TRGOVSF icejska knjižnica časopis asa trgovino, Ind Ljubljan iiredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, '{j Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953 : a 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in *oži se v Ljubljani. LETO vn. Teleioa št. 552. 1JUBLJANA, dne 15. novembra 1924. Teleion št. 552. ŠTEV. 136. Dr. Fran Windischer. V resnih časih. Naša industrija, trgovina in obrt so se v novi državi hitro prilagodile novim prilikam. Prometne težave, težavne potovalne prilike, omejitve v priseljevanju, težkoče za nove obratne prostore so bile od preobrata sem j za domače podjetnike v toliko ugod- : ne, ker so zadrževale prihod in kon- l kurenco tujega blaga in tujih konku- j rerdov. Povojne ovire v prometu in dobavljanju blaga pa počasi izginjajo. Predvsem postaja promet gladkejši, tarifni dogovori odločilno izpremene položaj. Dalj časa smo že v trgovsko-političnih razgovorih s svojimi sosedi. Trgovske pogodbe sklepamo in razne druge konvencije, ki nam odpro širšo pot v tujino, hkratu pa tujemu ele- j mentu — robi in osebam — uglade t pot v našo zemljo. Bistvo teh raznih i pogodb je olajševati kupčijo in odstra- 1 n jati ovire za delo. S temi či njeni- j cami moramo računati in se dosled- ■ no pripravljati za nov položaj, ki se 1 hitro bliža. Na jasnem si moramo biti j o tem, da v doglednem času dobimo j tudi konvencijo o naseljevanju, kate- j ra bo omogočala prihajanje in nasta- s njevanje tujih profesionistov, kupcev ; in posredovalcev. Velika produkcij- j ska in trgovinska središča na razvi- j tem zapadu in severu koprne po svo- j bodi in velikih neoviranih razpečeva- s liščih. Svet jim je pretesen. Prema j- j hno domače tržišče jemlje sapo njih 1 industriji in trgovini, ki je bila zasno- \ vana in urejena na vse večji delokrog. Od časa do časa se oglaša misel o gospodarsko - carinski skupnosti držav na ozemlju razpadle monarhije. Ta ideja ima za našo produkcijo, osobito novo po prevratu nastalo, nedogle-dcn pomen in pri nas sc je malo pre- j lahko sprejelo to idejo, katere uresni- \ čenje bi pomenilo neizprosen gospo- ! darski pogin za celo vrsto naših obra- j tov. Pa svoji izleženi legi visoko gori v < Evropi ob mogočnih prometnih žilah, j zaklinjeni med trd pritisk romanske j iri germanske gospodarske sile, smo j mi v Sloveniji v naši državi v prvem j| redu interesirani na ureditvi velikih * gospodarsko - političnih vprašanj. Mi j smo prvi na vrsti v gospodarski borbi * napram inozemstvu, imamo pa vrhu- : tega dolgo in drago pot do jugovzhod- ’ nih trgov v naši lastni domovini. Ra- j čunati moramo z dejstvi, čeprav so j neprijetna in se moramo pripravljati i z vso skrbnostjo, da bomo kos zlasti i tudi strokovno in kvalitativno novim j razmeram. Naše gospodarstvo v Sloveniji je precej enakomerno razvito, dejal bi nekako zaokroženo. Pri nas ni veli- \ kih in nepremostljivih gospodarskih j nasprotij. Ob dobri volji se da najti : zadovoljivo rezultanto tudi tam, kjer 5 se »trdo tre korist ob korist». Ne ravna : baš srečno, kdor išče, da bi zanesel « v težavnih naših prilikah nesoglasje \ v staro ubranost. Bolj kakor kdaj so j za nas Slovence v Sloveniji gospodar- » ske pirilike take, da moramo složno l stati v prizadevanju za svoje gospodarske pozicije, sicer nam preti propadanje in ubožanje. Časi so resni in neglede na splošno slabo konjunkturo zadnje leto ne gremo naprej. Budno moramo gledati, da se preživimo, in vedno moramo skrbeti, da se udovršavamo. Konkurenca je trda, zaslužek težaven. Javna bremena, socialna in davčna, so težka. Malo je žal izgleda, da popusti davčno breme, o katerem gre po pravici glas, da je pretežko za naša ramena. Slaba tolažba je, da ostane davek in takse stare mere, katera je v Sloveniji vsekakor preobčutna. Ako naj ne omagamo, moramo doseči v dobi slabih zaslužkov ponovno predlagamo omilje-nje tako zlasti glede hišnega davka, ki je glavna ovira primerne ureditve stanovanjskega vprašanja, nadalje osebne dohodnine s svojo obsoletno skalo, posebne pridobnine, ki izpodjeda najvažnejša podjetja, ter davka na poslovni promet, v kolikor zadeva rokodelce in male obrtne gospodarje. Moderni davek na poslovni promet je v naši državi v celoti močno zastal za projektiranim letnim zneskom 250 milijonov dinarjev. Tvori pa važno po-postavko v državnem gospodarstvu pri nas kakor drugod ter je glasom statistike v beograjskem listu >Pore-ska služba« v dobi od 1. januarja 1923 do konca avgusta 1924 vrgel v celi državi 267,695.886 Din. Slovenija se lahko pokaže pri tem računu, ker je v isti dobi plačala tega davka 64 milijonov 346.882 dinarjev. Spričo tega uspeha je popolnoma umestno, da se vpoštevajo zahteve, stavljene od slovenskih gospodarskih interesentov glede preureditve tega davka in odprave trdot, ki so se pokazale. »EZafie Pobijanje draginje? Naša oblastva se s pobijanjem« draginje neumorno trudijo. Ovadbe, sodbe, kazni.trgovcev in obrtnikov so na dnevnem redu in kdor čita naš Uradni list, pride skoro do prepričanja, da se nahajamo v Sloveniji res v srečnem položaju, da nimamo nobenih večjih »zločincev«, nego so naši trgovci in obrtniki. V dnevnem časopisju čitaš o milijonskih nedopustnih dobičkih na račun konsumen-tov, o manipulacijah z moko za pasivne kraje, o prodaji tovornih listov, pri katerih da se je zaslužilo milijonske vsote itd., no, na sodni stolček pride pa končno -vendar samo naš trgovec in obrtnik. In to radi česa? V zadnjem Uradnem listu za Slovenijo imamo zopet javno žigosanih za »navijanje cen« 12 naših trgovcev. Od teh je bilo obsojenih 8 samo radi tega, ker niso imeli vidno označenih cen življenskim potrebščinam! Prepričani smo, da bi si ne mogel niti najbolj zagrizeni zagovornik kon-sumentskih interesov obetati katerikoli, tudi še tako neznaten uspeh pri pobijanju draginje od tega, da se obsodi trgovca samo radi tega, ker ni imel na nekaterih prodajnih predmetih vidno označenih cen. V kaki zvezi s pobijanjem draginje naj bi bil prestopek, ki ga je napravila n. pr. revna kramarica samo s tem, ker ni imela vidno označenih cen na treh parih spodnjih in štirih parih zgornjih moških hlač? Tn v kakšni zvezi s pobijanjem draginje in brezvestne spekulacije. kakor pravi ovadba, je dejanje 72-letne starke, ki tudi ni označila cen življenskim potrebščinam? Človek bi napisal burko, ako se bi mogel otresti misli na težke posledice, ki jih ima taka obsodba za obsojenca. Trgovcu in obrtniku, kateremu je pošteno ime takorekoč kapital v svojem obratu, ki zida vse samo na svojo solidnost in poštenost, more madež, ki mu ga povzroči taka obsodba, resno ogrožati obstoj celega podjetja. Ne bomo nikdar zagovarjali verižništva in nepoštenosti, vendar moramo odločno protestirati proti temu, da se pod pretvezo pobijan ja draginje in brezvestne spekulacije na tak način preganja legalne trgovce in obrtnike za formalnosti, ki ne stoje v uprav nobeni zvezi s pobijanjem draginje in spekulacije. i Dokazali smo že ponovnokrat, da se s takim početjem ne da pobijati draginje. V drugih državah so zdavno že opustili take mere, ki nimajo v normalnih časih, ko se cene regulirajo samo po naravnem zakonu povpraševanja in ponudbe, prav nobenega vpliva na regulacijo cen. Za pobijanje draginje je treba resnejšega, smotre-nejšega dela, treba je gospodarsko zasnovanih zakonov in uredb, ki zdravijo bolezen ob kali in ne z naredba-mi, ki vidijo samo v trgovcu neposrednega povzročitelja draginje, so samo pesek v oči konsumentom in nimajo s Pobijanjem draginje v resnici prav nobene zveze. Čas bi bil, da bi začeli iudi pri nas resneje in smotreneje misliti in tudi delati! Trgovina med Češkoslovaško in Jugoslavijo. j l Dr. Andrial, češkoslovaški konzul v j Beogradu, je predaval o gospodarskih j stikih med Češkoslovaško in Jugosla- . vijo. Odgovoril mu je dr. Patočka v j »Prager Presse«. Na ta odgovor daje ? Andrial sledeča pojasnila: /Vidim, da je moje predavanje doseglo nameravani uspeh: zbuditi zanimanje za praktično rešitev sedanjega gospodarskega razmerja med obe- | mn državama. Splošno se z izvajanji i dr. Patočke strinjam, nekaj moram \ pa le popraviti; zlasti, kar se tiče j vzrokov neuspehov, ki so jih imeli ; rikši eksporterji v Jugoslaviji. Zače- i tek medsebojnega gospodarskega raz- j merja med nami in Jugoslavijo je bil j pod vplivom cele vrste nazorov, ki bi . jih nazival nekako mešanico politike in gospodarskega slepomišenja (amaterizma). Politikujoče povojne veli- » čine so reševale največje gospodarske j probleme (železniški transport, plov- ; bo po Donavi, kreditni promet itd.) z \ neko lahkoto in korajžo, ki si jo raz- j lagamo lahko samo vsled splošne tedanje zmede v Srednji Evropi. Z eno besedo: vsa trgovina, posebno inozemska, je vsled povojnega preobrata v. produkciji, carinarstvu, prometu \ itd. prešla v roke raznih nanovo na- * stalih protežiranih eksportnih in im-portnih dmžb, ki so v najboljšem slučaju imele uspeh bolj v domišljiji kakor pa v trgovski sposobnosti. Dokler je vlada take družbe z ozirom na tedanje razmere indirektno ali pa žalibog tudi direktno podpirala, so vsakokratni upravni svetniki trgovske sposobnosti in trgovsko znanje lahko nadomestili s konjunkturo in političnim vplivom. Ko so pa državne naprave v korist presti trgovini začele ponehovati, je ponehala tudi državna zaščita teh družb, ki so v boju s poklicnimi trgovci morale večinoma prenehati. Tak razvoj opazujemo lahko v vsej Srednji Evropi, torej tudi v Jugoslaviji. Dokler torej poklicni trgovci in izšolani eksporterji in importerji nimajo trgovine v rokah, toliko časa tudi ne moremo misliti na normalne od-nošaje z inozemstvom. Našemu eks-portu je torej v prvi vrsti potrebno, da so naši eksporterji predvsem sami nase zanesejo in kličejo državne oblasti šele tedaj na pomoč, ko gre za splošne stvari, ki jih posameznik ne more doseči ali izpeljati. Jugoslavija nam je v tem oziru nekakšno poskusno polje, koliko lahko prenesemo, koliko smo vztrajni in če smo dobri organizatorji. Želeti pa moramo tudi da naši v inozemski trgovini delujoči strokovnjaki ne gledajo samo na svojo osebno korist, temveč tudi na vprašanja, ki so splošnega pomena za praktične trgovske zveze z inozemstvom, torej tudi z Jugoslavijo. Med taka splošna vprašanja štejem na primer tudi od dr. Patočka omenjeni kreditni promet in z njim v zvezi informacijsko službo, ki jo pa morajo oskrbovati samo zanesljivi bančni inštituti, in sicer v deželi dolžnikov. Sicer danes o kakšni končni rešitvi ne moremo govoriti, vendar se mi zdi misel jugoslovanske - češkoslovaške importne in ekspertne banke vsaj za prihodnje čase dobra in lepo izpeljiva. Naša zunanja trgovina je odvisna v prvi vrsti od ljudi, ki se po poklicu pečajo s trgovino in kojih žep je najboljše kontrolno sredstvo za uresničenje in praktično izvedljivost kakšne ideje. Moj ideal je torej, da bi videl med pospe-ševatelji obojestranskih gospodarskih stikov strokovnjake in gospodarske osebnosti, ne pa ljudi, ki sami sebe iščejo iji jim je trgovina samo sredstvo v dosego namena. Zato se v tem oziru strinjam z dr. Patočkom, ki zagovarja isto misel.« Razsodišče Ljubljanske borze za blago in vrednote. Vročanje sodnih spisov. — Tožbe in sodbe se vročajo tožencu samemu v lastne roke ali njegovemu namestniku, pooblaščenemu za sprejemanje tožb, ali pa prokuristu firme, če je toženec protokolirana firma in se tiče pravna stvar njenega trgovskega obrata. Vročati se morajo spisi v stanovanju, v obratovalnici ali v poslovalnici, borznim članom pa tudi v borznem lokalu. Zunaj teh mest je vročba veljavna samo, če se ni odklonil sprejem dotičnega spisa. Po vsod, kjer se najde oseba, ki ji je treba vročiti spis, se ji pa sme vročiti spis, če nima stanovanja, obratovalnice ali poslovalnice (§ 32.). — Vročitev tožbe in odpravka sodbe lahko izvrši v Ljubljani sluga razsodišča. Če je treba vročiti spis borznemu članu, a ga sluga ne najde, mora naslovljenca pozvati s- kratkim pismenim pozivom, ki ga izroči domačinu ali hišniku poslopja, v katerem je na-slovljenčevo stanovanje, njegova poslovalnica ali obratovalnica, naj bo določenega dne ob gotovi uri tam prisoten zaradi sprejema sodnega spisa, ki mu ga je vročiti, ker bi se sicer izvršila vročba z nabitkom na borzi. Če naslovljenec ne ugodi temu pozivu, se mora sodni spis nabiti na dotično objavno desko na borzi. O tem se mora naslovljenec obvestiti s kratkim dopisom, ki se mu dostavi v roke domačina ali hišnika dotičnega poslopja. Tako izvršeno vročbo je smatrati za j pravilno vročbo v lastne roke naslov-j ljenčeve. Če se borzni član brani, sprejeti sodni spsi, ki mu ga je treba vročiti, mora sluga razsodišča to javiti tajniku razsodišča, ki sme neposredno odrediti izvršitev vročbe s tem, da se spis po gorenjih določilih nabije na borzno desko. — Če je vročiti spis zunaj kraja, kjer je razsodišče, je opraviti vročbo po pošti proti poštni povratnici, ako je naslovljenčevo bivališče znano. Če se pa v tem primeru vročba ne more izvršiti po pošti v lastne roke naslovljenčeve, je treba zaprositi za vročbo okrajno sodišče, v čigar okolišu se morajo spisi vročati. — Če pa inozemska sodišča po izkušnji ne ustrezajo neposrednjim zaprosilom razsodišč, naj zaprosi razsodišče za posredovanje t. j. vročbo v inozemstvo ono okrajno sodišče, ki je na kraju njegovega sedeža (§ 33.). Knrator. — če se izkaže verjetno, da je neznano bivališče osebe, ki ji je treba spis vročiti, ji tajnik razsodišča postavi na predlog nasprotne stranke kura tor ja (oskrbnika). Kurator mora biti upravičen, zastopati stranke pred razsodiščem. — Da je kurator postavljen, je razglasiti z ediktom, ki navaja njegovo ime in stanovanje, kratek podatek o vsebini spisa, ki ga je vročiti, pravdno razsodišče in sporno stvar. Obenem je treba navesti, da zastopa kurator stranko na njeno nevarnost in ob njenih stroških, dokler se ne zglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Edikt se mora nabiti na borzno desko ter objaviti v Uradnem listu, eventualno tudi v drugem časopisu. — Vročba se smatra za izvršeno, ko je edikt nabit in je kuratorju izročen spis, ki ga je vročiti. Stroške za edikt in za imenovanega dotičnega kurator ja mora predjemoma trpeti stranka, ki je izzvala pravdno postopanje (§ 59.). — Če je treba izvršiti vročbo v inozemstvo, a ne pride v primernem času potrdilo o izvršeni vroč-bi, sme zahtevajoča stranka predlagati, naj se postavi kurator in naj se mu izroči spis; obenem pa objavi edikt. Isto velja, če se je poizkusila vročba v inozemstvu brezuspešno ali če ni pričakovati od dotičnega zaprosila nobenega uspeha, alco je obče znano, da inozemska oblastva oc! klanje jo pravno pomoč (§ 34). — Za vse druge vročbe (razen tožb in sodb) veljajo ista določila, toda s pristavkom, da sme v Ljubljani sluga razsodišča vročati njemu znanim rodbinskim odraslim članom, ki so v naslov-ljenčevem stanovanju, ali pa* odrasli osebi, uslužbeni v njegovi poslovalnici ali obratovalnici. Po pošti se sme poslati spis s priporočenim pismom, kolikor se s tem ne poživijo stranka ! ali njen pooblaščenec (§ 35.). Prememba stanovanja. — Stranka, ! ki izpremeni med pravdo svoje sta- j novanje, mora to naznaniti razsodi- ! šču. Isto velja za njenega namestni- ; ka ali pooblaščenca, ki je upravičen, j prejemati vročbe. Onemu, ki je to na- ; znanitev opustil in se zaradi tega ne more najli, se izvrši vročba z oklicem na ob javni deski v borznem lokalu. Pooblaščenec za vročbe. — Stranki, ki im biva v Ljubljani, nli stranki, ki preloži med pravdo sedež iz Ljubljane in nima zastopnika v Ljubljani, sine predsednik razsodišča ali njega namestnik na predlog ali uradno naročiti, naj v gotovem roku naznani sodišču osebo, ki je pooblaščena, sprejemati vročbe. — Če se stranka temu ne odzove, jo je po brezuspešnem poteku roka obvestiti, da se bodo založili vsi zanjo namenjeni spisi pri razsodišču in se smatrali za pi*avilno vročene (§ 36.). Vsi ti propisi naj zajamčijo tožencu pravico, da se mu da, dasi le posredno, prilika, da se o tožbi izjavi in proti njej brani. rst. Trgovina, ' Govorilne ure novega trgovskega ministra. Minister za trgovino in industrijo dr. Prvislav Grisogono sprejema stranke vsak pondeljek, sredo in petek od 11. do 13. ure. Izvoz lesa v Italijo. Na pritožbo generalnega železniškega ravnateljstva v Trstu, da vagonske pošiljke lesa večkrat' pridejo z znatno manjšo količino naloženega lesa, kakor je to označeno na vagonii, je prometno ministrstvo izdalo naredbo, do se morajo od sedaj naprej vse vagonske pošiljke lesa za Italijo pred ekspedicijo tehtati na državni mejni tehtnici. Andrejev sejem v Celju. Andrejev sejem, kateri bi se moral vršiti dne 30. novembra je preložen na torek dne 2. decembra t. 1. Češkoslovaška trgovinska pogodba z Italijo. Trgovinska pogodba, sklenjena med Italijo in Češkoslovaško, je stopila v veljavo dne 7. novembra t. 1. Carinska skladišča v Češkoslovaški so še sedaj prenapolnjena, ker so se uvozniki in izvozniki dolgo časa pripravljali na pogodbo, gromadili blago v pričakovanju dneva, ko stopi pogodba v veljavo. Tarifna pogodba vsebuje približno 330 tarifnih postavk, za uvoz blaga iz Italije v Češkoslovaško in približno 260 tarifnih postavk za uvoz iz Češkoslovaške v Ita- lijo. Nekatere posta >ke ne tvorijo nobene nove prednosti, ker sta te postavki uživale obe državi že na podlagi splošne klavzule o največji ugodnosti. Druge nasprotno vsebuj tj > no .'e carinske olajšave za uvoz iz ene pogodbene države v drugo. Carinske olajšave so tem važnejše, ker veljajo brez vsega tudi za druge države, s katerimi so se sklenile pogodbe s klavzulo največje ugodnosti. Italijanska vina v sodih z več kakor 13 stopinj alkohola, plačajo 210 čh uvozne carine za 1 q brutto za netto. Češkoslovaški uvozni kontingent za italijanska vina v sodih in damižanah znaša 110.000 hi (za tisoč hi več kakor prej) in za vina v steklenicah 10 tisoč hi (do sedaj 1 milijon steklenic). Ogrske-indeksne številke za prodajo na drobno. Indeksna številka za prodajo na drobno (julij 1914 = 1) se je tekom meseca septembra t. 1. znižala od 21.422 do 21.299 točk. Ogrska zunanja trgovina. Ogrska je po uradnih podatkih izvozila v mesecu avgustu t. 1. za 34.5 milj., uvozila pa za 54.1 milj. zlatih kron blaga. Njena bilanca je torej za mesec avgust t. 1. pasivna za 19.6 milj.,kron. Izvoz v prvih osmih mesecih t. 1. je dosegel vrednost 315.8 milj.,, uvoz pa 411.7 milj. zlatih kron. V istem razdobju 1. 1923 je znašal izvoz 194.4 milj. in uvoz 295.9 milj. zlatih kron. Trgovska bilanca se je torej v tekočem letu nekoliko izboljšala. Holandski indeks za veleprodajo (leta 1913: 112 točk) se je v septembru zvišal od 167 na 175 točk. V istem času se je zvišala indeksna številka za živila od 168 na 180. Mednarodni velesejem v Lausauni. V Lausanni (Švica) se bo vršil od 27. junija do 15. julija 1925 mednarodni velesejem za kolonijalne in eksotične produkte. Prijavnice za veselejem z natančnejšimi pogoji dobijo interesenji v pisarni trgovske in obrtniške zbornice. Prolaja lesa. Šu inska uprava v Srednjem pri Sarajevu bo prodala dne 9. decembra t. 1. na dražbi okolu 3000 m3 poškodovanega lesa na panju. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Industrlia. t Dr. Julijan Pavliček. V sredo popoldne je v Leoni.šču preminul generalni tajnik »Kranjske industrijske družbe« na Jesenicah g. dr. Julijan Pavliče!;. Vrniv-ši se v nedeljo z lova, je pokojni tako nesrečno padel, da se mu je pri padcu sprožila puška in ga je strel zadel v meča. Prepeljan v Leonišče je podlegel za-strupljenju krvi, povzročenem po šibrali. Pokojni dr. Pavliček je bil doma iz Tolmina. Študiral je na pravni fakulteti v Pragi, kjer je tudi promoviral. Po promociji je vstopil v bančno prakso in se je poleg lega še posvetil filozofskim študijam. Pred prevratom odvetniški kon-cipijent v Tolminu, se je ob prevratu preselil v Jugoslavijo, bil imenovan sek-vestrom »Kranjske industr. družbe«, ki ga je po dvignjenem sekvestru imenovala tajnikom, pozneje gen. tajnikom. Pokojnik je bil vedno miren in skromen ter se ni silil nikdar v ospredje; izredno deloljuben, vztrajen in nevpogljiv, je pa vedno rad prevzel poverjene mu naloge, ki jih je z največjo vestnostjo tudi izvršil. Tako ga najdemo kot marljivega delavca ne samo v svojem uradu, ampak tudi v javnem življenju. S svojo ljubeznivostjo in vljudnostjo si je znal pridobiti srca vseh, ki so ga poznali. Prerano umrlemu ohranimo časten spomin! Odbor Zveze industrijcev je na svoji seji dne 14. t. m. izvolil za predsednika dosedanjega podpredsednika g. Dragotina Hribarja, tovarnarja v Ljubljani in istočasno kooptiral v odbor g. Petra Majdiča, veleindustrijal-ca v Celju. Sladkorni kartel in državne sladkorne tovarne. Nova vlada se je te dni pečala z vprašanjem sladkornega kartela, kateremu ste se priklopili tudi obe državni sladkorni tovarni. Na konferenci, ki se je o tem vršila v poljedelskem ministrstvu, so zastopniki uprave državnih tovarn utemeljevali priključitev državnih tovarn sladkornemu kartelu, a se jim ni posrečilo o umestnosti tega koraka prepričati odločujoče faktorje, ker so jim ti odrekli pooblastilo za podpis kartelne pogodbe. Izkoriščanje izuma r lesni industriji. Jugoslovanski državljan, ki živi v Detroitu (Severna Amerika), je iznašel poseben način izdelovanja pohištva, ki se da lahko zložiti in prenašati. Ker nima iznajditelj sain zadostnega kapitala, ponuja svoj izum posameznikom ali kaki družbi v izkoriščanje. Ime iznajditelja, kakor tudi slike izuma dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice. . Obrt. Ustanove za obrtnike iu vdove obrtnikov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za 1. 1924: a) deset ustanov za onemogle uboge obrtnike ali trgovce in sicer pel po 100 Din in pet po 50 Din; b) pet ustanov po 45 Din za onemogle uboge vdove obrtnikov ali trgovcev. — Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 27. novembra 1924. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delali in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga ' d' va bivšega samostojnega obrtnika ali irgovca. * KUPUJMO IN PODPIRAJMO * iivrstno KolfrRslco clScorljo domači isdelek. -j- Carina. Zacariujeue voznega blaga. 1 /. Beograda poročajo, da se bodo predmeti, ki j se vtovarjajo v kraj, kjer ni carinarnice, j zacarinjali pri najbližji carinarnici in j ne šele, kakor doslej, pri zapustitvi dr- j žave. Nova določba bo stopila v veljavo | s 1. decmbrom t. 1. i Ukinitev statističnih taks pri izvozu. ; Finančno ministrstvo je ukinilo stati- i stične takse, ki so jih morali plačevati ! izvozniki pri izvozu blaga, ker se po čle- i nu 23 po zakonu o carinskih tarifah ; smejo te tal;se pobirati samo za uvoženo' ] blago. Promet. Železniški promet ob sejmskih rtneh. i —Prometno ministrstvo je pooblastilo i vse postajennčnike. ,1 varala« Razno. Nadomestne volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. — Vsi imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki in obratovodje) trgovinskih in drugih obrtnih podjetij v okolišu ljubljanskega okrajnega sodišča se opozarjajo na razglas oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 8. novembra 1924, št. 6924-24, objavljen v Uradnem listu z dne 11. novembra 1924, št. 103, glede razpisa nadomestnih volitev za obrtno sodišče v Ljubljani, glasom katerega morajo vsi navedeni podjetniki vposlati predstojniku občine, v katere okolišu se nahaja obratovališče podjetja, najkasneje do 29. novembra t. 1. podatke, potrebne za sestavo volilnih imenikov (obrtni podjetniki v Ljubljani morajo vložiti tozadevne prijave pri mestnem magistratu, in sicer v mestni posvetovalnici). Vsaka prijava mora vsebovati ime in priimek (namestnika, poslovodje, obratovodje) obrata, natančno stajališče in vrsto obrata ter ime in priimek, starost (po letih) in poklic v obratu morebiti zaposlenih delavcev in delavk, ki so nad 20 let stari (stax-e) in bivajo nad leto dni v tuzemstvu. Pripominja se, da vajencev in vajenk ni prijaviti, ker nimajo volilne pravice. Javne trgovske družbe, koman-ditne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice, osebo, ki zanje odda glasovnico. Glede te osebe je prijaviti nje ime in priimek, starost ter poklic. — Gori navedeni razglas je nabit tudi na uradnih deskah v poštev prihajajočih občin. Podaljšanje stanovanjskega zakona. — Beogradski listi poročajo glede stanovanjskega zakona, katerega veljavnost ima, kakor znano, prenehati 31. decembra 1924, da bo podaljšan za nekaj mesecev s posebno uredbo vlade, dokler ne bo novoizvoljena narodna skupščina sprejela nov stanovanjski zakon. Sladkorni kartel v naši kraljevini. — Ugledna, dunajska gospodarska revija Vo!ks\virt< priobčuje o sladkornem kartelu v naši državi v svoji zadnji številki nastopno poročilo: »Dosedanja produkcija sladkorja v Jugoslaviji je krila komaj polovico domačega konsuma. To je omogočalo sladkornim tovarnam, da so mogle v polnem obsegu izrabiti zaščitno carino. S tem so si zaslužiie v zadnjih petih letih stotine milijonov. Nepričakovano se je letos pridelalo toliko sladkorne pese, da presega domači kon-sum za 100%. Na zaščitno carino razvajena industrija je začela pri pričakovani hudi konkurenci na svetovnih tržiščih obupavati, dasi dobiva po najnižjih cenah na svetu sladkorno peso in plačuje tudi za prevoz pese najnižjo vozarino na svetu. Najprej je pričela pritiskati na železniško direkcijo, naj ji da na razpolago zadosti vagonov. Ko se ji je ta akcija posrečila, je začela zavlačevati prevoz pese. Železniška uprava je nato en del vagonov, ki so se po nepotrebnem kopičili, odtegnila prevozu pese. Producenti pese so se začeli pritoževati nad postopanjem tovarn, te so se pa izgovarjale na pomanjkanje vagonov. Na drugi strani pa so se tovarne pritoževale pri prometnem ministrstvu nad previsokimi železniškimi tarifi in res dosegle, da se jim je tarifa znižala za 40%. Medtem je-padla cena sladkorja od izredno visoke cene 24 Din na 12 Din za kilogram. Kar niso mogli doseči razlogi, je dosegel ta padec cen: zastopniki Živnostenske banke, ki ima v Jugoslaviji dvoje sladkornih tovarn, so končno pristali na ustanovitev sladkornega kartela, ki ima nalogo, urediti na domačem tržišču ceno in kontingent. Da Se je cena takoj naslednje dni dvignila, ni potrebno posebej omenjati.« Francoski ministrski predsednik o položaju Francije. — Ministrski predsednik Herriot je dne 10. t. m. v nekem razgovoru s predstavniki gospodarskih krogov pojasnil položaj Francije in pomen sedanje francoske vlade. Naglasil je, da se Francija, ki je podpisala ženevski protokol, pokazala za popolnoma miroljubno velesilo, ki stremi po povratku k svojim pravim tradicijam. Mi smo se najbolj trudili, je dodal Herriot, da se ne izpostavi Francija novim vojnim nevarnostim, s čemer smo ostali zvesti prisegi, ki smo jo obnovili na grobeh naših slavnih vojakov, ki so padli za svobodo Fran- cije. Nikakor nismo škodili z našim postopanjem varnosti države, kajti naš namen je predvsem, da si zagotovimo prijateljstvo in dobrohotnost vseh sosednih držav. Naša vlada je premostila vse prepade, ki jih je ustvarila prejšnja vlada med Rusijo in Francijo. Izjavili smo vsej francoski javnosti in vsemu svetu, da hočemo in moramo računati z ruskim narodom. V Rusih smo našli svoje stare zaveznike, s katerimi hočemo, naj bo njihova vlada kakršnakoli, sodelovati v dobri veri za mir vseh narodov. Ravno-tako smo izjavili, da bomo vzpostavili odnošaje z Nemčijo, kar bo v veliko korist obema strankama. Nemško-francoska trgovinska pogajanja tvorijo začetek tem prijateljskim odnošajem. Če je naše ravnanje bilo kdaj zgrešeno, prevzamemo radi odgovornost. Z ozirom na notranjo politiko je Herriot podčrtal potrebo, da se v Franciji dvigne produkcija žita. Končno je dodal ministrski predsednik, da stremi vse delo dosedanje vlade po vzpostavitvi ravnotežja v državnem proračunu in izpolnitvi državnih obveznosti na p ra m francoski banki, da pokaže Francija inozemstvu svoje sile in voljo do gospodarskega gibanja. Izgraditev luke na črnem morju za Besarabijo. — Gospodarski krogi v Bu-kareštu se bavijo z vprašanjem izgraditve luke na Črnem morju, ki bi mogla uspešno pomagati razvoju trgovskega prometa Besarabije. Obenem bi naj ta luka razbremenila'druge luke ob Črnem morju, ki so sedaj v razmeri z njih kapaciteto preobremenjene. Rusija zviša izdatke za vojsko. — V novem sovjetskem proračunu so izdatki za vojsko v letu 1924 in 1925 zvišani za 22 milijonov rubljev. Medtem ko je proračun za rdečo armado in mornarico v preteklem letu znašal 356 milijonov zlatih rubljev, znaša sedaj 378 milijonov (okoli 7 milijard lir). Odškodnine v poštnem prometu na Nemškem. — Dne 1. novembra t. 1. je stopil na Nemškem v veljavo zakon, po katerem se plačuje pri paketih brez označene vrednosti za vsak funt izgubljenega ali poškodovanega zavoja odškodnina do 3 zlatih mark in za izgubljene, priporočene pošiljke 40 zlatih mark. Cena za kruh v Avstriji. — Za ugotovitev cene kruha v Avstriji je vlada predpisala posebni kalkulacijski ključ. Za povprečno ceno moke se smatra povprečni kurz moke na dunajski produktni borzi vsakokrat v zadnjih 14 dneh. Tej ceni se prišteva režijski pribitek, ki znaša pri pekih, ki pečejo do 20% črnega kruha, 2750, pri onih, ki pečejo do 40% črnega kruha, 2800, do 60%: 2900 in do 80%: 3000 K. Sedanja cena za kruh je 8200—8500 K. Zmešnjava v moskovskih ulicah. — Moskovski sovjet je v poslednjem času zopet prekrstil nekoliko tucatov ulic. Ker se prebivalci vsled teh sprememb niso znali orientirati po ulicah, so bili novim revolucionarnim imenom ulic dodani tudi stari nazivi, ki pa bodo ostali v veljavi le dobo šestih mesecev, dokler se občinstvo polagoma ne privadi novih imen. »Južni Privrednik«. V Skopi ju je začel izhajati tednik .Južni Privrednik«, list za industrijo, trgovino in privredo. Naročnina znaša za celo leto Din 100.—, za 6 mesecev Din 50.—, za 3 mesece pa Din 25.—. Praški vzorčni velesejm. — Spomladanski praški veliki sejm se bo vršil od 22. do 29. marca 1925. Velesejmi v Pragi so mednarodni in sme na velesejmu učestvovati vsak producent in trgovec, ki se bavi z eksportom. Za poglobitev gospodarskih stikov med nami in Češkoslovaško bi bilo želeti, da se semnja udeležijo vse one naše tvrdke, ki bi mogle z uspehom uvažali svoje produkte v češkoslovaško republiko. Ljubljanska bona. Dno 14. novembra 192-1. Blago. Les: Deske, 20 in 25 nun, III. vrsta, fco meja, bi. 520; remeljni, 40/80, »Carintia« monte, fco nakl. post. bi. 690; smrekovi in jolevi hlodi, od 25 cm premera naprej, fco nakl. post. den. 300; smrekovi hlodi, zdravo, lepo blago, od 30 cm prem. naprej, fco nakl. post. 325; hrast slavonski, prvovrsten, od 2 m naprej, od 50—80 cm prem., fco meja bi. 14o0; bukova drva, obrobljenci suhi, fco nalil, post., 4 vag., den. 19, bi. 19, zaklj. 19; oglje la, vilano, fco meja, den. 118. Žito in poljski pridelki: pšenica dom., fco Ljubljana, den. 385; pšenica bačka, par. Ljubljana, bi. 430; oves bački, par. Ljublj., bi. 340; laneno seme, fco Ljublj., den. 675, bi. 730; krompir, fco sklad. Ljublj., bi. 120; ajda domača, črna, fco Ljublj., den. 250; ajda domača, fco Ljubljana, den. 235. — Stročnice, sadje: fižol ribuičan, orig., fco Ljublj., den. 440; fižol ribničan, očiščen, b/n, fco Postojna trs., bi. 545; fižol prepeličar, orig., fco Ljublj., den. 460; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana, den. 390; fižol mandolon, očiščen, b/n, fco Postojna trs., bi. 495; fižol rjavi, orig., fco Ljublj., den. 410. Vrednote. 7% invest. pos. den. 64, bi. 65; lter. 2%% drž. renta za vojno škodo, den. 111, bi. 114; Celjska posojilnica d. d., Celje, den 210; Ljublj. kred. banka, den. 220, bi. 230; Merk. banka, Kočevje, den. 125, bi. 128; Prva hrv. šted., Zagreb, den. 916; Slav. banka d. d., Zagreb, den. 90,1)1. 95; str. tov. in liv. d. d., den. ' 130; Združ. papirnice Vevče, den. 109, ) bi 118; »Split«, den. 1400, bi. 1450; »Ni-j hag«, Zagreb, bi. 07%; 4%% zast. listi ; Kr. dež. banke bi. 17%; 4%% kom. zadolžil. Kr. dež. banke bi. 90. | m jammaaamsaimBsmšS SUDBK1M c J wne i----------------------1.........; > Tržna poročila. Mariborsko sejmsko poročilo. — Prignalo se je: 7 konj, 2 bika, 76 volov, 306 krav, 2 teleti, skupaj 393 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 11. novembra 1924 so bile sledeče: debčli voli 11.75—13.25, polde-beli 10.50—11, plemenski voli 10.25 do 11.25, krave debele 11.25—13.50, plemenske krave 9.50—11.25, krave za klo-basarje 6.25—7.50, molzne krave 8 do 11.25, breje krave 8—11.25, mlada živina 11—13 Din. Mesne cene: volovsko I. 1 kg 25—27, II. 22—24, meso od bikov, krav in tele 20—21.50, telečje I. 27—30, II. 21—25, svinjsko meso 25—35 kg. Cene žitu na trgu v Celju (1. novembra). q pšenice 400—410, rži 345, ječmena 380, prosa 300, nove sušene koruze 250, stare 360, ajde 300, fižola ribničana 500—600, graha 800, leče 1000 Din. Dunajsko tržišče jajc. — Cene čvrste. Blaga je dovolj,-toda nakupovanje ni baš veliko, ker so kupcem cene previsoke. XH |CaBf®€l Ummt msrm * ov.whi r-ZfšMVt Notirajo v trgovini na debelo.: I. 2200 do 2300 aK, II. 1900—2100 aK; v trgovini na drobno: I. 2400—2500 aK, II. 2200 do 2300 aK za komad. Konservirano blago se je doslej še malo ponujalo. Tudi jajca, vložena v apno, prihajajo le v manjših množinah na trg; notirajo: 2100 do 2200 aK za komad. Trgovina s surovimi kožami na srbi-janskih trgih. — Trgovina s kožami v Srbiji je v zadnjem času zelo slaba. Kupci so zelo rezervirani. Zadnje dni so bile cene nastopne: težke kože 68, srednje 65, lahke 62 Din. Oslabele so cene druge vrste kože za 3 Din pri kg. Italijanski vinski trg. Sicilija: 15 do 16-stopinjska stara vina notirajo 550 do 600 lir za botte (sod), ki drži 416 litrov, rranko postaja v sodih kupovalca; 14- do 15-stopinjska nova vina 350 do 450 lir za botte (sod), ki vsebuje 420 litrov vina najboljše kvalitete. Maršala, 17-stopinj-ska, se giblje med 325 in 350 lir za botte, k: vsebuje 416 litrov. Toskana: v mesecu oktobru in prve dni novembra se je eks-portna trgovina iz okolišev Toskane in krajev severne Italije zelo živahno razvijala. Izvažalo se je v glavnem v Švico, Francijo in Češkoslovaško. V splošnem se opaža na trgih rastoča tendenca. Apulija: vinski trg je zelo živahen, tako da so filtrirana rdeča sladka vina že skoro popolnoma razprodana. Lombardija: trgatev v okrožju Mantove je kvalitativno in kvantitativno še mnogo boljša nego v prošlem letu. Neznatne zaloge starega vina se predajajo po 80 do 100 lir za hi. Sladkor. (Zagreb.) Cene nespremenjene, ker sindikat še ne vidi potrebe, da bi jih znižal. O nadaljnem porastu cen za sedaj ne more biti govora, ker je mednarodno tržišče v tem predmetu slabo. Značilno je, da so kubanci takoj znižali ceno za % centa, ko je bila prodana večja množina evropskega sladkorja Ameriki. Sladkorno tržišče ni več povsem odvisno od nevjorškega diktata, ker se mora Amerika kolikortoliko ravnati po evropskih sladkornih borzah. Lani je Evropa producirala 5,057.000 ton, dočim se pričakuje v kampanji 1924/1925 nad 6.960.000 ton. Trdi se, da bo morala Evropa importirati 500.000 ton, proti 2,000.000 tonam v prošli kampanji. Ko-lonijalnega sladkorja bode verojetno za 750.000 ton več, tako da bi se svetovni konzum moral povečati za 2,000.000 ton ali okroglo za 10%. Na zagrebškem trgu se plačuje na debelo kockasti sladkor po 17 Din, v malih grudah po 15.50, kristal rafinirani po 15.25, nerafinirani po 15 Din (v skladišču). Kava. (Zagreb.) V Braziliji je nastopila neznatna reakcija, lcer so izostali evropski nalogi, dočim so druge roke v lukah prodajale znatno pod brazilskimi cenami. Pri nas in v lukah so cene nekoliko povišane, pa so še vedno nižje kot b.raziljske. Medtem so konec tedna brazd jsl; e cene zopet porastle. Na debelo netiva v zagrebških skladiščih brez embalaže navadni Rio 45, dober 46, pri-ma 46.75, ekstra 48 Din. F ra ga Spe-eial« 49, »a-la Portorico« II. svetlozele-na 46.75, zapadno indijska prima kava 49, zeleni »Caracas« 47, najfinejši »Portorico« 74 Din za kg. Riž. (Zagreb.) Cene indijskemu rižu so nekoliko padle, dočim je tržišče za italijansko robo prešlo v izrazito boso. V roku 2 mesecev so poskočile cene več kot za 20%. V Zagrebu notira na debelo »Burma« Ila 7.75, isti glasirau 8.—, Aracan la 8.40, »Splendor« 9.50 Din za kg (v skladišču). Mast in mesni proizvodi. (Zagreb.) Tendenca je prilično čvrsta. Padec cen ameriške masti ni vplival na tržišče naše domače masti. Veliko je povpraševanje po ovčjih čevah in sicer za na-pravljanje klobas. Tega blaga se veliko izvozi in sicer največ v Nemčijo in Avstrijo. Za čeva je dovoljen izvoz iz naše države brez carine, vsled česar izvoz dnevno raste, cene pa naraščajo. Cene čev so zadnje dni poskočile za 2—4 Din pri kg, dočim so cene mesnih proizvodov za enkrat nespremenjene. Na debelo notirajo: domača mast 36—37.50, suha slanina 38.—, papricirana 37, suha šunka 50, rebra 32, svinjski jezik 32, svinjske glave brez kosti 32, praška salama 37, hrenovke 43 Din; v Beogradu notira mast 32—33, slanina 28—29, suho meso 28—29, šunka 60—65, salama 95 do 98 za kg na debelo. Zaprešiška tovarna uvedla je na trg »sremsko« salamo po 80 Din za kg. (kalijev) prvovrstna kvaliteta (kemično čist, popolnoma brez železa) v kristalih in moki izdeluje in prodaja po konkurenčni ceni Kemična tovarna Moste pri Ljubljani. Zahtevajte oferte In vasorce. Dobavljamo promptno Tel. 331. vsako količino. Tel. 331. r. sz. 2: o. z., 1-s.i posluje v novopreurejenih prostorih \ v Eijuliljo.nl, Mestni trg §2. &. E Hranilne vloge in vlogo na tekoči račun "3SC obrestuje najugodneje ter jih izplačuje \ takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila j daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. \ Daje tudi TRGOVSKE KREDITE ter sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev, j ^KKSffiMHiuManNaiiaBaaiiaaRiij HA VELIKO! | Priporočamo: galanterijo, g | aagarice, potrebščine za B ■ čevljarje, sedlarje, rinčiee, ® J podloge (belgier), potreb- * * ičlae la krojače is žirilje, » ■ gaiabe, sukanec, vezenino, I 4 srilo, tehtnice decimalne | g is halančne najceneje pri * Volna in trikotaža, galanterija engros Gaspari & Faninger - Maribor Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe a fejabljana, 8v. Petra nasip 7. § stsMmaMUHaiinMRSNBBr I»osluJe ji o celi Jugoslaviji Ustanov. 1.1923. Delniška glavnica znaša 3,000.000 Din v ztatu Zaloga sveže pražene kave, mlelih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte ceniki JUGOSLAVIJA 8e dobi v vseh špecerijskih prodajalnah. Pisarna: Ljubljana, Gradišče 13. splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Siovenifo v Ljubljani sklepa : 1. požarna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 3. nezgodna in Jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti Škodam vslcd latinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proli škodam vsled ra/bilja steklo. - Največji tu delujoči zavod. Družba le prevzela od ,,Graške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb ,,Feniks" (po/.arni oddelek) In ,,Franko-!Iongroise" ves njihov kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarife. Takošnja plačila škod. Glasom naredbe ministrstva zu vojno in mosniriro nadomeščajo police splošne zaver, družbe .JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 57. AVTO bencin, pnevmatika olje, masi, vsb popravila in vožnja. Lc prvovrstne biego in delo po solidnih cenah nudi }n(jo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. TISKARNA MERKUR' rasac=: Trg.-lnd. d. d. rsz-xsa LJUBLJANA Simcm Gregorčičeva ulic« ž». 13 itsnfflnKniiiMiiiiMiinmminRNiii Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, ccnikc, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah Lastna knjigoveznica Telefon it 5M pri poit. ček. *avc4* to. 1S.1M Na drobno! Cene zmerne. — Postrežba tožna I Ljubljana centrala Maribor Novi Sad podružnica skladišče Tvornlces Ljubljana - Medvode Priporoča se Veletrgovina tovarna perila »TRIGLAV" Trgovska družba. Vekoslav Pele & dr. Imporl LJUBLJANA F!xport Vegova ulica S Maribor priporoča kolonijalno robo, južno sadje, dišave, moko, deželne pridelke, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 Nasproti hotela „ŠTRUKELJ“ ttaiHMMMBMMMSKiaMiBMBfc Pripirtitm«: • Ipecerljtklm, kolonljalnlnt, malerljnlnlm blagom, delelnlml, poljskimi pridelki, lesom In letnimi lat-deliti na debelo ln drobno Velepražarna kave in mlini za dišave z električnim obratom LJUBLJANA, | St. Petra nasip 7. f Najbeljii šivala! stre ji t ratfi k a sirenah Gritaaer, Adler eb * § r^afeinsko in obrtno rabo, | | isUtam igle, olje ter vse po- s ii rti.«s®sao dele la Tee sisteme. | E* greši JW" Izvolite si zabeležiti, ker ne bodemo vc6 oglašali ! '“•C Kuhinjsko sidno pregršnjalo na belem štrapac-papirju v velikosti 63X95 cm po 165 Din za sto kom. (cena v detajlu 3 Din). Ta zelo iskani masa-artikol je v zavojih po 100 komadov ter vsebuje vsaka stotina Štiri enako razdeljene raznovrstne lepe in nove vzorce. — PoSilja samo proti povzetju tv. »KULTURA« (preje Lustigova), ZALOGA KNJIG IN ČASOPISOV, Osijek I., Desatična ulica 2 8. Brzojavi: HABER, Maribor. Telefon štev. 149 inlerurban. Dunajska c. 4 (v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000'—. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Telefoni: 139, 146, 458 Podružnice: Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek. Slovenjgradec. Sovenska Bistrica Ekspoziture Logatec, Prevalje Brzojavi: Trgovska Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijike d. d. L»*tnik ln Izdajatelj; »Merkur«, trgoviko-lnduitrijaka d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.