506
„Posledni" so pesmi, kakršnih je v Češki književnosti prav malo.
JanPsohlavy: Rodnemu kraji. Basne. Nakladem V. Kotrby v Praze. Cena 60 h.
Pod psevdonimom „Jan Psohlavy" se skriva J. Š. Baar, ki v svojih povestih izvrstno riše moderne razmere vaškega duhovništva. (Roman: „Cestou kfižovou".) J. Š. Baar je izmed najboljših pripovedovavcev češke katoliške moderne. Topot je izdal pesmi, ki jih je menda že dolgo v srcu nosil. Večina njih je spisana v narečju chodskem, takozvani „bulačini" i). Škoda, da niso spisane vse v tem narečju! Pesmice, ki so zložene po vzorcu pesmi Fr. Ks. Prochazke, se čitajo zelo prijetno. Knjižica ima zlasti namen izraziti ljubezen pesnikovo do rojstvenega kraja.
Potulny zpevak. Pisne Karla Skfivana. S 2 kresbami Mik. Alše. Vydal Novy život v Novem Jičine. Cena  1 50 K (vaz)
Pesnik K. Skfivan (psevdonim K. Dostala-Lutinova), ki je že izdal „Sedmikrasy" in „Kralovstvi Boži na zemi", je objavil zopet novo zbirko svojih stihov. Zbirka je polna veselja iz življenja, šaljivosti in čiste poezije. „Potulny zpevak" je knjiga odkritosrčna, napolnjena z iskrenim čuvstvom in ljubeznijo, knjiga didaktične poezije. Njen prijazni optimizem ogreje vsakega čitatelja kakor toplo majnikovo solnce.
Ja seji radost života
a radost za to sklizim.        (Str. 4.)
Vse pesmice so proste, neprisiljene tako, da se človek kar čudi, kako je pesnik mogel v tako preprosto obleko obleči tako jedrnate misli.
Ma pisen neni pro saly —
ma pisen je moc prosta —    (Str. 74.)
Zelo nam ugajajo pesmi: „Posliček jara", „Jarni kolo", „Stara pauna", „Slunečni pisen sv. Františka", „Loučeni", „Labute". — Velika prednost knjige je, da se more dati brez skrbi v roke vsakemu čitatelju.
Adolfa  Heyduka   sebrane spisy.   Ri-
tornelly. Z pouti na Kavkaz. Biblicke zvesti. Nakladatelstvi J. Otty. V Praze.
Heyduk zavzema posebno stališče v današnji češki poeziji; on je njen Nestor, zadnji iz pesniškega kroga Halkovega in Nerudovega.
9 Chodi so obmejni Čehi v šumavskem kraju. Imajo svojo posebno nošo in svoje narečje nazvano „bulačina", ker namesto „byl" (je bil) izgovarjajo „bula.
Za njim je šla že mlajša in prišla najmlajša pesniška generacija. — Heyduk je pesnik čustev, lirik v pravem pomenu besede. Akopram je napisal mnogo epičnih pesmi, vendar v njegovih stvareh vedno in povsod vidiš, da pesniku ni poglavitna stvar to, kar pripoveduje, ampak to, kar čuti. Pripovedano dejanje mu je več ali manj samo okvir za sliko vtisov, posoda, v katero polaga zaklad svojih čutov, nazorov in spominov. In tako poje Heyduk čisto samoraslo, neprisiljeno. On je pesnik, ki mu je Bog dal v zibelko liro, tako da mora peti, kakor škrjanček, katerega solnčni žarki silijo vzleteti proti nebu. Zato je tudi Heydu-kova poezija tako domača, vseskozi češka. Iz njegovih strun odmeva češko srce, češki kraj, češko življenje. Predvsem odseva iz Heydu-kove poezije — kakor pri vsakem pravem liriku — podoba njegove lastne notranjosti, izraz njegovih osebnih čuvstev in nazorov. Ni tu globokega premišljevanja in svetobornih misli; čitatelj vidi čisto, preprosto pesniško dušo, ki se razodeva do dna v najrazličnejših občutkih. Ljubezen do drage soproge, otrok, prijateljev in znancev, ljubezen do vseh ljudi, zlasti trpečih, ljubezen do tlačenega in vendar tako junaškega češkega ljudstva, njegovih bornih koč in slavne preteklosti: vse to je vsebina Hey-dukove poezije. Razen tega poje o prirodi, posebno o čeških krajih. Izmed vseh čeških krajev ljubi najbolj Šumavo z njenim vencem gozdov. Slikoviti lepoti Šumave je posvečena lirična knjiga „Hofec a srdečnik". Iz istega vrelca je zajemal Heyduk gradivo za svoje večje epiČne pesmi, ki so povesti v verzih iz vaškega življenja, kakor „Bela", „Drevorubec", „Pod Vitkovym kamenem", „Sekernik". Poleg povesti v verzih, v katerih riše resnično sedanje življenje, je pa Heydukova Muza obdelala tudi narodno prošlost po raznih izročilih. Tu je Heyduk ustvaril celo vrsto krasnih umotvorov, kakor: „Deduv odkaz", „Na pra-stkach", „Na černe hodince", „01dfich a Bo-žena", „Za volnost a viru", „Bahatyfi" itd. — V zadnjih zvezkih njegovih zbranih spisov so izšli „Ritornelly", s katerimi je pesnik prinesel v svojo poezijo nov ton. V njih je precej do-vtipa in sarkazma. Seme k ritorneHom je padlo v pesnikovo srce za njegovega bivanja na Laškem. — „Z pouti na Kavkaz" obsega pesniško žetev iz njegovega potovanja po Kavkazu. Zadnji zvezek „Biblicke vesti" nam kaže Hey-duka epika. V njem je mnogo novega duha in nove svotlobe; zlasti je zanimivo zasledovati, kako je tu pesnik porabil sedanje socialne nazore. V vrsti epičnih Heydukovih knjig zavzemajo  „Biblicke zvesti"  prvo mesto.