vendar pa kaže, da t pripravljenosti le ni dovolj. Sicer bi bil prospekt že na^ mjen. Ne glede na to, ali 1« ali pa naj hi še kdo kai jimaknil k izdaji prospek- 1 lekarn prozorno je sedaj i prstom kazati drugam in ffravičevati zamudo z izdajo mpekta na tak način. iVo, pa navsezadnje — naj fospekt še naprej doživlja 30do nezaželenega desetega ^ta, če se zanj nihče zares i zmeni. Drugo pa je, da izmerimo, : kolikšni soodvisnosti je fospekt s potekom kultur- •t akcije. Da ne bo pomote -najbrž je točno, da je lah- to kulturni prospekt dober ^etek postavitve enega iz- ■fd mostu med duhovno "itvarjalnostjo m človekovim neodmevnim občutkom za ^ata polja umetniških plo- Zagotovo pa m edini in ^to res je, da ni najpo- ^bnejši. ^to bi bilo bolj modro loviti, kaj je bilo od za ^'fca leta do jeseni sploh ^lenega za kulturno akci- Katere ustanove so spre- ^ program (prebrali smo ^ lahko na sen skupščine ''fiurne skunnosti) vsaj ^nrnno, deloma ah v celoti '^^mčile. Kdo v teh priza- vodi. pa čeprav pro- ^^ta še ni. Kit je program ^^^rne akcije ostal le na fpiriu in mu tudi prospekt ^ pomagal iz predalov. bo pac odgovoren ^fcaa in pregitj-d izvajanja ^i^rne akcije v celjski ob- Zlasti tistega deleža, ki 9a nase prevzele kulturna najbolj »pokli- ^^veda. Tudi aiugi družbe- ^^ »2 politični osebki v tem ne morejo ostati ob Ne sindikat in tudi ter ZK ne. Če bi hote- ^ ^'^domušiti, bi reka, da sü0:;0 nalogo opraviti jT^ brez prospekta. In da. ^J^rugi strani, ne hi bilo jjJ' bi kulturno poslan ^ '^pravile že s tem. če bi ^J^^nile nekaj denarja za ^^ekt ^ konec. Cjg''^ gre za podcenjeva- jj^ 'dobronamernih in tudi ^^^eljenih pobud. Toda ško- »!®e velika škoda, ce bi- tijj'^® ne bomo ločili od ne- (jj '"^^ega. če bomo, kot ra- viaeli drevo, a ne. J. VOLFAND Radeče Pobratena zbora o kulturnih dogodkih v laški občini, posebej še v Radečah, veliko premalo pi' šemo. Kdo ali kaj je temu vzrok? Moj namen ni raz- pravljati o tem. V tem za- pisu želim zabeležiti izred- no lepo prireditev, ki je bi- la v Radečah preteklo so- boto: o koncertu domačega pevskega zbora in Mešanega pevskega zbora iz Miklavža pn Mariboru. Prvič sem potoval v Rade- če s takim namenom. Mrak je že legal, iz nizke megle je rosilo, sam pa sem v mi- slih urejeval uvod v današ- nji zapis. Na trgu sem že srečeval številne Radečane in ni mi bilo težko ugotovi- ti kam so namenjeni. Lepa- ki so vabili. Ustavil sem se pred kino-dvorano. Ljud- je v svečanih oblačilih, rah- la napetost v srcih in obra- zih, hkrati pa svečano raz- položenje in veder nasmeh. Stisnil sem se v kot nabito polne dvorane, v rokah sem stiskal mikrofon in lovil ub- rane glasove Mešanega pev- skega zbora - Miklavž pod vodstvom Draga Colnariča, člana mariborske opere. Ko- maj sem se dodobra na.me- stil, že je simpatična napo- vedovalka Poldka Binderje- va napovedala koroško pe- sem »O, Podjuna ...«. S to pesmijo so poslali tudi pev- ski pozdrav bratom na Ko- roškem. Vezni tekst, ki ga je prispeval prof. Janez Pe- šec, nas je vodil od pesmi do pesmi domačega in go- stujočega zbora. Zapišemo lahko, da so se gostje ne- koliko bolje 'odrezali kot domačini. Iz razgovorov smo izvedeli, da so se Radečani bolj skromno pripravljali za ta nastop. Imeli so samo dve vaji. Kljub temu, da je bil repertoar nekoliko »čitalni- ški«, lahko zapišemo, da je bil kot nalašč za tako pri- ložnost: zbora sta se pobra- tila in sklenila imeti trajno vez ter sodelovanje. V imenu Prosvetnega dru- štva »Zvonka Antoličič« je najprej spregovoril Ivan Ma- rinič, ki je prikazal kulturno prosvetno prizadevanje v Miklavžu — 10 km oddalje- nem kraju od Maribora. Za njim je prevzel besedo di- rektor Vzgojno varstvenih us- tanov Radeče — Laško Vik- tor Perger. Prikazal je na- stanek vezi med tema dvema krajema in življenjsko pot Marjana Nemca, ki je padel prav v Miklavžu pri Mari- boru. Sledila je izmenjava spomenic o pobratenju, na- to pa še skupen nastop obeh moških zborov. Lepega kul- turnega dogodka, zlasti pa te prisrčnosti radeško občin- stvo prav gotovo še dolgo ne bo pozabilo. Po koncertu so imeli dru- žabni večer v domu »Parti- zana«, kjer so pesmi odmeva- le še dolgo v noč. Ko člo- vek zapušča tako prireditev, nehote pozabi na vsa »stro- kovna« navodila vodilnih glasbenikov in izgubi krite- rije za ocenjevanje samega glasbenega deleža. Menim, da to tudi ni edina vrednost skupnega prepevanja. Ljudje postanejo ljudje — bratje v pravem humanem smislu. Stefan 2vižej Končno Cehov Drame velikega ruskega pisatelja Antona Pavlovi- ča Cehova so zvečine označene kot komedije, čeprav gledalcev, niso ni- koli spravljale v poseben krohot. Seveda ne zato, ker bi büe slabe, marveč zgolj zato, ker so poseb- ne narave. V času, ko je pisal UTVO (1896), je pre- vladoval na gledališkem odru veličastno napihnjeni stil igranja in temu Igra- nju je Cehov pvostavil na- sproti jedko, pogumno in iskreno pristnost. Ta ma- la revolucija je danes vi- deti preprosta kot Kolum- bovo jajce, njene revolu- cionarnosti pa še vedno ne moremo zanikati. Kot dober pisec in prodoren mislec se je Cehov uprl laži neke družbe in njene- ga gledališča s svojo Res- nico. To seveda ni bil obračun ideologa, ki skle- ne dokončno obračunati s tragično vznesenostjo in cmeravostjo malomeščana, pač pa tenkočutna, pre- mišljena poteza umetn-ka. ki skozii vrsto preprostih, vsakdanjih prizorov obli- kuje zanesljivo izpoved neke generacije in jo spre- minja v prepričljivo umet- niško dejanje ob koncu propada meščanske umet- nosti. Igra se odigrava na ne- kem posestvu med aristo- krati, pisatelji, igralci in upravniki p>osestva. Pogo- varjajo se, se prepirajo, zajtrkujejo, flirtajo, lovijo ribe, igrajo karte in gle- dališče. Konstantin Trep- Ijev, sin igralke, piše »tež- ka dela« in se brezupno zaljubi v Nino, ustreli utvo (galebico) in jo po- loži dekletu pred noge. Nina pa odide za starej- šim, nepomembnim, mod- nim literatom Trigorinom, v katerem vidi utelešene vse svoje »velemestne« sa- nje. »Snov za krajšo pri- poved«, pravi Trigorin. »Ob jezeru že od mladih nog živi mlado dekle. Ra- da ima jezero kakor utve m je srečna in svobodna kakor ustva. A kar na le- pem pride nekdo, jo za- gleda in ker nima kaj po- četi, jo pokonča kakor bo- le utvo.« To se zgodi tudi Nini, ki bi rada p>ostala velika igralka. Trigorin jo pusti na cedilu in ko se zapuščena, brezuspešna sreča s Konstantinom, se ta v brezupu, da bi Jo lahko kdaj navezal nase, ustreli. Cehov je svoje drame imenoval vodvile, kome- dije. V Utvi je življenje podobno komediji. Ljudje so omejeni na majhnost, na banalnosti svojih vsak- danjih in življenjskih laži. Radi bi se rešili iz moč- virja izpraznjenih upov in prepričani so, da je vsega kriva provinca, v kateri živijo. Cehov pa nam jas- no FKxve, da provinca ni niti v majhnem mestu, ni- ti na deželi, marveč v du- hu. Provinca je vselej vprašanje duha. Na tofografiji spredaj Marija Goršičeva in Janez Ber mež, zadaj od leve proti desni Jana Šmldova, Štefan Voir in Ljerka Belakova. Iz dnevnika SLG (3) Iz Rostanicvkc »Utva« Antona ^-avloviča čehova doživlja nenavad- no potovanje (lanku bi rekli: od premiere do premiere/ do svoje končne prve predstave v Celju, ki bo jutri, v petek 5. oktobra. Naštudirana je bila že spomladi in tako smo šli z njo v Veienje na VELENJSKO PREMIE- RO, ki je bila 28 junija Ko smo jo začeli obnavljati, smo dobili vabilo z Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici, kier je program potekal takole. Ob pol šestih zvečer smo se udeležili otvoritve razstave v La- mutovi galeriji, kje smo si lahko ogledali čudovite reprodukcije Lucasa Cranacha, velikega nemškega sli- karja realista iz prve polovice 16. stoletja (500-letnica njegovega rojstva) T-/ potujočo razstavo, ki bo prišla tudi v Celje, je pripravila Nemška demokratična repu- blika. Po otvoritvi je bil miniaturni koncertni nastop sopranistke Bog^icn^ Stritarjeve m pianistov zakoncev Dekleva. Navzoč je oil tudi predsednik Slovenske aka- demije znanosti in un.etnosti Josip Vidmar s soprogo. Ogledal si je pr^-dstaco »Utve«, o kateri se je zelo po- hvalno izrazil. Pred predstavo pa je upravnik in umet- niški vodja gledališča Bojan štih slove mo izročil di- rektorju dolenjskega festimla Ladu Smrekarju električ- ni regulator (det regulatorja smo darovali igralski dru- žini v Vojniku, ki smo ga poleti zamznjali z moder- nejšim. Darilo je lado Smrekar sprejel kot dejanje nadvse dobrega sodelovanja med poklicno ustanovo in amaterskimi družinami. Kakor po vsakem gostovanju v Kostanjevici, se je tudi ta KOSTANJEVIŠKA PRE- MIERA (29 septembra) zaključila na malem banketu, v prisrčnih pogovorih, in z vabilom na zopetno snide- nje. jž Stašine modne kreacije Staša Gorenšek je pripra- vila pod pokroviteljstvom Tehnomercatorjeve Velebla- govnice »T« v foyerju Slo- venskega ljudstva gledališča v Celju samostojno razstavo modnih kreacij. Staša, ki je sicer tudi redna sodelavka Novega tednika in Radia Ce- lje, je končala šolo za obli- kovanje v Ljubljani in se posvetila modi. Tako lahko že dalj časa spremljamo nje- ne skice in modna načrtova- nja na časopisnih straneh, kjer svetuje mladim dekle- tom in ženam, kako naj se oblačijo. Zdajšnja razstava pravza- prav ni nobeno presenečenje, saj mlada kreatorka v svo- jem ustvarjalnem in idej polnem svetu ne more dru- gače, kot da pokaže v orga- nizirani obliki širši javnosti svoje oblikovne dosežke. Za- to smo ji v Celju za ome- njeno razstavo lahko hvalež- ni, saj je ena prvih te vrste. Na panojih se vrstijo števil- ne skice modnih kreacij, pa tudi še izdelane večerne ob- leke so na vpogled, zanimivo krojene, v kombinaciji s ti- skoin. Vsa razstavljena dela dajejo videz zaključene celo- te, saj na nek posreden na- čin ponazarjajo pot od ideje do kreacije, od kreacije do finalnega izdelka. Staša tudi sama šiva in pravi, da z iz- borom, oziroma z idejami nima nobenih problemov. Vse že vidi vnaprej, treba je samo veliko delati, da človek dohiti svoje misli in jih ure- sničuje. dm Hermanova razstava V sklopu nove moderne ve- lenjske knjižnice je tudi ga- lerijski prostor, v katerem prirejajo občasne razstave. Tokrat je razstavil svoja de- la Anton Herman, študent akademije ükovnth umetnosti v Ljubljani, ki sicer stanuje v Šoštanju, rojen pa je v Galiciji pri Žalcu. Na ogled je postavil nekaj portretnih plastik, dva spomeniška os- nutka kot maketi in vrsto linorezov manjšega formata. Herman je v šaleški doli- ni in tudi v Celju imel že samostojne razstave, in sicer kot samouk. Sedanja razsta- va oziroma eksponati pa no- sijo v sebi pečat resnega štu- dijskega dela, ki si ga je Herman pridobil pri študiju na ljubljanski akademiji. V. KOJC "Svoboda poje, i^ra" Vse sekcije Delavskega prosvetnega društva »Svo- boda« Celje se intenzivno pripravljajo za revijo pod naslovom »Svoboda« poje in igra. To bo prikaz dela društvenih sekcij v zad- njem letu. V Narodnem domu bodo nastopili: Mo- šlci pevski zbor, harmoni- karski orkester, tambura- ški zbor ter ansambli Vi- ki j a Ašiča, kvartet »Kava- lirji« s pevcema Francem Rebernikom in Andrejo Zupančič in New swing kvartet s pevcem Otom Pestnerjem. Obeta se nam pester, zanimiv, hkrati pa zabaven kulturni večer. Take nastope smo bili va- jeni videti ob koncu sezo- ne, to pot pa so se priza- devni organizatorji odloči- li za nastop v jesenskem času, ko nam takih pri- reditev zelo primanjkuje. Prireditev bo 19. oktobra ob 20. uri v Narodnem do- mu v Celju. Štefan 2vižej 8. stran NOVI TEDNIK 4. oktober 1973 — CELJE: ZANIMIVO O USTAVI v dosedanjem uresničeva- nju ustavnih sprememb pre-' več poudarjamo normativ- nost in institucializem no- vega mehanizma samouprav- ljanja. Sk:ui>ne službe ni- majo pogojev, da bi bile temeljne organizacije zdru- ženega dela. Delavska kon- trola mora postati sestavni del celotnega upravljalskega procesa v organizaciji zdru- ženega dela. Zavzeti se mo- ramo za zavestno spremi- njanje samoupravnih odno- sov in ne menjati le obli- ke, vsebina pa bo ostala ista. V celjski občini se pri uveljavljanju ustavnih določil niso vsepovsod do- volj izkazali. To je nekaj bistvenih povzetkov razgo- vora o uresničevanju ustav- nih sprememb, ki ga je or- ganizirala komisiia za .dejnorpolitično tisposablja- nje pri komiteju občinske konference ZKS v Celju. Uvodne misli šo podali To- ne Erjavec, Tone Zimšek in Peter Toš, ki je med dru- gim poudaril, da marsikje niso razumeli revolucionar- nega bistva ustavnih spre- memb. To je nujnost samo- upravnega sporazumevanja med delavci v združenem delu. PODSREDA: TV ZA UČENCE t IVlinuio ntbdeljo so v Pcdsreao iM°išii pieüstaviUiU tovarne Isfcra J iz Kranja. Učencem osnovne šole Podsreda so prinesli darilo, ki T so ga že dolgo želeli, vendar je želja presegla n,jihove možnosti: ? televizijski aparat, gramofon in pa plošče, potrebne za pouk nemške- ^ ga jezika. V zahvalo za darilo, ki so se ga učenci šole v Podsredi 4 zelo razveselili, so predstavnikom podjetja Iskra pripravili krajši 4 kulturni program, petem pa so jih povabili na kosilo. V popoldan- < skem času so jim še razkazali svoj domači kraj, ki je, mimogrede 4 povedaro pa je sedaj zasedel diplomirani inženir iMilan Zupančič, prej 1 zaposlen v Cinkarni. ^ 4 i LIP LOČE: NOV ČASOPIS j Lesnoindustrijsko podjetje v Ločah je v septembru prvič izdalo 1 Interni časopis za vse zaposlene. Glasilu so dali ime Naše življenje, j Uredniški odbor vodi inženir Stane Kokelj, člani pa so Janko Ko- ^ vač, Jože Bizjak, Vinko Leskovar, Mirko Polanec. Franc Padežnik 4 in Ivanka Klokočovnik. »Naše življenje« bodo izdali štirikrat na i leto. 4 i ROGAŠKA SLATINA: j ZBOROVANJE GEOGRAFOV : 4 v petek, 5. oktobra, se bo v Rogaški Slatini začelo IX. zboro- ^ vanje slovenskih geografov, ki bo trajalo do 7. oktobra. Zborova- ^ nje organizira Geografsko društvo Slovenije, udeležilo i» se ga ^ bo okoli 250 geografov iz Slovenije ln zamejstva. * IX. zborovanje slovenskih geografov se bo v dneh, ki bodo < natrpana z raznimi razpravami, osredotočilo predvsem na šmarske i regijo in jo bo poizkusilo osvetliti z vseh mogočih geografskih < in demografskih vidikov, ki se jim bodo pridružili še drugi. ^ Z referati bo sodelovalo trideset znanstvenikov, delavcev v go- ^ spodarstvu, zdravstvu in šolstvu ter turizmu. < • Zadnji dan IX. zborovanja bo posvečen občnemu zboru društva < Slovenskih geografov, po občnem zboru pa bo sprejem v Koncertni < dvorani Zdraviliškega doma STYR1A. -mst- < A CELJE: MAJDA TROGAR V. D. DIREKTOR v okviru šestega sejma obrti in sedme zlatarske razstave je ' bila v ponedeljek seja članov izvršilnega odbora poslovnega zdru- ' ženja Formator, na kateri so se dokončno poslovili od dosedanjega ' direktor.ja Ivana Uranjeka. ki je prevzel mesto direktorja v zdra- | vilišču Dobrna. Hkrati s tem so se mu zahvalili za izredno delo, , ki ga je opravil v združenju, še posebej pri organizaci.ji obrtnih . se.Jmov. Na njegovo mesto ro za vršilca dolžnosti direktorja ime- . novali Majdo Trogarjevo, dolgoletno sodelavko v biroju poslovnega združenja Formator. VELENJE: GOSTOVANJE V ESSLINGENU Velenje in Esslingen sta že vrsto let pobrateni mesti. Tako so bili ves prejšnji teden v Esslingenu člani gimnazijskega pevskega zbora, ki so pripravili dva koncerta. Najprej so peli v veliki Mer- cedesovi tovarni za naše delavce. Navzočih jih je bilo okoli ti.soč. Drugi koncert pa so imeli v glavni mestni koncertni dvorani, kjer so njihovo petje izredno lepo spre.jeli. Gostitelji so jim v času bivanja razkazali tudi številne mestne znamenitosti, bili pa so tudi na sprejemu pri nadžupanu Esslingena Eberhaldu Klapprothu. Omenjeni župan je v teh dneh tudi prispel na obisk v Velfnje, kjer se je pogovarjad s predstavniki občinskih organizaci.i o nadalj- njem medsebojnem sodelovanju, ogledal pa si je tudi več tovarn in kulturnih znamenitosti, LAŠKO: OBSEŽEN DNEVNI RED v petek bo v laškem druga popočitniška in 37. redna seja občin-ske skupščine sedanjega sklica. Dnevni red obsega 10 točk. Za soglasje k zaključnemu ra-čunu pros^'o sklad za financiranje družbenih dejavnosti, sklada za gospodarsko in komunalno dejav- nost, sklad za financiranje narodne obrambe in gasilski sklad ter pospeševalne službe v kmetijstvu in zagotoviti vire njenega finan- ciranja. Sprememb naj bi bil deležen tudi odlok o ukrepih druž- bene kontrole. Razpravljali bodo o zazidalnem okolišu Lahomšek in izvoUlt ^Tsto komisij, med temi komisijo za izdelavo novega občinskega statuta. Srečanje v avtobusu s Kranjčevo Nežo I Med srečnimi nagrajen- ci TEHNO-MERCATORJA za potovanje v Švico s li je bila skorja kruha pn/a skrb na svetu, da ne bodo otroci lačni. Takih stvari in težkih časov člo- vek niti ne more pozabiti, pa čeprav pravi stari pre- govor, da prej pozabimo slabe kot pa dobre čase. Čisto nehote še v človeku kdaj gloda krivica, ki jo je doživljal v življenju, kate- rega usodo si ni mogel sam krojiti. Takšna je bila tudi Neža. Zrla je skozi okno po lepi pokrajini in z mislimi se je vračala v kraje, ki vodijo na Nem- ško pa na Francosko. Tam Je pred zadnjo svetovno vojno Neža pretočila mar- sikatero solzo, pa tudi po- zneje, ko se Je vrnila v svoje Kasaze pri Petrov čah. Pozneje mi je v pri- jetnem razgovoru zaupala, da je preko štirideset let, kolikor je bila v zakonu prejokala, zdaj pa hoče vse to nadomestiti. Sicer verjame, da ne bo živela še toliko let, da bi vsa leta prestanega gorja Iz- merila s sončnimi leti si- ve starosti, vendar je to- liko gorja, da se je zdaj v dobroto in se kdaj pa kdaj veselo nasmehne. Že 1924. leta je odšla v Fran- cijo z možem Johanom, ki je delal v rudniku, ko- pač je bil, na čelu! To je bilo garanje, ki ga člo- vek ne bi privoščil hudi- ču, ne pa sočloveku. Ne- ža, M je delala pri lju- deh, je imela dnevno tu- di po dve »rihte« in je včasih zaslužila s svojim delom več kot nien Johan. ■Po devetih letih sta se vrnila, vendar se je mož ponesrečil in ni dobil do- ma dela. Zato sta se vrni- la v Francijo, kier je mož dobil delo. 1939. leta sta bila na Nemškem, v Wör- tenbergu. Neža se je za- poslila v tekstilni tovarni, . blizu katere so tudi sta- novali. Tam so preživeli tudi zadnjo voino. Štiri otroke ie povila Neža. Najstareiši sin da- nes živi v Belgiji, drugI sin ie bolan in je doma, hčerka je v Franciji, naj- mlaiši sin pa je padel 1944. leta v nemški voj- ski. Družina se ie v Ka- saze vrnila 1945. leta, mož ni delal tri leta, ker je bil slab, 1948. leta pa se ie zaposlil v Keramični v Libojah, kjer je delal vse do upokojitve. Težko življenje, fizični napor, ki ga je terjalo rudarsko de- lo, je dokončno utrudilo Nežinega Johana in 1958. leta je legel k zadnjemu in večnemu počitku. Osta- la je z otroci, ki so ra- sli in si iskali vsak švoj ■kruh. Danes je ponosna kot vsaka mati, če njeni otroci s poštenim delom služijo svoj kos kruha za- se in za svoje otroke. Vrnimo se za hip k presenečenju našega vo- diča Janka. »Kamor sem potoval,« pravi, »sem sre- čeval Krajnčevo Nežo. Bi- la sva skupaj v Pragi pa drugod. To je korajžna ženska, jih ima že čez osemdeset!« Res, Neža jih ima že dvainosemdeset in že čez, pa veselo rajža po širnem svetu, ki se ji zdi danes veliko lepši kot pred mno- gimi leti, ko je morala vanj zaradi skorje kruha. Danes pa plača turistični agenciji znesek za f>oto- vartje, pripravi si poto- valno torbo in hajd po de- želah. da jih vidi in spo- zna. Najraje gleda rože, vendar trdi. da tako lepih, kot so njene, še ni nikjer videla. In kje vse je že bila naša Neža? V Nemči- ji. tudi pozneje, ne samo pred vojno, v Benetkah, v Belgiji. Franciji, na Šved- skem, v Holandiji, Špani- ji, tudi že prej v Švici in Avstriji in v Rimu. Po kaj Je šla v Rim, sem jo vpra- šal, pa je rekla odreza- vo: »Sem se šla spovedat papežu, pa mi ni odpü- stil, Jaz pa njemu nisem In sva si bila bot!« Pred leti si je šla ogledat tudi zloglasno koncentracijsko taborišče pri Münchnu — Dachau. »V Turčijo bi še rada šla,« je skozi nasmeh priznala. »Bi našla kakš- nega Turka in bi skupaj preproge prodajala po svetu ...« Spet Ji nasmeh spreleti ustnice. »Nič kaj dobro življenje nisem Imela, zato pa Imam takš- no starost,« je modro ugo- tovila. »Zdaj pa bo na vrsti Jugoslavija. Rada bi čim- več videla naše domače dežele. Na Jug bi potova- la, pri nas pa sem že bila v Logarski dolini in celo na Okrešelj sem šla!« Spet se zazre skozi okno, mimo katerega be- žijo slike. Rahlo je oro- šeno z zunanje strani, kaj- ti dež je pršil in sivi tež- ki oblaki so se vlekli po nebu. Toda njen obraz ni bil zaskrbljen ali otožen. Češ. koliko sem že vide- la, pa Če me malo ljubi dežek zmoti, nič hudega — kaj je to v primerjavi z življenjem! »Enkrat bi še rada šla gledat na luno, če je gor kaj kame- nja,« pravi nenadoma, po- vsem resno. »V Petrovčah mi obetajo, da ko bom umrla, mi bodo dali na grob koš in češnjo bodo vsadili vanj. Doma imam v sadovnjaku kar štiri- najst češnjevih dreves ... pridite kdaj na obisk, imam dobro šmarnico. In slikali ste me, vam pla- čam .. .ja. še bom poto- vala, lepo je to. Kaj bi se po moji smrti kregali za tiste moje uboge kraj- carje, bolje da jih sama zdaj zapravim ...« Besedilo in slika: DRAGO MEDVED žt. 38 — 4. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 l^jihovo življenje je materinstvo BIRTM .. lylimo sem zavozil v j^j-ižišče v Petrovčah in ravno prestavil v tretjo, jjo je na avtobusni posta- ji stoječa starejša ženica dvignila roko. Noga mi je ^ avtomatično skočila jia zavoro, prestavil sem y vzvratno in ji pope- ljal naproti. Na zadnji jedež sva zložila prtljago in že je avto zdrsel" v smeri proti Pirešici. Pa je jjeseda dala besedo. Zmo- tila se je v avtobusu, pa je morala v Petrovčah iz- stopiti in počakati na drugega, da bi se pope- ljala proti Pervegu od tain pa še več kot tri ki- lometre peš proti Zavrhu pri Galiciji. Povedal sem ji, kdo sem in da sem namenjen k neki mamici v Ponikvo, Ser v Tedniku že tretje leto pišemo o mamicah, ki imajo več kot deset otrok. »Jaz pa sem jih imela trinajst!« mi je segla v besedo. Prvi trenutek sem mislil, da mi bo vo- lan ušel iz rok, nato pa sem ji hitro razložil vse podrobnosti. Branila se je, da jo je sram mi je re- kla, da bi jo" v časopis dali, no bolj ko sva se bližala njenemu domu v Zavrhu bolj je bila zgo- vorna. Doma je bila ne- daleč od svojega sedanje- ga doma, na viničariji. Ko sta se s Francetom vzela, bilo je pred 46 le- ti, sta najprej odšla v Šempeter, kasneje sta se vmila na moževo doma- čijo. Tast je kmalu zatem kupil nekoliko niže ležečo posestvo in tja sta se preselila ter ostala tu vse do povojnih let ŠUPERGER MARIJA je rodila trinajst otrok, se- dem fantov in šest de- klet. Trije otroci so zgo- daj umrU, vsi ostali pa še žive. Najstarejšemu sinu je 46 let in najmlajšemu Lojzetu pa 29. Štirje so se poročili, ostali žive še doma. Kmetije še nista predala in kar sama še skrbita za okoli 40 hekta- rov veliko posestvo, ki terja precej pridnih rok. Nekoliko sta z možem že nagovarjala Lojzeta, ki je sicer zaposlen v celjski Žični in se vsak dan z motorjem vozi od doma, pa se nikakor ne more odločiti. Kdo bo birtval je torej še odprto, se bo že našel kdo, ko bo prišel čas za to. Supergerjeva mama ima doslej že enajst vnukov, kar pa je pravzaprav še vedno kar malo v primer- javi s trinajstimi otroki, kolikor jih je rodila sa- ma. No, ko se bodo po- ženili še preostali, potem bo tudi še vnukov prav gotovo več. Učakala pa jih tudi še bosta z možem, saj sta oba še kar dobrega zdravja, pa čeprav je mo- žu Francetu že zlezel na utrjena pleča sedmi križ. Mama Marija pa, dokler se bo p>odajala še sama po opravkih v Celje, pešačila po strmi cesti in gospodi- njila, tako dolgo se ji res ni bati, da bi morala v bolniško postelj. Sicer pa je tako, da je pri hiši ve- dno veselo, saj jih živi v skupnem gospodinjstvu kar štirinajst, pa zaradi tega seveda tudi dela v kuhinji nikoli ne zmanj- ka. Sicer pa mama Marija ne pozabite, da sva se do- govorila, da pridem na zlato poroko čez štiri le- ta in prav gotovo ne bom pvozabil, kaj sva se za ta- krat domenila. Vse bomo opravili, kot je bilo reče- no! Mislim da velja, saj veste kaj mislim, če je držalo petdeset let, potem bo tudi v bodoče, pa če- prav bi ceremonijo moral opraviti kar jaz. Velja, kajne? Pa veliko zdravja in sreče tudi v naprej. BERNI STRMCNIK 06 celjskem sejmu Y 'Tvežu. ki skoraj ne po- ^ Predaha, je težko ujeti dvg 2a pomenek. Ce- J le za izmenjavo nekaj Vse so bile skoraj ^esöde namreč, in 'rav''^'^^^ izrečene na hitro, ^to so morda najvaž- 0 ' najbolj tehtne. Vse 1 J vrtele okoli letošnje- 1 « . J^kega sejma, vse oko- ^ J^^ditve, ki uvršča Ce- lä/^^ prava sejmska me- HIRšBERGER, ki vajenka, je tokrat roi^^" razstavni prostor kolektiva, Kreator- ■'^^je se močno zanima- jo za naše izdelke, zlasti še ssa otroška oblačila. Všeč so jim. Kaže, da smo dobro iz- brali. Pa tudi poznajo nas dobro. Ime našega kolekti- va se je že uveljavilo. Sicer pa menim še to, da je zelo prav, ko sodelujemo, na tej prireditvi.« STEVA ROMANICA, ko- mercialista, smo tokrat na- šli na prostoru laškega TIM. »Tokrat prvič sodelu- jemo na celjskem sejmu. Za- nimanje za naše izdelke je veliko. Po zaslugi tega sej- ma, so na vidiku tudi neka- tere pogodbe o dobavi naših izdelkov. Sejem se je uvelja- vil, le škoda, da je urejen v takšnih prostorih. To čuti- mo zlasti razstavljale!. Ko bodo novi prostori, bo vse drugače.« VINKO KOLENC je zastop- nik centra za poklicno uspo- sabljanje in zaposlovanje in- validov. »Odločili smo se, da p>okažemo izdelke, ki so- dijo v naš proizvodni načrt za prihodnje leto. To so re- gal za shrambe, ki je spri- čo sestavljivih elementov ze- lo sprejemljiv za vsak pro- stor, zatem kopirna miza in servisni voziček. Sejem je dober, kvaliteten in prav za- to se mi 2XÜ, da bi se v na- šem mestu morali odločiti še za eno takšno prireditev v letu. To naj bi bila gospo- darska razstava v najširšem pomenu besede, zlasti pa z udeležbo industrijskih in dru- gih kolektivov.« JOLANDA LESJAK, je štu- dentka četrtega letnika pra- va, v času sejma pa tudi tol- mač dela celjsk^a Pohištva. »Kot vidite se je ta kolektiv tokrat predstavil z Učno štu- dentsko sobo, ki jo bo pri- hodnje leto uvrstil v serijsko proizvodnjo. Med obiskovalci uživa izredno pozornost, p>o- leg nje pa tudi cvetlično sto- jalo, ki bi ga prenekateri ra- di odnesli kar s seboj. Ko- lektiv je torej uspel. Kar se T.iče sejma pa tole: če se hoče Celje s svojim gospodarstvom uveljaviti, pokazati, potem mora imeti takšno razstavo.« MARJANA BREŽNIK, pro- dajalka v paviljonu Tkanine: »Moram reči, da dobro dela- mo in da je pred našo stoj- nico vedno dovolj kupcev. Srajce, predpasnike in noga- vice prodajajo z velikim po- pustom, tudi od 30 do 50 od- stotkov. Celje mora imeti svoj sejem. Ko bi le kmalu dobilo tudi primernejše pro- store.« M. BOŽIČ SOSED 5 SOSEDU SOŠOLCA Rumene ruike so koračile v šoio oziroma fantki in dekli- C«, ki so jih nosili, so se med seboj prepirali, kdo je v razredu največji razgrajač. Ko so dospeli v šolo, še ni bila odprla, zato so s kre- gt>m nadagevali še pred šol- sKimi vrati. 1'rišla je njitto- va tovarišica in jih umirila. Razposajene glavice so po- sedle v razredu. Srečno so pretili ure nove matematike, nekoliko dalj ča.sa so se za- držali pri črki U, in že je bilo na vrsti njihovo najljub- še opravilo — risanje. Tovaris.ca jim je prejšn^ dan naročila, da naj prinesejo s seboj barvice. Voščenke,- Škatlice so pri risanju ro- male na klop, vmes je bilo veliko klepetanja, češ. jaz imam voščenke iz Italije, mo- je pa so iz Lipnice, jaz sem jih kupila v T . . . Le Lidija je bila tiho. Ma- mica ji je včeraj rekla, da nima denarja. Tako je ostala Lidija brez voščenk. Ko je prišla tovarišica po- nje, ji je Lidija povedala, da barvic nima. Tovarišica je pogledala po razredu in pri Tončku opazila zelo dolge vo- ščenke. Vzela mu jih je in razpolovila. Polovičke pa je dala Lidiji, ki se je veselo spravila na risanje svoje ma- mice. Delali so namreč njen portret. Tonček se je našobil in ko je bilo konec pouka je vrgel Lidiji v obraz: »Ker ste revni doma, je tovarišica prelomila moje barvice:« Lidija je sklonila glavo, be- seda »revni« pa ji je zvenela še dolgo ušesih. Je tovarišica naredila prav? Poznala je Lidijine razmere doma in se držala gesla, da mora sošolec s sošolko deliti vse. Morda pa ne bi bilo Tončkovih našobljenih ustec, če bi stvar razložila? Užalo- stila pa bi Lidijo, zato je ravnala tako koi smo opisali. 10. ctran — NOVI TEDNIK 4. oktober 1973 it. ŽALOSTNA ŠOLA Bivša šola v Rimskih Toplicah sameva že celo leto. Poslopje je res po- trebno preureditve, a kdo se je bo usmilil še pravi čas, dokler res ne pro- pade? Poslopje je tik ob glavni cesti, pa vseeno ne privlači niivogar. Koliko ženskih src je že upalo, da najdejo tu zaposlitev, kajti govorilo se je, da bo tu obrat Kore iz Radeč. 2al pa je pw enem letu vse na mrtvi točki. Ža- lostni smo mi in z nami naša šola. Marija Mali NI BILO NADZORA Nenadne poplave in hu- di nalivi so prizadeli tudi Celje. Marsikje je bil ogro- žen promet. Voda je vdi- rala v kleti in podobno. V sredo dopoldne, 25. sep- tembra se je v podvozu pri pošti nabralo toliko vode, da je kanali niso mogli požirati zaradi pre- visokega vodostaja Voglaj- ne in predvsem Savinje in je bila cesta proti Te- harjem in štoram zaprta. Pri pošti pred obema pri- vozoma sta bili ix>stavlje- ni rdeče - beli zapreki. Kljub temu pa so vozniki osebnih avtomobilov vo- zili skozi jKxivoz, in sicer po desni strani v obe smeri, po pločniku za pešce, ki je občutno višji in ga voda ni zalila! Ne vem, kdo je zaprl cesto, vem pa, da bi morali mi- ličniki nadzorovati in usmerjati promet! Ker je skoraj ves dan padal dež, verjetno nihče ni hotel stati na dežju, čeprav bi lahko kaznoval ali pre- prečil marsikaj. V večernih urah sta obe rdeče-beli zapreki ležali na cesti, po kateri so vo- zniki »brezskrbno« in »ju- naško« vozili! Z. S., Celje POKAL V GORICO Zelo kritiziram, da ni- ste objavili mojega pisma, v katerem sem pred enim mesecem pisal glede ru- darskega praznika v Li- bojah, ker gre za pKxije- tje Montana Žalec. Montana Žalec rudnik premoga in nekovin je tudi letos praznovala ru- darski praznik kot vselej tradicionalno. Ker imamo več ekonomskih enot, so se pomerile v nogometu EE Zaloška Gorica in Li- boje. Rezultat je bil 2:2. šlo je za prehodni pokal. Ker sta se obe moštvi strinjali, so streljali enajstmetrovke in je zmagala šele po žrebanju Zaloška Gorica. Največja zahvala gre predvsem vra- tarju in kapetanu Brišni- ku. Delavci v Zaloški Gorici si tudi želijo, da bi se uredilo nogometno igri- šče, da bi imeli delavci, posebno pa igralci nogo- meta po napornem in tež- kem delu tudi malo raz- vedrila, posebno v nogo- metu, ki ga tako ljubijo. Ž. E. Griže 67 ŠE »ZLEPA DELAJ — ZGRDA POJDI« v Novem tedniku št. 32 z dne 23. avgusta 1973 na strani 11 je bilo objavlje- no pismo z naslovom Zle- pa delaj — zgrda pojdi, ki ga je napisala Slavica Kranjc ia Zg. Rečice — Laško. Ker je večina navedb v pismu, katerega cilj je bil oblatiti naše ime, izkriv- ljenih in zlaganih, vas vljudno prosim, da obja- vite kot odgovor ße to mo- je pismo. Izhajam iz srednje kmečke družine. Že zelo zgodaj, komaj 10 let mi je "bilo, mi je umrl oče in tako je mati ostala s tre- mi otroki sama na pose- stvu. Oba z bratom sta bila mlajša m mene, kot najmlajšega sina v druži- ni me je zato čakalo naj- več dela. Po odsluženju vojaške obveznosti sem se zaposlil v jami Rudnika Laško, hkrati pa poma- gal še vedno na svojem rodnem domu. Pred dese- timi leti sem se poročil z ženo Marico in prišel za gospodarja na Perčičevo kmetijo. V teh leitih se mi je tudi družina' povečala, tako da smo pri hiši štir- je. Kot doma na svojem rodnem domu in kot v jami rudnika, sem tudi tu zagrabil za delo z vso vnemo, hkrati pa po naj- boljših možnostih pričel s posodabljanjem kmetije s tem, da smo že nakupih precej poljedelskih stro- jev, ki naj nam olajšajo naše delo. Kot otrok sem mimo živel in delal skupaj z vsemi stanovalci na naši kmetiji vse do pred tre- mi leti, pa še nekaj dlje, ko je Slavica Kranjc spo- znala svojega sedanjega fanta in očeta njene hčer- ke Nandija Jakopiča. Ta je v začetku zares pogo- sto zahajal k njej, nato pa se je kar za stalno na- selil pri njih, kar je ime- lo za posledico, da se je število stanovalcev sobe povečalo od prvotnih dveh, to je mame Kranjc in hčerke Slavice, še za Nandija Jakopiča in male hčerke, ki se je rodila v lanskem letu. Zanikati moram naved- bo v pismu, da bi se z njim o stalnem prebiva- nju pri nas kakorkoli do- govarjali. Nagnal ga pa tudi nisem pač iz razloga, da se bo zaradi neustre- znosti sobe za večjo dru- žino po poroki s Slavico nekje stalno zaposlil, si poiskal streho in pričel samo preživljati in skr- beti za svojo družino. Žal se to do danes še ni zgo- dilo, čeprav so po pismu sodeč sedaj dobili ustrez- no stanovanje. Vendar pa bo tudi to stanovanje po- trebno čistiti in zračiti, kar v sobi pri nas ni bil slučaj. Ta je bila poleg tega, da je bila za tako veliko družino neprimer- na, slabo prezračevana in vzdrževana, počistila jo je njena mama, šele čez šti- rinajst dni potem, ko so se odselili. Priče lahko povedo, da so smeti, ki so jih prej pometali pod po- steljo, nosili ven s košem. Takšno je bilo stanje predvsem v zadnjem ča- su, ko je mama Kranjc bila bolna, hči Slavica in njen fant Nandi pa tega nista imela časa storiti, saj sta bila večji del zdo- ma in sta se vračala do- mov skoraj vedno pozno v noč od 22. do 24. ure in to tudi takrat, ko je Sla- vica kot mati novorojen- čka bila na porodniškem dopustu, nato pa je dela- la štiri ure. Zato tudi trditev, da so sami ostali za vsa poljska dela, postaja smešna gle- de na dejstvo, da je ma- ma bolna, Slavice in Nandija pa tako podnevi ni bilo doma. Res pa je, da je mama Kranjčeva pred tem večkrat pridno pomagala pri poljskih de- lih. Po 10. v mesecu pa je pomagala prav rada, saj je tako bila preskrb- ljena s hrano in pijačo, ker so njeno družinsko pokojnino, po pokojnem možu in zaslužek Slavice kaj hitro porabili. Poseb- no še zato, ko se mlada dva preveč rada zadržuje- ta v gostilnah. Glede uporabe strani- šča, ki smo ga imeli sku- pnega, smo se. dogovorili, da ga izmenično čistimo. Ker ga Kranjčevi niso či- stili, smo jim ga prepo- vedali uporabljati, ker ni- smo dolžni, da ga čistimo namesto njih. Priče pa lahko potrdijo, da Slavica ni prala v so- bi niti otroških niti svojih oblačil. Ker stanujemo bolj na samem in glede na to, da sta se Slavica in Nandi vračala pozno v noč do- mov, tudi takrat, ko ni delal do 21. ure zvečer, smo vežna vrata zaklenili, ko smo odšli na počitek, saj zaradi njih res nismo mogli puščati odprta vra- ta, posebno še potem, ko jim je bil dozdevno dva- krat ukraden denar. V maju letos smo ob- navljali žitno shrambo, na katero je bila naslonjena njihova drvarnica in tako smo morali podreti drvar- nico, v kateri pa niso imel drv. Kurili so pose- bno pozimi, noč in dan samo z našimi drvmi. V drvarnici so bile le sme- ti, v katerih so naše ko- koši odlagale jajca (7 na dan), približno 2 meseca pa nismo dobili nobenega. Moram priznati, da me je fant Slavice v začetku, ko je pričel zahajati k njej, s svojim vedenjem, posebno govorjenjem, ki mu teče dovolj gladko, pridobil. V gospodarjenju z njihovirni dohodki, z redom in čistočo je šlo na bolje, ie da je to trajalo le kratek čas, potem pa je šlo še bolj navzdol, po- sebno z rojstvom otroka, kateremu je v pismu, ki ste ga objavili, posvečena ganljiva materinska skrb. škoda, da je ta le na pa- pirju, ker bi sicer 13-me- sečni otrok razen kravje- ga mleka na steklenički poznal tudi drugo hrano, ki pa bi jo bilo potrebno kuhati in to redno, ne le občasno. Za kaj takega pa je poleg takšne zrelosti potrebna še duševna, da zares čutiš odgovornost, za bitje, ki ga pripraviš na svet. To pišem predvsem za- radi tega, ker je moja že- na, ki ima materinski čut v naravi, ne samo v pi- smu, zaradi odsotnosti Slavice in obolelosti ma- me Kranjc, večkrat previ- la njihovega otroka kot pa njegova mati Slavica. Dejansko se je nesogla- sje med nami pričelo že v novembru lanskega le- ta. Točno 9. novembra. Takrat je »skrbna« mami- ca Slavica hodila v službo še štiri ure (od 13. do 17. ure), vračala pa se je velikokrat pozno, tako kot bi delala poln delovni čas. Tega dne ni varova- la otroka niti mama Kranjc, ker je odšla na pogreto svojega sorodnika. Tako je dojenček jokal v sobi sam brez varstva. Ker se je moji ženi Mari- ci smilil, ga je odšla na- hranit in previt, pri tem pa so bili tudi sosedovi otroci. Okrog 23. ure pa sta se vrnila domov Sla- vica in njen fant. Takrat je Slavica prišla v našo spalnico in pričela joka- ti, da jo bo njen fant pre- tepel, ker mu je zmanjka- lo 20.000 starih din in ce- lofan papir. Hkrati pa je dejala, da v sobi ni bil nihče drug kot moja žena in tako so ženo osumili, da je ona vzela njegov denar. Ker je bil sum ne- upravičen, in za nas ža- ljiv, izmišljotino pa si. je izmislil Nandi Jakopič, smo ga že takrat pričeli odganjati od hiše. 2a ko dejanje so tudi p^"^ mili sosedovo Jožico ^^ vseh teh lažeh in suVh čenjih, ki si jih je nJ sposoben izmisliti, kar dokaz tudi objavljeno smo, ni čudno, če sem^" pred usodnim 3. juiijg^^ večkrat opozoril, da v,"' odide iz hiše, glede na u da ga nismo vzeli na s^ novanje, niti se o tetn njim karkoli pogovarjJ Za zidarsko delo, ki T' je pri nas opravljal, pg prejel pošteno plačilo j! to ne dvakrat po pet tij^ čakov, ampak štirikrat jv 10 tisočakov, kar je čutno več in za storjen^ delo, poleg hrane in pijj, če, ustrezno plačilo. Ob teh nesporazumih pj nikoli nisem, tudi 3. j^j, ja ne, odganjal mamj Kranjc in hčerke Slavice z otrokom. Tako sem na dan 3. julija letos vprašal le Nandija Jakopiča, kdaj misli oditi iz naše hiše, Ker mi je ponovno zatr! jeval, kot že tolikokrat prej, da se bo v 14 dneh odselil od nas in ker je Slavica le preveč vpila na. me, so mi kljub temu, da sem mirne narave, popu. stili živci, pograbil sem nekaj obleke, misleč, da je obleka Nandijeva in jo vrgel skozi okno! šele zunaj sem nato opazil, da je bilo nekaj kosov oble. ke tudi od Slavice in otroka, saj ni čudno, ko pa imajo vse na postelji pomešano. Potem sta Sla- vica in Nandi odšla od hiše in se vrnila okrog 12. ure z najetim avtomo' bilom in fotoaparatom. Ko je žena Marica vide. la, kaj delajo, so ji prav tako popustili živci in je skočila proti Slavici, ki je držala v rokah fotoapa- rat, hoteč ji preprečiti fo- tografiranje. Ker je Slavi, ca po rasti mnogo moč- nejša od nje, jo je vrgla po tleh in se vrgla nanjo. Ko sem videl, v kakšnem položaju se žena nahaja, poleg tega pa je bila še zmerjana, sem se zopet spozabil ter skočil do že- ne in Slavice in jo pote- gnil z žene, hkrati pa jo verjetno tudi mahnil. Od- krito povem, da sem bil razjarjen, tako da za iskanje kakšnih predme- tov nisem bil sposoben. Tekel sem še za Nandi- jem, ki pa jo je urno od- kuril s fotoaparatom. Tu- JOŽE KAKER Lepega dne, ki se je nato žalostno končal, je na dvorišče naše stolpnice zavozil črn mercedes z belo registrsko tablico. Prodiren glas hupe je razgnal gru- čo otrok, cviljenje zavor pa je na balkone privabilo starše, ki so v strahu, da ni kateri izmed pamžev prišel med kolesa, pustili kipeti mleko in nehali brati časopis. Več ko je v času cvetja cvetličnih lončkov na policah, toliko glav se je zdaj nagibalo preko be- tonske ograje. Nič ni bilo posebnega! Le voznik mer- cedesa je odločno zaloputnil vrata za seboj in priteg- nil pozornost nase. Vprašujoči pogledi so bliskali z balkona na balkon in očitna zavist se je brala v njih, komu bo ta obisk namenjen. Gosposki tovariš pa je, ne meneč se za nas zgoraj, stopil v vežo. Prav tako hitro, kot so se glave prej pojavile, so zdaj izginile. Bolj ko je kdo pohitel, bolj je dal slutiti, da ta imeni- tni obisk prihaja k njemu. »No,« sem si mislil, »strica v Nemčiji nimam, od tistih, ki imajo mercedese, pa me tako nihče ne po- zna.« Vseeno lahko priznam, da se je vame vselila tista lastnost, za katero pravijo, da bi grela vse, če bi go- rela. Želel sem si, da bi takšen imeniten človek tudi na naša vrata enkrat potrkal. No, seveda, videti bi ga morali sosedje. Če je nazadnje tak obisk že v stano- vanju, lahko samo še bife ali hladilnik sprazni. To kajpak ni noben hasek. A če ga sosedje vidijo, si le mislijo kaj... Dvakrat je zazvonilo, dvakrat potrkalo! Sinka je prepodilo s kahlice! Ves preplašen je pritekel k meni s hlačami pod koleni in svareče spo- ročil: »Bav-bav!« »Ni bav-bava! Striček trka, bonbončka je prinesel,« sem ga tolažil in ga arestiral v otroško sobo, z dvig- njenim prstom pa sem ga vseeno opominjal, da tudi sam ne verjamem v strička. Nato sem odhitel k vra- tom, pripravil vljudnostni nasmeh, odklenil, odprl in — zagledal človeka iz mercede?a. Stal je mrko resen, z aktovko pod pazduho in drobnim listkom v rokah ... »Želite, gospod?« »Jaz sem tovariš! Gospode pa prav zdaj preganja- mo!« Že sem mu hotel dati pravi naslov, pa me je pre- hitel. Tisti listek je odmikal in primikal očem in sku- šal prebrati: »Kakon? ... Kakor? ... Ne ... Krokar! ... No, Ka- kec ali Krakec, saj ste to vi?« »Da, nekaj takega, sicer pa točno piše na vratih,« sem mu odvrnil na priimke, ki se niso ujemali s pra- vim, a so se vedno nanašali name ... Pa je tovariš primerjal nalepko na vratih s tistim na listku in je prikimal .. . »Želite?« sem še enkrat poudaril. »Ha, nič ne želim! Zahtevam, da mi o vašem so- cialnem položaju pojasnite nekaj stvari.« Glas mu ni zvenel nič kaj prijateljsko, zato sem ga urno povabil v stanovanje. Da ga ne bi slučajno videli sosedje! Vstopil je tako oblastno, da sem takoj vedel, s kom imam opravka. Njegove stopinje so bile tako pra- vilne in vodile so točno v eno smer. To lahko trdim. saj sem videl na preprogi razločne odtise prašnil čev- ljev. ki so se nizali v premi črti do kosmatega poda v dnevnem prostoru, kamor sem po ženini odredbi sitw samo v ix>sebnih copatah. IVlogoče je imel tovariš o'' nje drugačna pooblastila? No, mislil sem že tudi na- prej: ni mi bilo jasno, kaj bi tovariša o mojem soci^ nem položaju zanimalo. Toliko reven, da bi bil pr®*^ viden za socialno podporo, se mi je zdelo, spet nisem- Tako sem bil zmeden, da gostu niti sedeža, na kat^ rega je sedel, nisem fX)nudil. Zato pa je bil on vlju"" nejši in je rekel: »Sedite, da se v miru pogovoriva!« Po krajšef^ molku, ko je gledal moj preplašeni obraz in mu je ^ dobro delo, je nadaljeval: »Tovariš, znano vam je, da so v teku važni druž- beni procesi, ki bodo prizadeli tiste, ki smo jim gočili, da so se diferencirali, ki na naš račun živij® v luksuzu, ki za našo družbo, ki ..., ni sprejemljiv' »Ki...!« se mi je zareklo. »In kaj imam jaz P^' tem, ki nimam nič?« .. »Kaj imate, kaj nimate, bom odločil jaz! Zdar sem pri vas! In nimate se kaj izmikati!« i »Pa sem že jaz na vrsti?« sem vprašal. Siis^ sem, da bo nekaj takega, da pa se že v tej smeri ukrepa, tega pa še ne. »Ja, tovariš, nekje je treba začeti!« je pribil. sem ga takoj razumel...« In zdaj na delo! Vpras vas bom kar naravnost. Do česa, menite, da niste pi" šli po pošteni poti?!« ^ Nadaljevanje žt. 38 — 4. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 sani sem šel na p>ostajo jjjilice v Laško ter pove- va,!, kaj se je zgodilo. Obžalujem to svoje deja- nje, posebno še zato, ker jg ijil to moj prvi pretep 36. letih poštenega živ- ljenja. Povem pa, da sem bil v to prisiljen. Karel Razboršek, Rečica 52, Laško Odgovor: Objave pisem pe zaračunavamo, zato ni yeba nič plačati. NOVA METODA ZDRAVLJENJA Sem redna bralka vašega tednika, vendar se še ni- sem nikoli oglasila v njem. Dne 18. septemtoa 1973 sem pa doživela ne- taj nenavadnega, zato sem sklenila, da napišem čla- nek, katerega želim, da ga objavite. Za kaj gre? imam sina, ki je star 12 let m boluje že 6 let za sklepno revmo. Sina mi zdravi v naši ambulanta dr. Moser Ivan in to us- pešno, za kar sem mu zelo hvaležna. Sedaj mi je pa začel tako kaši jati in to Jest tednov skupaj, da je začel bruhati. Zdravnik me je poslal v Celje na rentgen. Ker sem zapKJsle- na, sem morala vzeti do- pust. da sem lahko šla z njim 18. septembra 1973 na rentgen. A tam — glej ftudo. Ko sva prišla na vrsto. Je primarij dr. Hri- beršek pregledal sina ln se zadri nad njim z vpra- šanjem, če pije vodo. Ker se ga je sin ustrašil, ni odgovoril nič, ampak jaz, da pač pije. Nato je za- čel še bolj vpiti in je re- kel, da on bi mu že po- kazal, če bd bil njegov sin itd. Obrne se k meni in pravi: »Ja, veste gospa, eno fajn »bikovko« v ro- ke ln ga zmaslrajte po ta zadnji tako, da mu bo od spodaj prišla vročina gor in bo takoj nehal kaš- Ijati.« Takrat nisem na- šla besed, tako sem bila šokirana. Sedaj se pa sprašujem, zakaj plačuje- mo socialno, če ni otrok vreden drugih zdravil kot bikovke? Ali Je to sploh način, da kaj takega izja- vi zdravnik? Nisem zdrav- stvena delavka, a kljub temu pomagam s tem, da sem darovala kri 21-krat, mož pa 32-krat, a moj otrok se pa naj zdravi z bikovko? Mislim, da sin ni kašljal zato, ker pije vodo, pije Jo pač toliko, kot vsi ostali, kadar smo žejni. Zato se mi zdi, da tak,§nd nasveta niso potreb- ni bolnim otrokom. Zato želim op>02oriti vse mate- re. naj sedaj, ko smo pre- stopili v hladno Jesen, pa- zijo na svoje otroke, da se jim ne prehladi jo. ker me skrbi, kje bodo naba- vile bikovke, ker drugih zdravil proti kašlju nam- reč ni. Upam, da bo ta članek prečital tudi tova- riš zdravnik in da bo v bodoče dajal malo bolj premišljene izjave, kakrš- ne ustrezajo šolanemu člo- veku na takšnem delov- nem delovnem mestu. Prizadeta mati Vera Polšak, Šentjur 45 DOBER DAN, ŠOLA Dober dan — šola! Si pozabUa na svoje pleme- nito poslanstvo? Nekdaj si otroke učila poleg vseh drugih učenosti tudi po- zdravljanja. Dober dan, dobro jutro, dober večer, na svidenje... Ali je to zares tako težko? Včasih smo se celo priklonili, fantje so sneli klobuk, da- nes pa ... Kam smo pri- šli? Tako nekako je vzdiho- vala priletna kmetica, ko se je vračala s polja. Sre- čala jo je kopica šolarjev, bili pa so tako zavzeti v svoj p>ogovor, da k tlom upognjene ženice še opa- žih niso. Pa se je ustavila in jih nagovorila: — Kam pa hodite v šo- lo? Saj ste šolarji, ne? Pa vas ne učijo lepih pozdra- vov? Nas so. Meni ni tež- ko reči — dober dan — VI pa niti ust ne znate odpreti. Kaj bo, ko boste veliki? Da, ena sama skrb jo je, kaj bo z mladimi, ko dorastejo, ko ne bodo na- šli za sopotnika prijazne- ga pozdrava, tople besede. In to skrb je razodela uči- telju, ki ga je bila slu- čajno srečala. Potem sta skupaj razvozljala, zakaj otroci tako neradi po- zdravljajo. Že res, da je to v mestih nemogoče, to- da na deželi... Pozdrav je najbolj preprost izraz družabne vljudnosti. Po pozdravu spoznamo izo- braženega, dobro vzgoje- nega človeka že od daleč. žaUtev je, če moški po- zdravi žensko z rokami v žepu ali s cigareto v us- tih. še večja žalitev je, če se mlad človek pomu- zne mimo starejšega, ga odrine s poti, namesto da bi mu voščil — dober dan. Ali je res kriva samo šola? Nikakor! Prvi vzgojitelji, učitelji so starši. Če le-ü otroka že v rani mlado- sti nauče osnovne olike, jo bodo obdržali tako re- koč vse življenje. Najbrž tudi štandard vpliva, da p>ostajamo vedno bolj ob- tujeni, da spoštujemo ob- leko in vse vonjave v nje(j, na človeka pa pozablja- mo. Res je, pozdravljanje je osnova kultiviranega človeka, osnova za huma- no sporazumevanje s so- zemljanom. Menda ni šo- le, kjer o pozdravljanju ne bi govorili, zabo ne iščimo tod osnovne kriv- de. Mogoče bi bilo prav, ko bi že na začetku na- pisali: Topli in človeški odno- si v družini — DOBER DAN! -dk- Kljub temu, da bomo z velikimi deii v Celju dobili novo vodovodno in plinsko napeljavo, si Celjani želijo, da bi se ta dela čimprej končala, saj razdrte uli- ce niso nič prijetne. Foto: D. Medved 4. oktober SVETOVNI DAN VARSTVA ŽIVALI Ko smo začeli v Sloveniji ustanavljati društva za var- stvo živali (DZV2), smo se znašli na ro'&u velikega, pov- sem neobdelanega polja ... Skoro v vseh zahodnih dr- žavah, iK>sebno še v Švici, švedski, Angliji, izrazito tu- di v Avstriji, so DVrt že dol- ga leta zelo aktivna. Ob današnjem dnevu se moramo vprašati, kakšni so naši dosežki. Razen članarine, ki je talčorekoč simbolična, nima društvo nobenih dohod- kov, zato poslujejo požrtvo- valni člani v nadvse skrom- nih prostorih in to brez ho- norarja. Po hitro naraščajo- čem številu članstva smo spoznali, da le ni tako ne- znatno število tistih ljudi, ki si prizadevajo ustvariti znos- no življenje za živali. Kaj torej hočemo člani DVZ2? Nismo člani KINOLOŠKE- GA društva, ki si prizadeva za vzrejo čistokrvnih psov, niti nismo v Društvu rejcev malih živali ipd. Naše dru- štvo vodi humana smer: PRE- PREČEVATI mučenje živaU in jim zagotovita pravilno življenje ob človekovi strani in omejitev razplojevanja ži- vali. Rodi naj se jih po mož- nosti samo toliko, kolikor je zaželjenih, naj ne služijo kot igračka nerazsodnim ot- rokom! Marsikateri starši vzamejo v hišo mačko za družbo otrokom, toda mačka dorašča, oglaša se narava in že je tu naraščaj. Namesto, da bi tedaj takoj odstranili (seveda na human način) odvečne mladiče, pustijo, da doraščajo, dokler ne spozna- jo, da rabijo vedno več hra- ne in nege, postajajo jim nad- ležne in odveč — kaj sedaj? V našem mestu se je zgodilo, da se je nekdo hotel znebiti te mačke in mladičev, vse skupaj je zato stlačil v vre- čo, jo nekam pritrdil in na- t^ udrihal z gorjačo po njej, dokler niso pojenjah presu- nljivi kriki... Človek, kje je tvoje srce in razum? Ne- sel bi bil tisto vrečo v vete- rinarski zavod, tu bi za skro- men denar imičiii nezaželene živali, ne da bi jim bilo tre- ba tako strahotno umreti. Upati moramo, da so taki primeri le redki, toda sreču- jemo se še z drugimi prime- ri trpinčenja. Pse čuvaje pri- klepajo na naših kmetijah v kakem zapuščenem kotu gospodarskega poslopja na komaj meter dolgih verigah, posoda za hrano je zanemar- jena, nikdar morda umita, voda za pitje je le malokate- remu psu na voljo. Pasja hi- šica je po navadi za silo zbita, vsa špranj asta in tako pes izpostavljen vsem vre- menskim neprilikam. Ponovno bi še omenili klavno živino v tesno nalo- ženih kamionih, pa pitanje telet po najnovejšem nači- nu v pretesnem zaboju. Ži- val ne more leči, ko je dopi- tana. ne more stati na no- gah, je takorekoč bolna. In zakaj tako? Ker hočejo go- spodinje čimbolj nežno in be- lo meso. mora žival troeti muke od rojstva do smrti! Ko bd si poskusili lakoto, kot jo poznajo marsikje na svetu, bi bili morda zadovo- ljni tudi z manj belim me- som. Kam sega človekova prevzetnost? še in še bi lahko našteva- li nerazsodna, za žival pa ta- ko boleča ravnanja. Zavedaj- mo se, da je žival ustvarjena kakor človek, da občuti bo- lečino, pa tudi veselje, če si z njo dober. DVZŽ ne vsiljuje ljudem ljubezni do živali, prizadeva- lo pa si bo, da bo z zako- kom zaščitena pred trpin- čenjem. ♦Društvo za varstvo živali Celje VELENJE MOST SAMI POSTAVILI Dobravčev stari most čez Pako v Slatine je bil že ta- ko dotrajan, da je bilo nujno treba postaviti novega. In to so storili uporabniki tega mostu s prostovoljnim delom sami. Za to delo so žrtvovali tisoč tristo šestindvajset pro- stovoljnih ur. Za most je bi- lo tudi darovanih 18 m' hra- stovega in kostanjevega lesa ter železne vezi in vijaki v vrednosti 32.000 starih dinar- jev. Poleg tega pa je bilo tu- di nekaj prevozov s traktor- jem in konjsko vprego za do- voz traverz, gradbenega lesa in vsega drugega potrebnega materiala za most. Za ta de- la je bilo narejenih 300 pro- stovoljnih ur. Krajevna skup- nost p>a je prevzela nekaj drugih stroškov v višini oko- h 300.000 starih dinarjev. Glavna iniciatorja za to po- trebno delo sta bila Drev Jo- že iz Slatin in Klančnik Stan- ko iz Šmartnega ob Paki. Velika večina ui)orabnikov mostu je pri delu pridno po- magalo. Tu se vidi, kaj pre- more skupna volja in skup- no delo. REGULACIJA PAKE NUJNA Zadnji dan, ob času po- plav, smo videli, kako potreb- na bi bila že tolikokrat ob- ljubljena regulacija Pake. V vasi so bile hiše, ki stoje des- no od glavne ceste Gornje— Šmartno—Letuš, v vodi. Vse kleti in- drugi prostori so bi- Li zaliti z vodo tudi do tri- cetrt metra visoko. V učitelj- skem bloku je voda zalila kotlovnico, stanovanja dveh učiteljev in druge prostore v njem. Preko ceste pri tem bloku je tekla voda nad pol metra visoko, tako da se je moral promet odvijati mimo cerkve in železniške postaje. Zatrdno upamo, da se bo v prihodnjem letu obljubljena regulacija Pake zagotovo pri- čela. »VEGRADU« HVALA Zveza borcev Šmartno ob Paki je zaprosila SGP Vegrad v Velenju, da prevzame pa- tronat nad glavnim spomeni- kom žrtvam fašizma v šmart- nem ob Paki. Poprej je ime- lo patronat nad spomenikom komunalno podjetje Oljka, ker pa se je to priključilo Vegradu, smo veseli, da je Vegrad oziroma njegov delav- ski svet ta patronat prevzel in nam bo sedaj tako omo- gočil ureditev okolice pred si>omenikom. Ta prostor ne bo smel biti več otroško igri- šče, še manj pa parkirni pro- stor za one, ki se ne zaveda- jo ali pa se nočejo zavedati, kaj nam tak spomenik pome- ni. Vegradu pa vsa čast in hvala! DELA NAPREDUJEJO Gradnja nove samopostrež- ne trgovine v Šmartnem ob Paki lepo napreduje. Kljub majheaimu števulu delavcev dela lepo napredujejo. Ingrad ima namreč mnogo strojne mehanizacije, zato je delo hitrejše in lažje. 2Jadnje čase jim precej nagaja izpad elek- trike. Prihodnji teden bodo vlivaU že ploščo. Upamo, da jim bo vreme naklonjeno. Že sedaj lahko sklepamo po tem, kar je dograjenega, da bo to res lepa in funkcionalna sa- mopostrežna trgovina. VRH V SLOGI JE MOČ Tudi pri nas se dela, bi dejal skoraj vsak vaščan na Vrhu. Komaj so prebredli eno prepreko, že so se lotili dru- ge Pred leti so si z lastnimi močmi in močjo laške obči- ne priborili vodovod, sedaj pa so se lotili gradnje nove ceste. Pa da kdo ne bi mi- slil, da so bih sedaj brez ce- ste? Cesta je, samo takšna, kakršna je, ne zadostuje več današnjim potrebam cestnega prometa. Povrh vsega so pa še takšni klanci, da za avto- bus niti ni zmožna. Sicer pa niti za lažji promet. Zato je bil res že skrajni čas, da se tudi ta del, ki lahko rečemo, da je še Kozjansko, vpiše v linije avtobusnega področja. Da je do gradnje prišlo, je dal pobudo svet Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim. Sedaj pa gre največ pohvale Dragu Cepužu, ki nadzoruje vsa dela na cesti. Veliko je bilo treba izreči besed, da so prepričali ljudi o tem, da morajo tudi sami nekaj žrt- vovati, saj gre vse v njiho- vo korist. Vendar trud ni bil zaman. Končana so dela tra- siranja in izkopavanja jar- kov, čakajo pa še samo na prvi posip z gramozom. In s tem naj bi tudi z delom za to leto končali. Marsikdo si bo p>otem za- vriskal, ko bo arvtobus usta- vil celo pred njegovo hišo m mu ne bo več potrebno eno uro ali še več v dolino do prve avtobusne postaje. Izne- bU se bo tudi te skrbi, da bi mu še kdaj zakuhal avto zaradi klancev. Na kraju bo vsak prišel do spoznanja, kakšnega pomena bo ta pri- dobitev in tako bo lažje po- zabil na prostovoljna dela in denar, ki ga je moral in ga bo še moral žrtvovati, pred- no bodo dela končana. NA NAS RÄCÜN v sestavku Zinka iz Grobelnega nam je pona- gajal škrat. Priimek Zinke Košec je spremenil v Ko- rošec. Kdo je pritaknil še tisto »ro«, ne vemo. • V eni izmed prejšnjih številk smo objavili, da je Stanko Kranjc doma iz šoštanjske občine. Ni res. Dela na občinski konfe- renci SZDL v Mozirju, kot je pojasnil Pepi Miklavc. CELJE TEKMOVANJE STAREŠIN Na prostoru okrog Nove- ga gradu na Dobrni je bilo republiško tekmovanje rezerv- nih vojaških starešin iz skoraj vseh slovenskih občin. Nasto- pilo je 61 ekip, manjkalo jih je sedem, med njimi tudi i2 Laškega, Žalca in Šent- jurja. Ekipe so tekmovale v re- ševanju nalog iz vojaške te- orije, taktike in topografije, pomerili so se v streljanju s pištolo in v pohodu po azi- mutu. Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno, naj- boljšim ekipam in posamez- nikom pa je izročil priznanja in pohvale predsednik repu- bliškega odbora ZRVS Slove- nije ing. Slavko Korbar. Na tekmovanju ekipe s širše celj- ske regije niso imele poseb- nih uspehov, saj so se tako ekipe kot posamezmiki uvr- stili pod dvajseto mesto. ■^mm. ZLATA POROKA Pred dnevi sta si na matičnem uradu v šoštanju po petdesetili letih zakona ponovno izreltla zvestobo Angela in Anton Ručman iz Šoštanja. Slavnostni obred je opravil predsedniij Krajevne sltupnosti Šoštanj Ivan Gošnik, ki je zakoncema izrekel tudi čestitke, podelil spominsko listino in predal darilo Krajevne skupnosti, šaleški oktet iz Šoštanja pa je slavljencema v dvorani matičnega urada zapel nekaj pesmi. Anton Ručman se je rodil leta 1899, njegova žena pa leta 1907 — oba v Družmirju pri šoštanju. Zanimivo je, da je bila nevesta ob poroki stara komaj 16 let, tako da je za možitev potrebovala posebno dovoljenje. Anton Ručman je bil rudar v velenjskem rudniku, žena Angela pa je bila zaposlena v Tovarni usnja Šoštanj. V zakonu se jima je rodilo troje otrok. ^ Komaj 17-leten je moral v prvo svetovno vojno, po njej pa je bil kot Maistrov borec do plebiscita na Koroškem. Po plebiscitu je bil dodeljen artilerijskemu polku, s katerim je odšel na albansko me.jo, od koder je bil leta 1921 demobiliziran. Mobiliziran je bil tudi ob napadu Nemčije na Jugoslavijo, nakar je pi-ebil dve leti v ujetniškem taborišču v Nemčiji. Med obema vojnama in po njej sta se zakonca Ručman prebijala kot delavca v življenju za vsak- danji kruh. Anton Ručman je bil upokojen leta 1956 kot rudar velenjskega rudnika. Oba z ženo sta še vedno zdrava in mladostna ter polna življenj- skega optimizma. Ob visokem jubileju zlatoporočencema iskreno čestitamo: , v. Ko.jc CELJE NOVI ŠOLSKI OKOLIŠI Svet za šolstvo skupščine občine Celje je na svoji seji dne 1. 10. 1973 razpravljal o prtnllogu novih šolskih okolišev in sklenil dati predlog v javno razpravo. Ta predlog, ki p je izdelala posebna komisija pri Izobraževalni skupnosti Celje, je na.slednji; I. OSNOVNA ŠOLA od Kolškove ulice preko Creta seka Kraigherjevo ulico, do križišča Bežigrajske ceste z industrijskim tirom, južni del Be- žigrajske ceste, južni del Dečkove ceste do Ipavčeve ulice, Ipav- čevo ulico v celoti (vzhodni in zahodni del) do Savinjske proge, predel južno od proge (Na zelenici) do Ljubljanske ceste vzhod- ni del do semaforja, Ljubljansko cesto severni del, Gregorči- čevo ulico severjH del, Levstikovo ulico severni del. obe strani Stanetove ulice do semaforskega križišča, obe strani Cankar- jeve ulice, podvoz, obe strani Teharske ceste do priključka Kolškove ulice. OSNOVNA ŠOLA I. CELJSKE ČETE: Kolškova ulica, celotno področje Aljaževega hriba in Skalne kleti, preko Starega gradu do mosta preko Savinje, od tam preko Miklavževega hriba in Anskega vrha do konca občinske meje; ob Savinji desni breg (na Gričku) in celotno območje Lise do mostu, območje vzhodno od Čopove ulice do semafor- skega križišča, južni del Ljubljanske ceste, južni del Gregor- čičeve, južni del Levstikove, območje zahodno od Stanetove do semaforskega križišča, območje južno od Cankarjeve ulice, podvoz in območje vzhodno in južno od Teharske ceste do izteka Kolškove ulice. OSNOVNA ŠOLA SLAVKA ŠLANDRA (NOVA ŠOLA NA OTOKU): od občinske meje na zahodu vsi predeli Medloga južno od Savinjske proge, vključno Ronkova ulica do naselja Ložnica, do Čopove ulice, oba dela Čopove ulice (vzhodni in zahodni) do Savinje in po levem bregu Savinje proti zahodu do občinske meje. OSNOVNA ŠOLA POLULE: NESPREMENJENA MEJA IV. OSNOVNA ŠOLA: od zahodne občinske meje severna naselja nad Savinjsko progo (Babno, Ložnica, Lava — razen Ronkove ulice do na- selja Ložnica) vse do predelov zahodno od Ipavčeve ulice, se- verni del nove Dečkove ceste do Ceste na Dobravo, obe strani Ceste na Dobravo, obe strani spodnjega dela Bezenškove ulice, obe strani Travniške proti severu. OSNOVNA ŠOLA HUDINJA: območje vzhodno od Travniške, spodnjega dela Bezenškove, Cesta na Dobravo (opekarna, Golovec), severni del nove Deč- kove ceste do semaforskega križišča, severni del Bežigrajske do križišča z industrijskim tirom (vključno Bežigrad) proti jugovzhodu preko Creta do Teharske ceste pri izteku Kolškove ulice, proti severu vzhodno po stari meji z Osnovno šolo Štore. Prosimo vse zainteresirane občane, da pošljejo eventualne pripombe k temu predlogu do konca meseca oktobra oddelku za gospodarstvo in družbene službe skupščine občine Celje. LEPO J Pred dobrim mes&u večje število mladihj kaj preživeli nadaljnj,^ Med njimi je veliko tj^ sploh v Sloveniji, potovali od doma tako' Ijenja so zaprisegli ' mlade vojake v enotjS šlander«, ki se je z^^ dneh sem izredno za^Q, dalje vali, bodo rezultaf njimi nimam nobenih pv LASLO CANJI, Zred pleskar: »Sem prvič v| niji, vendar ker sem že slišal, da tu ni slabo, m k vam ni bila težka,] že pisal domov, da bo J no nekaj časa, da se id na novo življenje, venJS težko ni. Celje mi je k«j sto izredno všeč. V -fi sva s prijateljem voj^ je doma tu nekje v odšla na Stari grad, ^ je bil razgled na ri gradu, kot tudi' na m« njim.« JURE JORDAN, LjnK st.ro.ini inženir: »Sprej« ličen, hrana morda | dneh nekoliko slaljši obnavljajo kuhinjo. D na mi ne dela poseM žav, ker sem že predi dom v vojsko nosil I* kot študent miličnišl» formo pri prometni ' Celje je miniaturna ^ na in zato všeč. V voj* že postal športni ker se tudi drugače ^ za šport, veseli pa avtomobilizem.« Mladi fantje, ki so Jj ni, so se izredno P^J', i nico kot tudi o Ce | sredini dobro počutil'' iuu rišlo v Celje 'J ki bodo tu- Jj'^lü uniformi, "^em mestu in ^ so prvič od- vojaškega živ- ^ Obiskali smo Ijjašnici »Slavko fljih: »Po prvih Uodo tako na- ^iplinirani in z ^OVlC, li«ka jjjj na trgovski usem potoval s io po vseh mor- \ sem v Ameri- ^... Zdaj sem jecev preselil v , priznati da so jci lepo sprejeli ^jaki kot tudi ; vsem pomaga- f tudi dvakrat v smo se spreha- gn priznati, da I pO prvih vtisih [\NKOVIC, Kru- «ii: »S še enim sva skupaj iz frič potovala v to v Celje na »škega roka. Ko 3 »kapi j o«, mi saj so me pri- 'judje in v vsem lioj v prvih dneh ®iali med seboj Jfijatelji. V me- 'Wli smo že na in na letal- ® v Levcu.« ^ BARTULOVIC, j^i inženir: »Pri J vojakih je bil ^ izredno prisr- (i^. '^je pieživlja- I j Vojaškega živ- jT lepo: urejeni igrišča, J', prostori. V predvsem ii;oi A "le spo- i^^^mji Grad v sem šel pr- še mi je ro- "s^ev naši obča- j'^^ejemu v vojaš- ' ^ bi se v tej Topolšica v velenjski občini so kon- čali z razpravami po krajev- nih skupnostih o ustavnih spremembah in družbenem razvoju občine do leta 1980. Razprave so bile dobro obi- skane, posebej še v okoliških krajih, kar je razumljivo, saj imajo tam več najraznovrst- nejših problemov, predvsem komunalnega značaja. Ljuban Naraks je vodil raz- pravo v Topolšici, kraju, ki želi zaradi termalnega vrelca v prihodnosti razvijati pred- vsem klimatsko zdravilišče m turizem. »V Topolšaoi naj bi določili prostor, kjer bi lahko gradili penzione (tudi zasebniki), uredili zaradi to- plega vrelca klimatsko zdra- vilišče, s tem pa bi se mora- la sedanja bolnica seveda preusmeriti. Ce bi jim to uspelo, potem bi lahko zače- li tudi s turizmom, predvsem lovom in ribolovom ter kmečkim turizmom. Velika možnost za kompleten razvoj je tudi v tem, da v bližini Topolšice v Lajšah gradijo manjše letališče. V času, ko bodo poskušali realizirati ta program, pa bodo odprav- ljali tudi ostale komunalne probleme, kot prvega izgrad- njo vodovoda na Lom, uredi- tev krajevnih cest, obnovili podružnično šolo in v njej uredili tudi varstveni odde- lek ter uredili razsvetljavo na cesto Topolšica—^Šoštanj. Občani so se seveda zanima- li tudi za bodoče financira- nje krajevnih skupnosti, k^r je za izvedbo programov po- trebno. V začetku bo pomoč, potem pa bo vse skupaj predvsem odvisno od njih sa- mih, njihovega dela in spo- sobnosti.« V krajevni skupnosti škale bi radi v naslednjih letih predvsem popravili sedanjo šolo, zgradili otroški vrtec, kajti veliko družin je, kjer sta zaposlena oba starša. Že- lijo, da bi jih poštar obi- skal vsak dan (ne pa tako kot doslej vsak drugi dan) in da bi avtobus redno vo- zil. Tako pa se zgodi, da jih zjutraj pelje v službo, zve- čer ko se vračajo, pa ga eno- stavno ni. Občani vidijo re- šitev samo v uvedbi stalne avtobusne proge. Urediti bo potrebno tudi več lokalnih cest, predvsem pa že obsto- ječe ceste bolje vzdrževati. Tu gre predvsem za cestni Rudarski dom — Hrastovec in Jezero—Skale. Tudi v ostalih krajih so razprave potekale podobno: v glavnem so govorili o reše- vanju krajevnih problemov, financiranje krajevnih skup- nosti, vsi pa z željo, da se stvari bolje rešujejo kot do zdaj. To pa je tudi glavni namen vseh dosedanjih raz- prav o spremembah naše us- tave in v velenjski občini istočasno tudi o družbenem razvoju do leta 1980. Povej- mo še to: to je ena izjem- nih občin, ki je pripravila podroben program razvoja krajevnih skupnosti do leta 1980. TONE VRABL RADEČE: AKTIV V ..PETI" v sredo, 26. septembra, je bila ustanovna konfe- renca aktiva ZMS v podjetju »Peta« Radeče. To je po sestavu razmeroma mlad delovna ko- lektiv. V njem se je že dolgo kazala želja po usta- novitvi mladinske organizacije, ki bi še tesneje po- vezala mlade delavce in njihove interese. To željo so mladi potrdili tudi s svojo udeležbo na konfe- renci. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje več svoje pozornosti posvetili problemom razvoja de- lovne organizacije in delitvi dohodka v njej, izobra- ževanju ob delu, problemom učencev v gospodar- stvu, organizirali pa bodo tudi več rekreativne de- javnosti, ki jim pomeni sprostitev po delu in mogo- če spoznavanje sodelavcev tudi zunaj kolektivov. Na seiid konference so za predsednika aktiva iz- volili IVANA KNEZA, za sekretarja pa MARJANA SIMONCICA. v Mladinci v občini Laško so tako dobili svoj 28. aktiv. Občinska konferenca ZMS pa pripravlja še ustanovitev aktivov v gostinskem podjetju »Savi- nja«, Komunalneni podjetju in krajevni skupnosti Rečica. B02ENA PAVCNIK Ivo Zupane je predsednik sindikata v Ferralitu v Žal- cu. Zanimalo nas je, katere so trenutno najpomembnejše naloge, ki so si jih zastavili: »Organizirali smo javne raz- prave o osnutku dopolnil ustave in statuta občine. Pri- pravljamo se tudi na ustano- vitev skupnega sindikalnega telesa našega združenega pod- jetja Ferralit, Kovinotehna, Libela in Klima. Za člane našega kolektiva bomo sku- šali čim ceneje dobiti ozim- nico — predvsem jabolka, ki bodo letos še posebno draga. Poleg tega pa bonro omogo- čili članom zelo ugoden na- kup Elanovih smuči,« je kon- čal Ivo Zupane. T. Tavčar V Ferralitu ŽIVAHNI ŠPORTNIKI v tem času, ko se veliko govori o športu in rekreaci- ji po delovnih organizacijah, nas je zanimalo, kaj meaijo o tem in kaj so v ta namen sto- rili v Ferralitu v Žalcu. O tem smo se pogovarjali s tremi člani kolektiva, ki so nam povedali: Oto Eberlinc - referent za šport in rekreacijo: »Mislim, da imamo v našem podjetju najbolj razširjeno športno de- javnost v žalski občini. Vsako leto organiziramo Ferralitove športne igre, kjer od 300-član- skega kolektiva nastopa več kot 100 zaposlenih naših članov. Poleg teh iger sode- lujemo tudi v sindikalnih športnih igrah občine Žalec ter smo dosegli že več dob- rih uvrstitev.« Rudi Jelen: »Sodelujem v naših športnih" igrah, ki obse- gajo 12 panog in to: plavanje, mali nogomet, rokomet, od- bojka, attetika, smučanje, streljanje, namizni tenis, šah, kegljanje in košarka. Pol^ raznolikosti je za naše šport- no udejstvovanje značilna tu-" di množičnost. Za vse nas. ki sodelujemo, je to prijetna priložnost za rekreacijo in zabavo.« Jože Antloga: »Kot že veste, imamo Ferralitove športne igre, na katerih tekmujemo ekipno in posamezno. Tek- movanje pa ne bi bilo za- nimivo, če ne bi bilo pri- znanj in plaket. Tako imamo za posameznike zlate, srebrne in bronaste medalje, za ekipe pa plakete. Trenut- no ekipno po kvaliteti vodi modelama pred upravo, strojnim obratom, pri mno- žičnosti pa strojni obrat pred livarno itd.« Tako razgibana športna de- javnost v žalskem Ferralitu je vredna posnemanja RDEČ NAGEU ZA i^OVE CELJANE Najmanj dvakrat na leto je v vojašnici »Slavka šlandra« v Celju še posebej svečano. To je takrat, ko po mesecu dni življenja v Celju v »sivo- maslinastih« uniformah mladi fantje iz vseh republik in vseh nacionalnosti skupno zaprise- žejo, da bodo vredni sinovi svoje domovine, da jo bodo branili, se borili za enako- pravnost in prijateljstvo med narodi in če bo ix>trebno, v borbi dali tudi svoje življe- nje za Jugoslavijo. Tako je bilo tudi pred dne- vi, ko so se na lepo ureje- nem igrišču zbrali strumno postrojeni mladi fantje voja- ki, ob njih pa njihove stare^ šine. Tej pomembni svečano- sti so prisostvovali tudi šte- vilni predstavniki javnega živ- ljenja našega mesta in veli- ko mladine. Po mimohodu prapora ob strumnih zvokih vojaške god- be na pihala in predaji ra- porta, je zbranim vojakom, starešinam in gostom sprego- voril Niko špK)rčič, ki je med drugim dejal, da je naš cilj samo to, da smo vedno in FHDvsod enotni in prijateljski in da se bomo povsod trudili za razvijanje bratstva in enot- nosti. »Zavedajte se, da bo- ste preživeli v C^elju lepe dni. Vsd so z nami in bodite tudi vi z njimi. Trudite se, • da bomo z vami zadovoljni, kaj- ti zdaj ste Oljani in tako ena družina.« V imenu Celjanov je spre- govoril predsednik Občinske zveze SZDL Janko ževart, ki je tudi p>oudaril veliko prija- teljstvo med civilnim prebi- valstvom in vojsko v Celju, saj se je to sodelovanje iz- kazalo že v številnih skupnih akcijah in manifestacijah. Vsem mladim fantom, ki bodo preživljali naslednje me- sece v našem mestu in po- skušali pridobiti čimveč zna- nja iz »vojaškega učbenika«, so dekleta pripela rdeče na- geljne. tv Vprašuje: Tone Tavčar Odgovarja: Jože Turnšek Jože Tamšek je doma iz 6'aA.ož pri Poizeii, konoal pa je I. stopnjo gozdarske fa- kultete. fcJ študijem ni na- daljeval, temveč se je odio- iii za kmeto-vanije. Danes živi na lepo urejenem po- sestvu in, ker je danes odhajanje mladih Iz kmetij problem, sem mu postavil nekaj vprašanj? »S svojo^ tzourazbo bi si lahko našel zaposlitev kjer- koli, in 2 manj napora hi si lahko ustvaril udobno življenje. Zakaj si se odlo- čil za kmetovanje?« »Doma sem bil na pose- stvu, tako da mi je ljube- zen do zemlje bila polože- la že v zibelko. Potem je prišla še druga ljubezen in zgodilo se je, da sem se priženil na kmetijo ter z veseljem poprijel za de- lo.« »Pa ti je danes po nekaj letih samostojnega kmeto- vanja žal, da si se odločil tako?« »Ne, ni mi žal. V veliko pomoč sta mi ženina ma- ma in seveda žena. S skup- nimi močmi nam kmetija lepo uspeva. Poleg tega pa uživam, ko vidim, da nekaj lepo raste, da kaže dober pridelek.« »Kako pa s kmetijskimi stroji, si z njimi preskrb- ljen?« »V glavnem sem. Imamo vse najnujnejše stroje, s katerimi nam je delo zelo olajšano. So pa ti stroji zelo dragi, tako da jih lahko kupujemo postopo- ma. Nakup nekaterih še imamo v načrtu. Brez trak- torja in traktorskih pri- ključkov pa si dela na krneti j i sploh ne znam več predstavljati.« »Kaj meniš o specializa- ciji kmetijstva?« »Mislim, da je to zelo pametno. Ce se odločiš za eno panogo kmetovanja, se v njej lažje izpopolniš stro- kovno pa tudi strojno.« »Kakšen pa je vaš način kmetovanja?« »Zaenkrat se v glavnem ukvarjamo z živinorejo in hmeljem. Seveda pridelu- jemo tudi druge poljščine, ki jih potrebujemo za last- no uporabo. Pri tem bomo v glavnem najbrž tudi osta- li, ker imamo zemljo zelo raztreseno. Nekaj je je v dolini, nekaj pa v višjih predelih. Tudi gozda ima- mo precej.« To mi je povedal Jdže. Star je trideset let, ima močno voljo in močne ro- ice. Prepričan sem, da bo vzdržal, da se ne bo pri- družil tistim, ki odhajajo.« 14. ctran — NOVI TEDNIK 4. oktober 1973 it. NAŠ VSAKDANJI Zatcai Tednikova okrogla miza o gledališču, o Slovenskem ljudskem gle dališču v Celju? Kolikor bi našli odgo- vorov na to vprašanje, toliko novih zakajtr bi se spet pojavilo. Vendar, to gledališče je naše. Svoje korenine razpletu še v čase izgradnje Narodne- ga doma 1896. leta, v katerem je teda- nja čitalnica dobila svoj prostor z od- rom. Iz tega mesta so se rojevala raz- lična društva in skupine vse do takrat, ko ie prevzel vodstvo »Celjskega pev- skega društva« dr. Vladimir Ravnihar. Po njegovem odhodu je bil nosredno vplivali na programske ^ ve svojega gledališča, kar navsezadW| ja tudi nova ustava? Tudi tu je ^^ odgovor: predstavniki gledališča soj* pobudo, da bodo programska prihodnje stvar družbenih dogovorov.* do potekali v sodelovanju s SZPi-, gotovo pa bo mnogo prispevala informiranosti gledaliških predstav • va rubrika v Novem tedniku z ^^ »Na poti v gledališče — vaš gledal', veščevalec«, ki bo s svojo vsebino s« la bralce o gledališkem delu in nj^ avtor iu pred vsako premiero. 1 Torej, vrata Talijinega hrama ^ rajo na široko. Kulturo ljudem obratno — iz dneva v dan bodo te gla.snejše. O naporih, ki jih to de]^ hteva od ustvarjalcev in od »po'^^'*^ kulturnih dobrin, pa se bomo ( večkrat pogovarjati in tudi v širše^ in zasnovah. Zapisal: DRAGO Od leve proti desni: Bojan štih, Janez Bermež, Janez 2mavc, Franci Križaj, Anica Ml- lanovič, Vilma Križnic, Lidija Jesenovec, Nazir Ljubic, Anton Aškerc, Vida Grafenauer, Borut Alujevič, Ivanka Smola, Franc Šelih, Rudi Kajtner, Marija Goršič, Bojan Volk, Jože Volfand. žt. 38 — 4. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 danes dalje pa do ne- jje (od 4. do 7. oktobra) v velenjski občini števil- ^proslave in prireditve ob iiošnjem občinskem prazni- ^ Posebnost letošnjega Snovanja občine Velenje y tem, da ni kraja, kjer J bila osrednja prireditev, ^več da so prireditve - po ^ krajih in da praznujejo ^ občani, torej tisti, ki so , vseh dolgih letih pomagali jj kakršenkoli način pri raz- Velenja, Šoštanja in os- ijljji manjših krajev. Zato J brez težnje ocena, da so ^lilco prispevali občani, ki so j, še razpisujejo »svoje« re- ijfendume, prostovoljno de- ^jo pri urejevanju komunal- jji problemov, zbrali pa so letos po krajevnih isupnostüi za 100 milijonov jin. To so rezultati, mimo katerih ne moremo,, in če ob- (jni svojega deleža ne bi pri- spevali, potem velenjska ob- Ena ne bi bila tako ureje- na na vseh področjih kot je. Seveda pri tem ne moremo tidi mimo prispevkov delov- li kolektivov, kjer pa po- [edno ponovno nosijo težo ibčani. Zaradi tega so ugod- ; tudi ostali rezTiltati v le- csnjem letu, zlasti na gos- odarskem področju, kjer [ je celotni dohodek pove- i! za 20 odstotkov in druž- ni proizvod za 23 odstot- ov. Amortizacija se je po- Jiala za 47 odstotkov, zaradi takšne pK>večave pa je doho- dek porasel samo za 17 od- stotkov. V okviru '■.ega ao- hodka še vedno zelo hitro na- raščajo družbene dajatve in to kar za 62 odstotka, zato pa so sredstva, Id na kraju ostanejo za sklade, manjša za 27 odstotkov, število zapo- slenih se je v letošnjem letu povečalo za 7,7 odstoka, od tega v gospodarstvu 8,7 odstotka, izplačani čisti oseb- ni dohodek pa za 16,1 odsot- ka. In še nekaj: v letošnjem letu nobeno podjetje ne po- sluje z izgubo. V analitski službi velenj- ske skupščine pa že imajo v glavnem izdelane programe razvoja za prihodnje leto, ko se naj bi celotni dohodek povečal za 29 odstotkov, šte- vilo zaposlenih za 6,8 od- stotka, produktivnost za 16,2 odstotka in enako osebni do- hodki. Tako naj bi bilo v pri- hodnjem letu v velenjski ob- čini zaposlenih že 16653, s tem da se bo število zapo- slenih najbolj povečalo v Gorenju, precej pa zaradi novih trgovinskih lokalov tu- di v trgovini. Izredno pomemben je po- datek, koüko pozornosti po- svečajo v velenjski občini družbenemu standardu. Samo letos je bilo vseljenih 478 stanovanj, v gradnji pa je še nadaljnjih 675. Prihodnje le- to bo vseljivih 629 stanovanj, na novo i>a bodo začeli gra- diti 695 stanovanj (od tega sto zasebniki). Za družbeni standard pa so potrebni Se drugi objekti in so tako le- tos v Velenju zigradili teh- niško šolo, zdravstveni dom, otroški vrtec, telovadnico v šoštanju in po posameznih krajevnih skupnostih pomem- bne komunalne objekte (ce- ste, vodovod, razsvetljava, ka- nalizacija itd.), rekreacijske objekte ob bazenu, zdaj pa bodo dobili še bencinsko čr- palko v Velenju in podobno, v' Velenju gradijo tudi že nov trgovski center ter eno najsodobnejših pokritih trž- nic. Poleg že številnih zgrajenih športnih objektov, odprtega in zaprtega bazena s savno, so se odločili, da s prosto- voljnim delom uredijo smu- čarsko središče v Šaleku v neposredni bližini Velenja. Tam bosta dve smučarski progi, zahtevnejša in lažja, vlečnica in kupili bodo stroj za pripravo snega v primeru, če tega ne bo- Otvoritev no- vega zimskošportnega sredi- šča bo predvidoma 29. no- vembra letos. Tisti objekti, ki so že bili zgrajeni letos, so vredni štiri milijarde, s tem da niso vračunana sred- stva, ki so jih porabili za gradnjo stanovanj in ostalih objektov. šoštanjčani pa bodo ver- jetno najbolj veseh, ix>tem. ko bodo v prazničnih dneh dobili ob osnovni šoli »Biba Röck« telovadnico imenova- no »telovadnica solidarnosti«, ko bodo začeli z gradnjo no- vega kulturnega doma. Za pomemben kulturni objekt, ki bo še bolj razvil že tako razgibano kulturno življenje, so pripravljeni načrti in de- nar, z gradnjo pa naj bi za- čeli prihodnje leto. še bi lahko naštevali šte- vilne drobne, vendar nič manj pomembne objekte, ki jih bodo gradili po ostalih krajih velenjske občine. Ob koncu prazničnega zapisa pa ne moremo mimo tega, da že imajo sestavljen podroben razvoj občine do leta 1980, v njem pa natančno precizdra- no vlogo krajevnih skupnosti, katerim bo nova ustava do- ločila še bolj pomembno, predvsem pa odgovorno fun- kcijo, kot doslej. VELENJSKA RAZGLEDNICA — Na prostoru med glavno cesto, ki pelje proti Slovenjema Gradcu ter kopališčem, so v Velenju uredili dve asfaltirani teniški Igrišči, zatem igrišče za odbojko in še manjšo, prav tako asfaltirano površino, na kateri bi se naj srečali najmlajši teniški igralci. Velen,jsko rekreacijsko središče je tako dobilo nova igrišča, ki so več kot zasedena. Vse pa tudi kaže, da je tu iskati zametek novega teniškega kluba. (Foto: MB) fopotne marginalije v v Zürichu se luči zgo- prižgejo. Morda tudi ^'^'idi tega, da so vse šte- % banke in juvelirnice ^^ro razsvetljene. Neki ^"dobraež je pripomnil, da zaradi tega, ker pre- »"■osfo nimajo problemov ' redukcijami električne- toka. Luči potem še .'50 ne zamrejo v megle- «o iutro. ^alo dalje od hotela ^l^ia« je prijetna »luk- kamor zahajajo me- ^rii na kozarček piva in JL^^deč na visokih bar- stolčkih razgovorijo, isih že kar malce pre- j^Pno za mirne in redo- Švicarje. Medla ki pada od stro- ^n ustvarja podolgova- v ne prevelikem J^oru, postane od šte- cigaretnega dima medla in odmak- kakor da je nihče ne potrebuje. In menda res ne! Kajti v kotu, či- sto pritisnjena ob dve ste- ni, sedi ženska z nekoliko podolgovatim obrazom, na katerem se zarisuje sled prečutih noči našega sto- letja. To so dolge noči sa- mote v množici in hrupu, ki je tako značilen za jav- ne prostore. Pred sabo ima na stojalu veliko oz- vočeno harmoniko iz ka- tere izvablja melodije, ki spominjajo na čase pred drugo svetovno vojno. Z nekoliko hripavim glasom zapoje tudi tisto o Lily Marlen, otožno in utruje- no. Pred njeno veliko preveliko in težko harmo- niko, se nenadoma znajde kozarec rdečega vina in ti- sta rdeča barva deluje kar nekako osvežujoče. Ko naredi nekaj požirkov, se ji zbledeli, starikav ob- raz nakremži, a ko tekoči- na steče po žilah in pri- jetno pogreje, se ji vrne poklicni nasmeh na ustne. Mi smo sedeli v kotu, kjer ni bilo niti borne žar- nice. Tudi naša, slovenska pesem je splavala do »re- toromanskih« poslušalcev. Neprizadeti pogledi so še kar naprej spremljali su- he in kačaste prste na be- lih a že oguljenih tipkah harmonike. Oči pevke so tavale po prostoru in za- zdelo se nam je, da nihče nikogar ne moti. Vsak je živel v svojem svetu in vsak je v tistem trenutku nekaj iskal. Pozabili smo celo na trenutke, ko smo ob prvem padajočem mraku v središču mesta iskali kakšno gostilno, a brez uspeha in je Nač re- kel, da ne razume, zakaj imajo tukaj ljudje toliko bank in denarja, če pa ni- majo niti oštarije, da bi ga hodili vanjo zapravljat. Tu v tej luknji, da- leč od cviljenja modro- snežnobelih tramvajev pa je postalo kot pri nas do- ma. Neka trojica razgre- tih je mislila celo s pest- mi podkrepiti svoj dialog. Mi pa, kakor sem že ome- nil, držali smo se naše pesmi in pozabili smo ce- lo na utrujeno pevko v kotu. Potem smo ubrali tisto »Po jezeru, bliz' Trigla- va .. .« Tudi naši glasovi so bili že utrujeni a ne- nadoma se je prikradla k nam enaka melodija, ki je prihajala iz tiste ne- znansko velike harmonike. Pevka je s priprtimi očmi počasi drsela s prsti po tipkah in jo negotovo ubirala za našimi glasovi. Tako smo se ta večer raz- šli. Po prihodu v hotel »Italian nam je šefica v sprejmnem salonu posta- vila steklenice s pivom na veliko okroglo mizo, v kotu je stal stari pianino, v drugem kotu pa avto- mat za cigarete. Posedli smo v udobne fotelje in za razliko od drugih, ki so že prijetno smrčali v svo- jih posteljah, pričakali ju- tro v Zürichu z živahnimi besedami na ustnicah. DRAGO MEDVED 16. ctran — NOVI TEDNIK 4. oktober 1973 it. Celje ZA ZAČETEK V MESEC VARČEVANJA NOVA KNJIGA PROF. JANKA OROŽNA »DENARNIŠTVO V CELJU« V ZALOŽBI CELJ- SKE PODRUŽNICE LJUBLJANSKE BANKE Za začetek v mesec varče- vanja nova knjiga prof. Janka Orožna — »Uenarništvo v Celju« v založbi celjske po- družnice Ljubljanske banke. Celjska podružnica Ljub- ljanske banke je pripravila nadvse slovesen uvod v me- sec varčevanja, v me h; ok- tober. Tiskovno konferenco so namreč povezali z izidom knjige uglednega celjskega zgodovinarja, prof. Janka Oro- žna »Denarništvo v Celju«. Tako je ta denarni zavod odprl posebno poglavje celj- ske zgodovine, ki ni pomemb- no samo zaradi denarništva kot poslovnega činitelja naše- ga življenja, marveč veliko bolj kot delež slovenskega življa in njegovega denarniš- tva na Spodnjem Štajerskem v borbi za obstanek. »Organizirano denarništvo je sodelovalo pri rešitvi slo- venskega narodnostnega vpra- šanja na Spodnjem Štajer- skem in je pri tem tudi u.speIo,« je med drugim de- jal avtor pravkar izšle knji- ge. »Medtem ko je denarniš- tvo nekoč imelo pomembno vlogo za ohranitev slovenstva na naših tleh, gre zdaj za utrditev našega življenja, na- še družbe!« Celjska podružnica Ljub- ljanske banke je z izdajo Orožnove knjige opravila hva- ležno delo in opozorila na svoj delež pri ohranjevanju naše narodne zgodovine. Sicer p" je konferenca v drugem delu potekala v de- lovnem vzdušju. Tako je pred- sednik sveta varčevalcev dr. Aleksander Hrašovec opozo- ril na vlogo tega organa, ki vse bolj izgublja posvetovalni značaj in postaja pomemben činitelj pri oblikovanju poli- tike denarnega zavoda. Varče- valec dobiva vse večjo vlogo pri delitvi sredstev, ki niso majhna in ki jih obUkuje s s svojimi prihranki. Predsednik sveta mentorjev pionirskih hranilnic Jože 2ni- darič pa je opozoril zlasti na vzgojno plat pionirskih oziroma mladinskih hranilnic v šolah. »Gre za vzgojo mla- dega človeka kot varčevalca in zlasti kot bodočega samo- upravljalca. Prvi koraki sa- moupravljanja so utemeljeni v delu pionirskih hranilnic. Naša želja v zvezi z delom hranilnic na šolah pa je še v tem, da bi sčasoma združi- la sredstva vseh organizacij, ki delajo v šolah in da bi tako pionirske hranilnice po- stale denarni zavod v malem.« In ko je šef celjska mestne hranilnice Aleksander Videč- nik govorü o poslih, ki zade- vajo prebivalce, je posebej opozoril na varčevanje v pod- jetjih. »Ta oblika varčevanja zavzema čedalje širši obseg. Medtem ko je bilo konec lanskega leta v to obliko za- jetih 32 delovnih organizacij s 3.835 varčevalci, se je to število konec avgusta letos povečalo na 58 delovnih or- ganizacij z 12.046 varčevalci. Tako smo v tem času zajeli v to varčevanje že 19 odstot- kov vseh zaposlenih na našem območju. Dobro so se v to akcijo vključili v žalski in celjski občini, slabše pa v konjiški in brežiški. Sicer pa je treba povedati, da to de- lo močno podpirajo vsi poli- tični in gospodarski dejavni- ki v občinskih središčih, saj gre za akcijo, ki ima izreden gospodarski pomen.« »Naše delo približujemo lju- dem tudi z ustanavljanjem poslovnih enot v manjših in večjih krajih. Zaenkrat jih ima naša podružnica 23. Nove zaenkrat niso na vidiku, ra- zen če teren ne bo zahteval drugače. To med drugim ve- lja tudi za Dolgo polje in Zg. Hudinjo v Celju. Sicer pa se varčevalcem približujemo tu- di z ustanavljanjem tako ime- novanih hranilnih blagajn v delovnih organizacijah,« je med drugim poudaril direktor celjske pKxiruznice Ljubljan- ske banke Zdravko Trogar. MB Radeče ob krajevnem prazniku Vsako leto od 1948. sem se v Radečah v prvih dneh okto- bra veselijo svobode, svobod- nega življenja. Imajo vzrok za praznično razpoloženje, kajti oktobrski dnevi so bili v letu 1941, ko so Nemci za- čeli množično izseljevati lju- di iz radeškega območja. Ko je bila premagana' hitlerjev- ska Nemčija, je za mnoge preseljene pomenila svoboda vrnitev domov, za vse preži- vele pa konec terorja, strahu, grozot in krvi. Letos so praznični dnevi na območju Radeč še posebej slovesni. Prve prireditve so že mimo. Tako je bilo v so- boto tekmovanje ribičev, lov- ci pa so se pomerili v stre- ljanju. Medtem so svojci pad- lih s predstavniki organizacij ZB in drugih političnih orga- nizacij odpotovali v Franko- lovo, v Polskavo, Fram, Ro- gozo in Dobravce, kjer so se poklonili na grobiščih padlih v minuli vojni. V soboto zvečer je bil tudi slavnostni koncert pevskih zborov iz Radeč in Miklavža pri Mariboru. Prireditev je bila tudi v nedeljo ko so tekmovali pio- nirji v spretnostnih vožnjah in poznavanju cestnopromet- nih predpisov. Zvečer pa so se radeški športniki pomeriU v nočnem teku po mestr.ih ulicah. Prireditve so se nada- ljevale tudi med tednom. Po- nedeljek je bil namenjen od- bojki, torek streljanju in ro- kometu, sreda gasilski dejav- nosti. Danes je v Radečah no- gometni turnir, zvečer pa bo slavnostna seja avtomoto dru- štva, ko bodo najbolj zasluž- nim članom izročili priznanja. V oetek bo v Radečah vr- hunska prireditev. Godbeniki sindikalne godbe iz radeške papirnice so že od i>etka sem opozarjali nase in na svoj jubilej. V petek so priredili vrsto krajših koncertov po kolektivih v Radečah in Zi- danem mostu. Godba je nam- reč slavljenec in praznuje le- tos svojo 60-letnico. Za svoj jubilej so izdali tudi brošu- ro, v njej pa opisujejo zgo- dovino godbe in segajo celo dlje nazaj v zgodovino papir- ništva v tem kraju. No, in v petek zvečer bodo prire- dili godbeniki slavnostni kon- cert. V soboto bo v Radečah za- čel delovati radio-klub, po- poldan pa bodo v gosteh ime- li sekretarja CK ZKS Franca Šetinca, ki bo ob šesti uri zvečer govoril na velikem množičnem zborovanju. Zbo- rovanje bo zaključil ognje- met z radeškega gradu, v ne- deljo pa so za praznično vzdu- šje ponovno poskrbeli godbe- niki, ki vabijo za ta dan tudi druge papirniške godbe iz Slo- venije. In še nekaj. Ves teden se vrstijo v Domu počitka v Lo- ki pri Zidanem mostu obiski pri ostarelih in bolnih obča- nih. Obiskov so deležni starci in bolni tudi na domovih. Tu- di oni naj imajo praznik. Ob zaključku požarnovarnostnega tedna je občinska ga- silska zveza Celje pripravila zanimivo in svojevrstno tek- movanje gasilskih trojk na mopedih. Vodstvu tekmovanja se je prijavilo sedem ekip. Na startu pri šoli na Svetini se je trojka na mopedih opremila z gasilsko opremo. Namen tekmovanja je bil preizkus hitrega in uspešnega nastopa gasilcev na težko dostopnih terenih, predvsem pri začetnih požarih. Tekmovanja so se udelešili tudi gasilci iz Stoperc in Majšperka, kjer je njihov teren v Slovenskih goricah tudi hribovit in težje dostopen. Prav gotovo bodo izkušnje iz Svetine prilagodili svojim prilikam! Rezultati tekmovanja: Prvo mesto je zas<>dla domača trojka Svetina I. pred Maj.šperkom in Svetino II. Ob jubileju Cinkarne Kdor je v minulih letih kolikor toliko spremljal gibanja gospodarstv V celjski občini, ni mogel mimo tega, da ne bi spoznal težav in napo kolektiva Cinkarne, ki jih je le-ta vlagal v sanacijo podjetja. Nedokonc? investicije, težaven položaj panoge in nerazumljivi disproporci na podro" cen so pripeljali kolektiv v položaj, ko se je resno postavljalo vprašaj njegovega nadaljnjega obstoja. Toda kolektiv ni klonil. Ob pomoči druS ter s samoodrekanjem so se zagrizli cinkarnarji v nekaj let trajajoči ? ki ga zapuščajo kot zmagovalci. "I Letos slavi 1.800 članski kolektiv 100 letnico obstoja podjetja, jo v letu pomembnih dosežkov in uspehov. Pa smo ob tej priliki povai, na razgovor dipl. ing. FRANJA KLINGERJA, generalnega direktorja podjen ki je odgovoril na nekaj vprašanj. ^ N. TEDNIK: Cinkarna Je v strukturi celjske industrije vedno zavzemala pomembno mesto. Krizno obdobje je mi- nilo in zopet se vrača tja kjer je nekoč že bila. Kako bi oce- nili njen današnji položaj? F. KLINGER: Točno, vra- čamo se na mesto, ki smo ga nekako pred desetimi leti že imeli. Prepričan sem, da smo na najboljši ix>ti, da do- sežemo pomembne rezultate, saj bomo po trdnih ocenah že prihodnje leto zaposlovali dva tisoč delavcev, to je toliko kot nekoč. Razlika je v tem, da bomo ustvarili najmanj 75 milijard starih dinarjev bruto dohodka. Ne samo no- ve investicije, tudi rekon- strukcije, izboljšave v tehno- logiji in organizaciji dela nam zagotavljajo, da bomo pred- videni vzpon tudi dosegli. Ko- lektiv si je s trdnim delom ustvaril solidno mesto v celj- ski industriji, predvsem pa si je zagotovil trdno perspek- tivo. N. TEDNIK: Krizno obdob- je je bilo nedvomno težavno. Nihali ste med raznimi odlo- čitvami, iskali pota ter vla- gali velike napore, da ste ga prebrodili. Kako danes gle- date na t^ čas, ki še ni tako daleč za vami? F. KLINGER: Danes je se- veda lažje analizirati in oce- njevati tisto, kar je že za na- mi. Predvsem lahko z zado- voljstvom ugotovim, da je bi- la izbrana pot sanacije pra- vilna in učinkovita. Prav go- tovo ni bila ekonomsko naj- bolj optimalna, vendar smo morali pri tem upoštevati tu- di socialno plat naših delav- cev. S tem, da nismo nikogar postavili pred vrata, smo si ustvarili politični kapital pri ljudeh, kar se nam je bogato obrestovalo v toku sanacije podjetja. Sanacije v takem obsegu ne more opraviti nih- če sam, niti najboljše vodstvo, temveč le kolektiv kot celota, kolektiv ki je enoten in mo- noliten ter ve kaj hoče. N. TEDNIK: Sami ste že pravkar omenili kolektiv. — Prav gotovo je nesporno dej- stvo, da je vaš kolektiv na lastnih plečih čutil posledice celotne sanacije in da so lju- dje bili pripravljeni odrekati, da bi prebrodili krizo. Kako ocenjujete delež doprinosa kolektiva k ureditvi razmer in razrešitvi krizne situacije? F. KLINGER: Imeli smo srečo, da imamo ljudi, ki ži- ve za podjetje. V najtežjih obdobjih je jedro starih cin- karnarjev ostalo in to je bilo za nadaljnji razvoj dogodkov najpomembnejše. Še danes je v podjetju 300 ljudi, ki so tu nad dvajset let in kar 800 takih, ki so v podjetju že več kot deset let. Napori kolekti- va so bili ob naporih vodstva in vseh družbeno političnih organizacij kronani z uspehi, ko smo krenili po začrtani toda boleči in kruti poti ure- jevanja razmer. Razumeli so, da taka oblika proizvodnje cinka nima perspektive, da jo je treba ukiniti. V času izvajanja sanacije smo se za- vedali, da bo treba sleherni prisluženi dinar v prvi vrsti nameniti za osebne dohodke delavcev, kajti ti so bili zelo nizki. Take odločitve smo se držali in sproti popravljali dohodke, kar je med drugim pozitivno vplivalo na kolektiv in njegov doprinos k skup- nim naporom. N. TEDNIK: V tem času pa je bilo verjetno za podjetje pomembno tudi sodelovan,je občine, občinskih vodstev družbeno političnih organiza- cij. Kako ocenjujete njihovo pomoč? F. KLINGER: Delež občine je bil v tem obdobju izredno velik, celo rekli bi lahjco v določenih trenutkih 'J edini, saj je bila občina» skozi tista, ki je v celoti po pirala naša prizadevanja. & ko velja seveda za vxxjjt družbeno političnih orgaj^ cij. Preko občinskih meja nismo vedno naleteli na i trebno razumevanje, kar m je naše napore samo po čevalo in oteževalo učinkon rešitve. Občina nam je nud vse, kar je bilo v njihovi n či, seveda pa je bila ta « moč čestokrat bolj moralij kot materialna, kajti našepj trebe so presegle njene n](( nosti. Daljnosežne pozitifl posledice pa je imela za d kolektiv odločitev, da se| podjetju ne uvede prisiH uprava, da ostanejo delavci samoupravne pravice neoti njene in da se imenuje sa« cijski odbor. To je kolelctiii vlilo dodatnih moči za prenj govanje težav. N. TEDNIK: Vsak jul)l( pa je tudi priložnost, ko i rekamo želje, ko gledamo bodočnost. Kakšne so vi želje ob tem jubileju in ta želite kolektivu? F. KLINGER: Sebi in k« lektivu želim, da bi ostal ti ko enoten in monoliten tiii v bodoče, ko bo siutacija« liko boljša in lepša. 2elia da bi sleherni iz prehojen poti potegnil nauk, da je ie žno premagati sleherno teä vo le složno in z jasnimi d Iji, ki jih mora pri tem si hemi imeti pred očmi. Veort moramo v bodoče gledati i korak naprej. Nadalje želis da bi se naši delavci, ko M mo ustanovih TOZD, še boj kreativno vključili v Itr^ nje naše politike, da bi e^ ni opravljali pomaajkljiij sti, ki jih še ugotavljal^ predvsem moramo še H čati produktivnost dela inj boljševati delovne pogoje fl di. To so osnove, da kW tiv zopet zavzame tisto mesj v celjskem gospodarstvu^^ ga je s presledki skoa v^ teh sto let tudi imel. Dosj to ne bo lagodno, treba ^ pošteno delati, tega pa ^ pn nas navajeni in to hočemo. Razgovor je pnpi^^ BERNI STRM(;>T Predsednik skupščine obči- ne Celje ing. Dušan Burnik je v ponedeljek pripravil spre- jem za tiste atlete Kladivarja, ki so v letošnjem letu oblek- li dres z državnim grbom, udeležili pa so se ga tudi nji- hovi trenerji ter predstav- niki kluba na čelu s predsed- nikom Mitjo Pipanom. Predsednik ing. Dušan Bur- nik je vsem atletom najprej čestital za letošnje dosežke, ki so bili vse prej kot skrom- ni, pohvalil še enkrat organi- zacijo prireditve »APE 73« in njen pomen, potem pa v ne- vezanem pogovoru razmišljal s prisotnimi o nadaljnjem razvoju atletike v našem me- stu. Vse večji je med drugim problem športnih delavcev, saj morajo praktično soditi vsako soboto in nedeljo (velikokrat pa še ostale dneve), saj vsa društva silijo, da bi bila tek- movanja v Celju, kjer je edi- na tartanska proga in tako možnost za boljše rezultate. Pri mladinski atletiki je tu- di problem v šolah, saj učite- lji telesne vzgoje pač nadar- jene športnike »vežbajo« za tisto špKJrtno panogo, ki je njim všeč. Tu bi bilo potreb- no več sodelovanja, drugače bodo rezultati kasneje še r raznejši. Problem je tudi st^ kovni kader, ki ga je In, bodimo odkriti, vidi danes večji čar v i^j žogo kot pa v atletiki, le samostojen šF>ort. Na sprejemu so bili ^^ zentantje Roman Lešek ^ Svet, Nataša Urbančič, ca Urankar, Branko Miro Kocuvan, MičoMijfj Zdravko Pečar ter treneji^ člani vodstva Kladivarja ' drej Peterka, Valter štaj^ Simo Važič, Marjan K^Pj^ in Peter Drofenik. žt. 38 — 4. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 (PTÜNOVA SEZONA v jl^d plavalnega športa v ^ji m tudi v C-'.iju je uončana. To pa pomem, že naredimo pre- ^{i uspehi m neuspehi 'gga športa v mestu .mi. I'r'ijled vad de- ^ijo, ft-i CeLiu ze trad.ciic. V tem dot- ^itn delovanju so celjski p dcttikraL napovecJo- jjjdi skok mea kvalitet- lekrv/^valce i?z že tudi If jj vrhunske uvrstitve 0 državah prvenstvih. tega ni bilo. Za- _ tega n< potrebno men- br:-;ž!ti. jitošnii ^cioni so celjski p prvik'ct resno lah- ^-.ii.u/! ^e v pripraVijUt,- ^ obdob ju, ko r-m je bi! fizpolago resda kratek, p vseeno poknt bazen ^ebni šoLi. Tudi enote- ^ priprave v Krškem v \sOdi so napovedale, da 0di Celjani resno pri- ipjo za prvenstvene, na- Ce danes pregleduje- uspehe in neuspehe celj- ipiuvalcev v sezoni 00 ugotoviti, da je bilo iie prernjiio, da bi lahko jrilj O uspešnih pripra- jje je lemu vzrok, budo jrj ugotjo'Li v klubu sa- r,, vendar se ne m >remo jiii vtisi:, da odlična gene- f pionirj iv predvsem pa Bft, /vi je že v prejšnjih \iosn o.^t ili IZ te talenti- ^gii^-acije ni^'.> izbo-jša- mutatov a lanske sezo- t- strokovni dclavci s itit-^ tetko ojyraviiuce o, ;(to ge.icraciju, ki še ni iiui itiia, da bi lanko nrala ali celo nazadova- Imda vse ni tako črno, Si morali obupavati, saj nekateri uspehi pa le tim. Tu mislimo pred- "1 m mlajše pionirje, ki vneli visoke uvrstitve ce- K njihovem državnem pr- tou (Petek, Peterliv), BO pa tudi na republi- n prvenstvu. To pa vse- pomeni, da je med "'•"Ji, ki posedajo celjski neizčrpen vir talentov, ne kaže zanemarjati. bo le pravilno in stro- ^ 2 njimi deloii. ^eseljivo je, da so le- 'W Neptunu ponovno oži- ' Werpoüsii Na pohodu Weg starejših nova gene- igralcev, ki jih ta igra m v kateri so letos posegli prve uspehe. Za napredovanje pa bo Jhno vsekakor tudi zim fci pa ne .sme biti Le tako bo r<>ljski Kaj ix,niaLu posegel ^^icijah, ki jih je nekoč Tako moramo ob ugotoviti, da se pri "Ru u letošnji sezoni res pohvaliti s tekmo- dosežki na najvišjem Toda nekaj pa je go- ijj '^reko SO mladih se je I poletju na baze- ^ ukvarjalo s špor- vključilo v ko- 2j ■ In ta aktivnost je ^ßofouo velik uspeh za ^še mladine, nad ka- ^ sicer včasih kaj hit- {^^CLvljeni obupati. V sjP je celjski plavalni ko- iL^^^ekakor izvršil svoje ^^^tvo, E. G. V enakovredni tekmi pe- tega kola so celjski roko- metaši v Ljubljani izgubi- li proti Slovanu s 16:20 (8:10). Vseskozi so bili enakovredni in celo dva- krat vodili z dvema za- detkoma. V drugem polča- su so rezultat izenačili na 15:15, toda tu obstali. Oba celjska trenerja Franc Ramskugler in Tone Gor- šič ne očitata svojim ig- ralcem prav nič. Vsi so igrali dobro, pač pa so imeli tudi izredno smolo. Zastreljali so štiri sedem- metrovke in to je prepre- čilo, da bi vsaj rezultat izenačili. Da pa bi bila smola še večja, si je Bo- jan Levstik v peti minuti izpahnil roko. Toda kljub temu je z močno bolečino dosegel pet lepih zadet- kov. Zadetke za Celje so to- krat dosegli Levstik 5, Vlado Bojevič 4, Miha Bojevič 2, Mrovlje 1, Puč- ko 3 in Koren 1. Po tekmi pa je prišlo do pretepa med gledalci. Ljubljančani so po sreča- nju napadli Celjane in fo- toreporter Zaplatil je str- gal transparent Celjanov, na katerem je bilo napisa- no: »Slovenski rokomet — to je Celje«, Zaradi tega so Celjani odgovorili s pretekom, ki je trajal več minut. šoštanj je doma izgu- bil visoko proti Varteksu S 13:25. Domačini so po pustili v drugem polčasu in doživeli največji pK>raz letos doma. Skoda, tako Izgubljene točke se težko nadoknadijo. Strelci za šoštanj: Vačovnik 4, Met- ličar 2, Prašnikar 4, Haj- sek 1, Požun 1 in Klemen- čič 1. V soboto igrajo šo- štanjčani v Banja Luki proti Mladosti. V conski ligi je Trim tim izgubil v Veieiiju pro- ti Rudarju 13:18, ekipa Žalca pa je igrala proti Krogu doma neodločeno 19:19. IZJAVA TRENERJA Kljub izenačeni igri in veliki borbenosti je zma- .gala ekipa, ki je imela ne- koliko več športne sreče in koncentracije ob koncu II. polčasa. Če ne bi za- streljali štiri sedemme- trovke bi bil gotovo rezul- tat ugodnejši za nas. V imenu igralcev in uprave kluba se vsem gledalcem zahvaljujemo za izdatno podporo in spontano bo- drenje. Za dobro igro in kvalitetno prezentiranje celjskega športa lahko pohvalimo vse igralce. Ia- radi tega ne bi tokrat po- sebej izdvajal treh igral- cev za oceno v NT, ker bi s tem oškodoval vse igralce. V soboto igramo doma s Premiumom. TELOVADNICA V ŠOŠTANJU v počastitev občinsliega praz- nilia v šoštanju bodo prj osnov- ni šoli Biba Röclt v šoštanju imeli v soboto, 6. oktobra do- poldne svečano otvoritev nove te- lovadnice. Dosedaj sta. obe Soätaiyski os- novni Soli, ki ju obisituje preko 1.000 otrok, izmenično uporabljali teiovadnioo" v domu Parbizana. Ker pa ra: razred; n:so vedno prišli na vrsto, se je vodstvo šole Bibe Röck odločijo pri šoh do- zidati novo moderno telovadnico. Le-to je v pičl'ih nekaj mesecih zgradilo podjetje Gradiš. Telovad- nica, ki obsega preko 500 kv. m, veljala pa bo skupaj z opremo okrog poldrugi milijon dinarjev, bo za šoštanj in učence vsekakor velika pridobitev. V. Koijc ŠPORTNE CELJANI V FINALU Najboljši strelci z malokalibr- sko puško proste serijske izdela- ve so se v soboto pcimeriili v Celju na melobčinskem prven- stvu. Nastopiii so strelci celot- ne celjske regije. ZmagaJa je vr- sta Celja, ki je zaidela 21X1 kro- gov. Slednja: Rudar (Velenje) 20M, LIP (SI. Konjice) 2019, Ka- juh (Mozirje) 1444 in Franjo Mal- gaj (Šentjur) 1206 krogov. Zma- govalec bo nastopil v republd- škem finalu v Ljubljani. KAČSČ-ČEHOVIN PRVA r^ajboljši kegljači celjske regije so se pomerili v medobčinskem prvenstvu dvojic. 2alčani so osvo- jili še en naslov medobčinskega prvaka. Torej nov uspeh in če upoštevamo, da bo Žalec letos sodeloval v republiški ligi, so tekmovalci Žalca vsekakor najbolj uspešni tekmovalci sezone pri nas. Borba za naslov, najboljše dvo- jice je bila zanimiva in kvalitet- na, kajti trem i>arom je uspelo doseči poprečje ICOO kegljev na tekmovalca. Zmagala sta tekmo- valca Žalca — Kačič in Cehovin s 2048 kegljev. Sledijo: Celje (Va- novšek in Lubej) 2007. Aero (Go- bec in Marinček) 2003. Žalec (To. mašič in Kunst) 1965 Celje (Šrot. Tisovec) 1952, Aero (Urb, Žavski) 1934, Celje (Skočaj, Krajnc) 1930 ter mladi par In- grada (Lipovšek ln Vanovšek-ju- nior) 1909. Vsa osmerica si je priborila pravico sodelovanja na repubrškem prvenstvu, ki bo pri- hodnjo soboto in nedeljo v Ma- riboru. jk ČRNA NEDELJA V SNL Zadnje koLo v republiški ligi je bi.lo izredno slabo za celjska predstavnika. Šmartno in Kladi- var sta ostala brez točk. Celja- nom se maščuje spodrsljaj iz sre- čanja proti Izoli. Kaamovani Dro- brajc tokrat m nastopil. To se je poznalo v srečanju proti Slo- vanu. Kljub terenski premoči v prvem delu Igre so Celjani sre- čanje izgubila minimaiLno z 0:1. Šmartno v gosteh ne more do točk. Tokrat so novinci izgubila v PiAiju proti Dravi s 3:5. Vse kaže, da bodo imeli igralci šmart- nega preoej dela, da bodo ostali v druSt-vu najboiljših. Na lestvici so Celjani, kljub porazu, peti, Smairtno pa je predzadnje. Celjski predstavniki v conski ligi so imeM tokrat več uspeha. Olimp je doma z zadetki KoSto- maja, Dobrška in Cretnika pre- magal Pohorje 3:0. Steklar je premagal Tehnostroj 4:1. Brežice so izgubile z Rakičanom 1:2 in kljub temu ostale na vrhu lest- vice s sedmrimi točkami. V do- mačem derby ju je Dravinja pre- magala Velenje 3:0 in je druga do tretja na lestvici. Enako me- sto si deli s šestimi točkam: tudi Steklar, Olimp pa zaostaja za eno točko. Velenjčani so trenutno naj- slabši celjski predstavnik. So de- seti s šbiKml točkami V nadaljevanju 11. republiške odbojkarske lige sta se v Bra- slovčah pomerili ekipi domače- ga Piartdizaina in šemipetra. Brez težav so zmagali gostje s 3:0. V dertoiju II. republiiške ko- šankarake Idge sta se v nočni tekmi pomerili ekipi Žailca m Prebolda. Srečanje je bilo zelo razburljivo. Vse do sedem se- kund pred koncem tekme se je rezultat menjaval, nato pa so domačini imeli več sreče in zma- gali 86:»4. Sodila sta pred 200 g-ledald Kcštomaij in Kveder. Bokometaši Žalca so v nada- ljevanju štajerske rokometne lige doma s težavo osvoijill proti Kro- gu točko (19:19) Največkrat je bil pni Žalcu uspešen JanöiC, ki je dosegel 5 golov. Sodila sta Bukovec (C^je) ki Veligovšek (Griže). T. TAVČAR DOGOVOR O PRIKLJUČITVI NK ŽALEC K TVD PARTIZANU ŽALEC V cilju uresničenja akcij- skega programa TVD Partiza- na Žalec in rešitve problema NK nogometa Žalec se je po- litični aktiv TVD Partizana in upravni odbor Partizana odločil, da v svojo sredino sprejme NK Žalec. Politični aktiv TVD Partizana Žalec se je za to akcijo odločil zato, da bi dokazal vsem tistim, ki jih v Krajevni skupnosti Žalec moti vsako organizira- no delo na področju telesne kulture. Zato smo žalski šport- niki-komunlsti enotno podprli to akcijo, ker ne smemo do- voljevati različnim reakcionar- nim silam — skupinicam po- sameznikov, obremenjenih z raznimi malomeščanskimi mi- slimi, ki nočejo videti velike- ga napredka, ki ga posebno v zadnjem času dosegamo na področju telesne kulture. Da se sestavi skupni akcijski pro- gram sanacije nogometa v Žalcu, se v četrtek 4. 10. 1973 sestanejo komunisti obeh dru- štev na skupnem sestanku. Prepričani smo. da bo novo vodstvo garant za uspešno de- lo nogometa v Žalcu, ter da bodo to združitev moralno m finančno podprle vse družbe- no-politične organizacije v Krajevni skupnosti, kot tudi občinska zveza za telesno kul- turo v Žalcu in pomagale prebroditi začetne težave. S to združitvijo se NK Ža- lec preimenuje v NOGOMET- NI KLUB PARTIZAN ŽALEC. Predsednik NK Žalec Rebec Janko Predsednik TVD Partizan Žalec Pur Rudi V medobčinski rokometni Tgi so odigrali 5 kolo Rezultati: Griže ml. — Liboje 23:16 (12:6). Laško — Šoštanj ml. 24:22 (15:15). Celje ml — Petrovče 18:22 (10:14) Šempeter — ŠSD Prebold 17:31 (9:17). LESTVICA Laško 5 5 0 0 126:87 10 šoštanj ml. 5 4 0 1 112:83 8 ŠŠD Prebold 5 3 O 2 123:110 6 Petrovče 5 3 0 2 119:103 6 Šempeter 5 2 O 3 114:141 4 Griže ml. 5 1 0 4 73:112 2 Liboje 5 0 0 5 75:125 O AKCIJA UČITELJEV Področni zbor smučarskh uči- teljev, trenerjev ln vaditeljev iz Celja bo v nedeljo pripravili na Golteh akcijo, kjer bodo čistili smučarsko progo za »Belega zaj- ca« iz vrh Starih stan pa vse do cilja v Muildl. Zbirališče bo ob 8. uri pri spcdnji postaji žičnice. Prevoz z gondolo bo v obe strani brezplačen. üfr't^-'-^ lit %-^'iir Celjski dru^Oiigaš se je prejšnji teden vrnid s kraike tunneje v Zapadni Nemčiji. Ek^pa je so- delovala na msdnarodnem turnir- ju v Hannau v bliž:ni Prankiur- ta. Sodelovali sta dve prvoligaški nemški ekipi Mai^nz in Giesen, druscvi^aški ekip. Esiun in Han- nau ter Celjani. Celjani- so na- stopili oslabljeni brez Toneta Sa- ga d; na, Tcmašiča in Sabolčkega m tako niso mogli pckaizia/ti svo- je prave vrednosti. Tri tekme so izgubili, premagali pa so prvo- Ugaša Maunz, a kljub temu za- sedli zadnje mesto. Na vseh tek- mah se je najbolj odlštkoval Zmago Sagadin, medtem ko vsi ostali niso .igrali tako k:t znajo. Naslednje leto bodo Celjani go- •stih v CJelju ekipo Hannau, ka- tere gosti so bili. .>ILADIN3KA EKIPA KOVINO- TEHNE je v tem tednu odigrala dve tekmi in obe prepričljivo dobila. V Slovenski Bi$trici so premagali s 56:34 domače moštvo Partizan, pri čemer se je naj- bolj odlikoval Kralj z 19 dose- ženimi koši. V drugem nasioipu pa so Celjani premagali ekipo Dravograda z 9«:55 (49:25). Naj- več košev za Celjane so dali: -Mu- hovec 25, Škoflek 15 In Kuljad 13. V četrtek 4. oktobra bo za Celjane odločilna tekma z Mar- lesom v Celju. V primeru znia.?e se bodo Izenačili po točkah z Marlesom in bodo morali za na- stop na republiškem polfinalu z njimi odigrati še tretjo tekmo na nevtralnem terenu. V derbiju medobčinske košar- karske lige je ekipa Celja na svo- jem terenu premagala drugouvr- ščeno ekipo Vitanja s 76:67 (30:31) in si tako praktično že zagotovila prvo mesto in s tem vsScp v II.- republiško ligo — vzhod. Pri Celju je bil najboljši Novak s 23, pri Vitanju pa Jurek s 34 doseženimi koši. Pionirji Kovlnoitehne so v La- škem v slabem in deževnem vre- menu premagali Laščane z 2C:25 (14:13) in še naprej zasedajo tretje mesto na lestvici. V na- slednji tekmi pa so v Celju pre- magali mcštvo Šentjurja s 47:45. Zanimivo bo srečanje celjskih moštev, kajti z zmago nad lo- kalnim tekmecem bi si CJelje že zagotovilo prvo mesto Pionirji Celja, vodeče mcštvo na lestvici pa je gostilo najprej Kovinarja iz Štor. štorani so v zadnjih sekundah dobili tekmo z 42:41 in tako je ostalo vpra- šanje prvaka do nadaHjnjega še odprto. V drugem nastopu pa so pre- magali ekipo Mozirja s 30:17. Ženska ekipa Kovinotehne je zaključiJa tekmovanje v republi- ški ligi — vzhod s porazcim v Murski Soboti s 40:32 in tako zaključila te;kmovainiie na četrtem mestu. JANEZ CEPIN AVTOMOBILIZEM F. KRANJC JUNAK Manljivi člani Združenja šofer- jev in avtomehanikov ter neka- teri člani AMD Slavko Šlander, so odlično izvedM četrti nočni rally, ki je bil tokrat pod po- kroviteljstvcm Zlatarne. Kar 87 dvojic je šcartailo na 256 kilometrov doilgi progi, ki je vodila po Zasavju, šaleški in Savinjski dciliini, po Kozjanskem in vse do Slovenske Bistrice. Borba za najbotlj-ša mesta, točko- valo se je tudi za Nagrado šta- jerske 73, je bila izredno ize- načena. Vsi tekmovalci so pska- zali izvrstno tehniko pn vcžnji slaloma in pri spretncstni vož- nji. Daleč najboljši pa je bil celjski tekmovalec Franc Kranjc, ki je zmagal v svoji ka^tegoriji nad 1150 ccm in še za najboljši točkovni rezultat prejel nagrado Zlatarne. V posameznih kategorijah so tokrat največ uspeha imeli celj- ski tekmovalci, ki so tako po- pravili spo-drsljaj iz Slov. Bistri- ce. Rezultati Kategorija do 750 ccm: 1. Grajal (Celje) 1C22 kaue^nskib tcčk, 4. Vaš (Olje) 1190. itd. Kategorija do 1150 ccm: Vilhar ((^Ije) 1095, Son (Žalec) 1132, Gaber (Celje) 1139. itd. Katego- rija nad 1150 ccm: Frrnc Kranjc (Celje) 996, Sirovnik (Celje) 1123, U. Dobrove (Celje) 1161, itd. Med žen9'samii sta na drugem in tretjem mestu tekmovalki Zlatarne Gregorčič m Pcdpečan. Ekipno so prvo mesto csvojale posadke Združenja 2091, pred Obrtniki in Slovensko Bistrico. Na letošnjem Zlatem rallyju pa so tekmovali tudi obmiki. Naj- boljši obrtnik med tekmcvalci je bil Branko Bogataj, najboljši član tekmovanja v Libeli pa Lud- vik Senegačnik pred Jožetom To- pol etcm. Tekmovanje je uspelo in orga- nizacija je bila odililna. Zato nas ne preseneča zaključni govor predsednika Združenja šoferjev in avtomehanikov Igorja Beleja, ki je med drugim dejal: »Z vese- ljem lahko ugotovimo, da je za prireditev Iz leta v leto večje zanimanje. Zato vabimo že sedaj vse prisotne in ostale ljubitelje tega športa, da se prihodnje leto zberemo še v večjem številu ob V. nočnem rallyju.« J. KU2MA 18. ctran — NOVI TEDNIK 4. oktober 1973 it. mEi^QimeUSCt^URUGi^MilA^ Pogledal sem škofa, ki je bil spremenjen. Oblila ga je rdečica. V meni je bila želja, da bi vpil, naj me sliši ves svet,- »Tega ni sestavila moja mati, to je sestavil Cotlin. pleba- nuš Cotlin.« Tako sem bil prepričan o tem, kakor sem poznal svojo mater. Tega ona ne bi nikdar storuu. Škof je videl boj, ki je divjal v meni. Toda razumel me ni. Ni vedel za materino skrivnost, še preden sem zbral moči, da bi mu rekel, kar mi je težilg dušo, je dejal sočutno: »Ce želi tako vaša mati.. .« Ni nadaljeval. Prijel je zlati križ, mogoče iz navade. Pogledal ga je, ga obrnil in spet dvignil glavo. Vedel sem, da so se že odločile velike stvari, ki bodo moje življenje v bistvu spremenile. Drugo je že formalnost, uradna stvar. »Pojdite k materi na svoj dom, umirite se, in ko bo spet dobro, boste hodili za Gospodom, kamor vas je po- klical!« Govoril je toplo, vendar so besede udarjale name, kakor da bi me tolkel s kladivom. »Kakor želite, prevzvišeni,« sßm dejal. Čakal sem sa- mo, da bi smel oditi. Stene so me stiskale, škof je stal, kakor bi se ne mogel odločiti. Izza oblaka je posijalo skozi okno sonce. Svetli parket je zableščal. S škofom sva še stala molče. Ne, preko tega ni mogel, čeprav me je imel rad. To je dolžnost in dolž- nost je v življenju mnogokrat huda stvar. »Prav, pojdite,« je dejal in mi dal roko. Prijel sem jo in brez občutka poljubil prstan. Iz škofove palače sem stopil na cesto. Zdelo se mi je, da sem sam na svetu, kajti moja mati me je zapustila. Pustiti mašo, pustiti vse, kar je zraslo v meni. Zakaj si to storila z menoj? Vlak je sopihal počasi proti Muri. Proga je tekla med vinogradi. Kolesa so enakomerno nabijala ob tračnice. V goricah so se vrteli klopotci. Na hribih so se smejale cerk- vice. šele zdaj čutim, kaj sem izgubil. Ne bom več stopil v hram božji kot služabnik Gospodov, temveč kot navaden Zemljan, pred katerim nihče ne vzdigne niti klobuka. Kolesa udarjajo, vlak se trese. Prihajamo v ravnino. Po zoranih njivah rase ajda in koruza. »Nikdar več duhovnik?« sem se vprašal. Ubog, sklju- čen sem bil, naslonjen v kotu. Dim je udarjal skozi okno Veter je prinašal iskre na klopi. Vlak je ropotal po želez- nem mostu čez vodo, ki se je premetavala spodaj za beton- skimi stebn. Mlini sedijo na vodi, velika kolesa se počasi vrtijo. Svet je postal zame drugačen. Vstal sem in iskal kovček na polici. Kako se bom srečal z materjo? Vlak hiti naprej v ravnino, jaz pa sem se napotil po poljskih poteh proti Turniiiču. Maševal nisem več Služba božja mi je bila odvzeta. Zjutraj sem se zbudil. Poslušal sem udarec v zvoniku. Zdaj bi moral vstati in iti maševat. Tako sem delal vsak dan. Med ljudmi v cerkvi gre gotovo od ust do ust. Pogo- varjajo se o meni. Mogoče je celo dekan javno odpovedal moje maše. Potem ko se je naredil dan, je povsod po poljih, po cestah in hišah prodrla ta novica. Domov, samo domov, naj se zgodi, kakor je božja volja. že tretji dan se nisem prikazal iz farofa. Bal sem ljudi, sonca, dreves, vsega sem se bal. Nisem mogel več zdržati. Oblekel sem se in šel k taju prosit voz, da bi me preselil domov. Ne da bi J* dal koga v farofu, sem zavil na cesto, čutil sem na • poglede ljudi, ki so šli na polje ali v vas. Rataj je stal za točilno mizo. ko sem vstopil je steklenico in jo spet spustil. Dobro sem vedel, zaU tako storil. i Sedel sem za mizo. Rataj mt je prišel pripravljd žino. Tako ni delal prej nikoli Ničesar me ni vprašal del sem, kaj ima v mislih. Postavil je predme krd spodil muhe z močno, kosmato roko, nato je hotel i za točilno mizo. »Sedite tu, zakaj greste stran?« sem ga vprašal. 1 bodo delali vsi z menoj, še v nedeljo so klečali V^^. tarjem in poslušali besedo božjo iz mojih ust Dai^ žijo od mene. Moja beseda ne najde mesta nikjer. C* je na svetu. Danes si spoštovan, kakor pravijo, j^ pljujejo nate, danes ti verjamejo tudi nesmisel, resnice ne bodo verjeli. Rataj je prisedel. »Račune bova uredila,« sem dejal. »Saj se ne mudi« »Mudi se grem od vas« »Res?« se je lažnivo začudil. »Prinesite račun. Brez njega ne bova mogla,« set trpko nasmehnil. ' »No, če želite.« Vstal je in šel. Pri Rataju sem imel še stare dolgove, denarja fi. sem imel mnogo. Dekan Jerebič mi denarja sicer til, vendar nisem štedil z njim. »Saj ni taka stvar,« je menil Rataj. »Kam se mudi?« »Plačati hočem,« sem rekel trdo. Rataj je utihnii- pite posteljo?« sem ga vprašal. »Gospod kaplan, ne mudi se za denar,« je sp^' in me prijel za ramo. »Stvari, ki jih ne bom več potreboval, bom vro^ jih ne boste kupili vi, jih bo kdo drug.« Rataj je nakladal pipek Skomignil je z rameni nočete drugače, jo bom kupil « . Moja postelja je bila iz medi. Divan bom vzel o- Rataju sem prodal še umivalnik in še nekaj ropo^^ je doma ne bom potreboval. 4. oktober 1973 NOVI TEDNIK ~ stran 19 ZDRÄVStyOÄ Ölovek črpa svojo moč 4a vsakdanje delo iz hrane. V njej morajo biti za- dostne količine vode, ogljikovi hidrati (sladkorji), maščobe m beljakovine. To 50 poglavitni energetski viri za člo- veško telo. Vendar so za pravilno de- lovanje telesnih sokov in tkiv potrebm še vitamini, sol in razne rudninske soli- Vsako- pomanjkanje teh snovi pov- zroči različne motnje in celo bolezni. Zato je pravilna prehrana zelo pomemb- na za naš obstoj, za naše delo in s tem tudi za naš splošm napredek. Ljudje se vse premalo zavedajo, da si s pravilno prehrano lahko prihra- nijo nič koliko vsakdanjih nevšeč- nosti. S pravilno dieto se tega varuje- mo- Dietna prehrana je zelo pomemb- na zlasti za bolne ljudi oziroma za tiste, ki okrevajo po kakšni hujši bo- lezni. Ljudje so marsikdaj v zadregi, kaj sme njihov bolnik jesti in česa ne sme. Včasih dobijo le splošna navodila, s katerimi ne vedo kaj prida početi. Pri tem pa si ne upajo pripraviti jedil lako kot bi bilo treba, in bolnik, na- mesto da bi si opomogel, hira, in je celo nevarnost nedohranjenosti! Ta ima lahko celo vrsto vzrokov, zlasti tisti, ki motijo naravno uživanje hrane. To so neješčnost pri nalezljivih m srčnih boleznih, jx) večjih operaci- jah, pa tudi zaradi zdravil, ki jih mnogi ljudje dandanes čezmerno upo- rabljajo zoper glavobol in druge bo- lečine in naposled čezmerna kava in kronično pijanstvo!. 2ivčne in duševne bolezni velikokrat preprečujejo, da se bolnik ne more sam hraniti. Razne bolezni ustne votline, vnetje dlesni in zob, razne razjede v prebavnih orga- nih, kronične driske in črevesne bo- lezni so tudi pomemben činitelj v slabi prehranj'anosti. Pravilno presnovo zaužite hrane lah- ko ovirajo številni vzroki, zlasti po- manjkanje prebavnih sokov, zmanjša- na prebavna površina po želodčnih in črevesnih operacijah itd. Telo mora hrano tudi pravilno uskladiščiti, kar ovira oziroma onemogoča nepravilno delovanje jeter, posebno če so vneta, zgrbančena; nadalje bolezni trebušne slinavke, ščitnice in zdravljenje z zdra- vili močnega učinka. Kadar človek zaradi bolezni ali ne- zadostne prehrane hujša je treba te- mu najti vzrok. Najprej je treba od- praviti neješčnost, odpor proti hrani in je treba bolnika na hrano navajati. Včasih je potrebno veliko volje, odloč- nosti in potrpljenja, da bi dosegli svoj namen. 20. ctran — NOVI TEDNIK 4. oktober 1973 it. PRILAGAJANJE JE TEŽKO živim v mestu, ker sem našel tu službo. Leto dni sem že tam, a se na služ- bo ne morem navaditi. Na- še podjetje ni veliko, za- to sem pričakoval, da bom lažje našel tu znance in prijatelje. Nisem še ože- njen, odslužil sem vojake ln bi začel rad misliti na bodočnost. In v njej je zajeta tudi sreča z ženo, prijatelji, otroc' Ne znam pa dobiti kon- takta z ljudmi. Ali sem res samo jaz tak, ali pa so ljudje tako čudni in zaprti sami vase iri v svo- je skrbi? Morda je temu kriva moja mladost, ki ni bila lepa? Doma sem z dežele, opravil sem vaško šolo, ki mi ni dala trdne p>odlage. Ko sem prišel v mesto, bolje vozil, sem spoznal, da se razlikujem od dru- gih ljudi, sošolcev. Vsi so bili tako samozavestni, jaz pa sem imel strah pred vsemi stvarmi. Nisem znal tako govoriti kot moji so- šolci, pa tudi upal si ni- sem. Težko sem napravil šolo. V večni materialni stiski, šlo je, končal sem sred- njo šolo in v mestu dobil službo. Imam denar, ki me delno osrečuje, v celo- ti pa ne. Moje prilagaja- nje v službi in med ljud- mi ni uspešno, kar me ža- losti. Ne znam pa ne znam povedati kaj smešnega, da bi opozoril nase. Pri de- kletih pa le tak način vžge. Mi lahko kaj svetujete? JANEZ Dragi Janez, ker vem, da se res ne po- čutite najbolj prijetno, če imate občutek, da ne us- pevate (zlasti pa ne pri dekletih), bom skušala ana- lizirati vaš značaj in na podlagi tega povedati svo- je m»- ^nje. Ce ne bom us- pela, se oglasite še en- krat. Mislim, da je vaša mla- dost delno tudi kriva, da se v novem položaju in na delovnem mestu v službi ne znajdete, vendar, tako se mi zdi, ni vaš glavni vzrok. Ker ste tihi in va- se zaprti, težko kontakti- rate z drugimi ljudmi in tako ustvarjate vtis člove- ka, ki je rad sam. Ljudje pa smo že taki, da ne sili- mo radi v drugega, in ver- jetno se tako zgodi tudi z vami. Mislim, da to ni nobena krivda, ne vaša, ne s strani vaših sodelav- cev. V podjetju ste zaposleni šele leto dni. To je kra- tek čas za prilagajanje za ljudi vaše sorte. Počakajte še malo in se po nepotreb- nem ne silite s šalami. Je že tako, enim šala leži, drugi pa je smešen, če se spusti v pripovedovanje. Na ta način deklet ne bo- ste dobili. Vztrajajte, po- čakajte, hodite v družbo, ker bo prišel čas, ko bo- ste tudi vi našli izvoljen- ko svojega srca. Kaj res mislite, da si vsa dekleta žele fante, ki že na prvi pogled zgleda jo frajerji? Morda so ti res bolj uspe- šni, a le na videz. Nič ne veste, kaj se skriva za nji- liovim obličjem, ki na zu- naj razodeva samo radost. Človek se je more pre- drugačiti, lahko se samo obvlada in vrgaja, prila- gaja. Receptov z^ življe- nje ni, krojimo pa si ga sami in kdor je v tem mojster, vsa čast mu. Ni- smo pa vsi taki, pa zato ne obupujemo. OTROK ME JE STRAH stara sem 14 let in imam fanta. Z njim imam spol- ne odnose. Tako je hotel in jaz sem privolila, ker drugače bi me pustil. De- jal je, da naj se zaščitim. Jaz pa ne vem, kako. Sli- šala sem za tablete, pa ne morem verjeti, da se jemljejo skozi usta Je to res? FRANCKA Ljuba Francka, kontracepcijske tablete se res uživajo in delujejo in- direktno, ne tako kot mi- sliš ti. Samo, ne vem, kje jih boš dobila, ker si še premlada zanje. Si naj- večja avša, ker fanta po- slušaš. Najprej dozori in se razvij, potem pa se pojdi resne stvari. Si o tem, kar počenjaš, sezna- nila mamo? Dekletce dra- go, igraš se s svojo uso- do in tega ne veš. Resnič- no ne vem, kje Je naša spolna vzgoja in kdaj Jo bomo uspeli obvladati. Re- zultati današnje indife- rentnosti so na dlani z vsebino tvojega pisma. Ne zameri! NATAŠA HLAČE: DA ALI NE Morda ste tudi ve že izvedele, da so nekateri kreatorji za letošnjo jesen in zimo dali dol- ge hlače kot del ženske garderobe v nemilost in dali večji poudarek zopet krilom. Skoda, pa tako praktične in udob- ne so, kajne? Toda, če ste tudi vi med velikimi ljubiteljicami dolgih hlač, si tega nikar ne ženite k srcu. Prav nič nemoderne ne boste, če jih boste nosile Se na- prej, le da naj bodo hlače modernega kro- ja. Predvsem naj bodo široke, precej široke in to že od bokov navzdol. Potem naj imajo zavih- ke in visok pas. Pri- ljubljena sta tudi všita žepa ob straneh. Hlače so zalikane na rob, več- krat pa je z vidnim ši- vom poudarjen tudi stranski šiv. Seveda ni vseeno, ka) oblečemo k hlačam. Letos so še posebno priljubljene pletene jo- pice, ki segajo do pa- su: z najrazličnejšimi izrezi in ovratniki, z velikimi gumbi in zani- mivimi rokavi. STAŠA GORENŠEK žt. 38 — 4. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 21 22. ctran — NOVI TEDNIK 4. oktober 1973 it. žt. 38 — 4. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 23 Tereza bo pela za Kozjansko RADA IMAM NARAVO Mnogo znanih jugoslovan- skih in tujih pevcev je že na- stopilo v Celju, vendar je Tere- za Kesovija med njimi vseka- kor ena najboljših, kar smo jih imeli možnost slišati. Za lo famozno in misteriozno ženo pa je vladalo še neko drugo zanimanje: kako se počuti zdaj, ko je pustila dol- goletnega spremljevalca Mira /Ungar j a in si za novega so- potnika v življenju izbrala nič manj znano osebo v na- šem življenju, Ronalda Lo- patnija, ki je kar 147-krat nastopil v naši najslavnejši vaterpolo reprezentanci in med drugim osvojil tudi zla- to olimpijsko medaljo v*Me- hiki. Tu so še mnogi drugi momenti, za kar je bilo vredno tisti petek odditi v Narodni dom- Morda tudi . »zlata« revija naše Zlatarne. Z Dragom, ki si je na ra- me navesil fotoaparatov, kot da gre slikati nekoga, ki je prvič stopil na Luno aü Ona- ssisovo ženo, sva se prebila v tisti zlati prostor ob glav- ni dvorani, kjer so se med seboj titulirali gladko z »go- spodi« in »gospemi« (toli- ko, da si niso galantno po- ljubljali roke!), mize so se šibile pod raznimi vodkami, »horsi« in »balantajni«, ple- terščani (skratka elita k eli- ti, pač, kot se spodobi!), da bi videla tistega, kogar sva želela. Bila sva nemalo pre- senečena, ker naju niso pova- bili, pa so nama kljub temu nekaj malega natočili in širo- ko pribili »naprej pa se slu- žite sami, kolikor vam paše.« No, prav. Pa smo se posluži- li. .. Tereze Kesovije. Veste, mi smo to in to od tega in tega pa če bi lahko .. »Seveda, lahko, samo pro- sim, med odmorom, med mo- jim prvim in drugim nasto- pom. Saj ne zamerite?« Priznati moram, da je de- lovala povsem drugače, kot sem o njej bral po raznih časnikih m revijah ali poslu- šal v raznih strokovnih ko mentarjih. Delovala je sve- že, v dolgi črni obleki pa je bila elegantna in nekam drobcena. Do vseh je bila prijazna, vsaKemu je name- nila besedo, delovala je kot živo srebro- Na odru je bila nekoliko drugačna. Morda je bilo to zaradi prijetnih žaro- metov ali tega, da se je spre- hajala po dolgem maneken- skem odru, pod katerim so sedeli gledalci in z nekam blaženim izrazom zrli vanjo. Obvlada oder, sicer pa, ka- ko ga n9 bi, saj je nastopila že na mnogo večjih estradah. No. in o petju samo to: pe- la je tako, kot zna. Za neko- ga odlično, za drugega ne, takšni smo pač ljudje in na- ši okusi. Sicer pa, nastopil je odmor. Vsa vihrava ln z dvignje- nimi rokami v pozdrav lju- dem. ki so ji ploskali, da smo se zbali za lestenec pod stro- pom, je zdrvela z odra ... Mislil sem si že, da proti me- ni, pa jok bato, iz tiste žup- ce vsaj zaenkrat še ni bilo nič. Ob vhodu je stal njen novi spremljevalec Ronald Lopatny in blagohotno sem se umaknil. Nekaj sta moto- vilila drug okrog drugega (Drago verno prenesel na film!), nato pa se mu je iz- motovilila s tistim... no ja, vsega ni treba povedati, pa- metni Slovenci že vemo, kaj sta delala! ■.. in prišla na razgovor za Novi tednik. Tereza, za uvod dovolite morda za vas v sedanji si- tuaciji malce provokativno vprašanje. Ste zaljubljeni v waterpolo? Zakaj? Vaš prvi mož Miro je začel, pri waterpolu, sedanji je tu- di znan reprezentant v tej vodni igri.. . »Rada imam naravo, ni raz- log v waterpolu. To je 2«olJ slučaj.« še toliko nastopate, kot pred leti? »Ne, zdaj mnogo manj na stopam. Enkrat se mora člo. vek umiriti.« Kako to mislite? »Stalna potovanja niso po- zitivna za neko umirjeno dru- žinsko življenje.« Vam je to prej manjkalo? »Ne rečem, da je manjka- lo, vendar ni ga bilo dovolj.« Kako ocenite ponujeno me- lodijo, ki jo potem sprejme- te in zapojete? »Tekst in melodija morata biti dobra in ker rada pojem, dodam še nekaj svojega. To mora pevec dati.« Kaj pa slovenske popevke, pravijo, da pri vas ne gredo v uho? »Ko z'vem, da je komponist Slovenec, vem, da je to kva- litetna melodija.« Je to laskanje? »Ne- Resnično moje mne- nje.« Veste kdo je Oto Pestner? »Vem. Poslušala sem ne- kaj njegovih posnetkov in še prijatelji so mi govorili o njem vse naj, naj, naj.« Kako ste preživeli letošnje poletje? »Mesec dni sem pela na Portugalskem. To je bil tu- di moj dopust.« Samo vaš? Ste bili sami? »Ne, bili smo vsi trije. Po- leg mene sta bila moj sin in Ronald.« Je bilo lepo? »Prijetno.« Zakaj ljudje toliko različ- nih verzij govorijo o vas in vašem zasebnem življenju? »Ljudje govorijo mnogo zaradi tega, ker nekaj mora- jo govoriti.« Tudi o vas? »Tudi.« Vas to moti? »Včasih me je, ker mi je velikokrat po nedolžnem ško- dovalo in vidite tudi zaradi tega se v novem zakonu- umikam proč z estrade. Mani bom nastopala, več bom z družino.« Tereza, ste slišali za Koz- jansko? »Sem.« Resnično? »Resnično.« Bi hoteli podariti tistim krajem koncert, ki bi ga or- ganizirala redakcija Novega tednika? Brez oklevanja je odgovo- rila »da«, edini pogoj je, da JO pravočasno obvestimo. Obljubili smo ji, ona tudi nam in zdaj smo še napisali. Torej Tereza, ki ljubi nara- vo. bo podarila koncert lju- dem na Kozjanskem. Potem sva z Dragom od- bezljala v naš foto atelje, hitro pometala filme v raz- vijalce, fiksiranje in ostale fo- tografske 43rismodarije, po- tem sva kopirala, prala in sušila ter hitela nazaj v Na- rodni dom. Se pred kancem druge,ga koncerta sva bila v tisti »zlati« sobi s slikami. V trenutku sva postala večja atrakcija kot Tereza (ta je bi- la hvala bogu takrat na od- ru!). Po koncertu se sama Tere- za ni mogla načuditi, da že gleda fotografije s koncerta v Celju in na vse se je tudi podpisala. Midva s spodaj podpisanim pa sva se mu- zala in mislila »pa sva kerl- ca« Za vas sta Terezo obdelala s tekstom: TONE VRABL fotografijo: DRACiO MEDVED Še ena zgodba iz nedavnosti dokazuje, kako malo s® poglabljamo v svet otroka. Mali Siciljanec Giusep® Mirante je na naši sliki ves srečen, ko spet objenn^ svojo drago babico. Fantka so vsi že imeli za izgin'J' lega, ko se je nenadoma spet pojavil pri svoji babic Fant je namreč od samega domotožja pobegnil iz Neni" čije, kamor sta ga vzela k sebi oba v Nemčiji zap**" slena starša. Kot slepi potnik je prišel v Italijo in s® potem z raznimi vlaki potikal po Italiji, dokler ni priš®' domov k babici. Italijani so do otrok rahločutni, močno čustveni, vendar si nihče ni mogel misliti, ^^ bi lahko otrok tako močno občutil domotožje v hlad"'' nerazumljivi tujini. Koliko otrok naših zdomcev ču" tako kot Giusepe? ^ AH KO-^ MISELNOST Tudi v tako razvitem svetu, kot je na primer pa, prihaja do nerazumljivih tragedij, ki ravno v tat civiliziranem okolju toliko bolj odjeknejo. ' Lam oktobra je Rita Büttner iz Reinheima (Zvezn, republika Nemčija) šla s prijateljico v Darmstadt.^ se je naslednje jutro vrnila, sta bila dva njena otrou, dvoletni Saša in polletna Aleksandra mrtva. Policij, je poklicala zdravnika, ki je ugotovil smrt zaradi lai;;^ te in mraza. Nista v eni noči oba otroka umrla od lakote in j), hladnem nazadnje še zmrznila. Razmere so trajaj tedne. Ritin mož je bil v zaporu. Rita sama stara t let, vmes nek Italijan, baje nežen in ljubezniv in je šlo narobe. Tri otroke je imela Rita, najstarpjšej pri svoji materi, dva umrla v stanovanju. Tam n bila ob kosu kruha in vodi po ves dan, ko je njut mama hodila na zmenke v Darmstadt. Njena prijat Ijica, ki naj bi vmes pazila na otroka, je to storila ] poredko. Ko so jo vprašali, zakaj ni storila več, zalj ni videla, kako se otroka spreminjata v okostnjak je rekla, češ, saj nista jokala. Nista jokala zato, ki nista več mogla od slabosti. Rita in njena prijateljic sta se zanašali ena na drugo, čeprav sta največkrj bili na dolgih nočnih zabavah po barih skupaj. Zdaj stoji Rita Büttner pred sodniki za mladc^K nike, kajti f>o nemškem zakonu je še starejši mlado!» nik. Prišla je streznitev, vendar prepozno. Ve, da zt služi kazen, toda sebi, tako pravi, ne bo odpustili Kako naj bi. Ko je iskala nežnost in ljubezen zaš? jo je odrekla svojima otrokoma. \ Na sliki: Dvoletnega Sašo polagajo v krsto. NOVI TEDNIK - Glasilo občmskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske t^'^'^jJ Šentjur Šmarje pri^ Jelšah ui Zatec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5. poštni predaj 161; Naročnma m oglasi: ^ V kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik Jože Volland, Tehnični urednik urago Medved - Redakcija Milan EdJ Goršič Jure Krašovec Dommika Poš Zdenka Stopar Milenko Strašek Bemi Strmčnik Tone Vrabl - Izhaja četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Pisk w kllšejl: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezrif ^ Vilke 1 din - Celoletna naročnina din polletna 24 din Tf^koči račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljubljana - ^ uredništvo 22.3-69 m mah oglasi m naročnin? 228-00 J