ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ŽUPLJANI TRNOVEGA PRI ILIRSKI BISTRICI ZOPER LAŠKE ŽUPNIKE V XVIII. STOLETJU DR. VLADO VALENCIC Dne 20. avgusta 1710 se je Nikolaj Salom, 78-letni župnik v Trnovem pri Ilirski Bi- strici, po 34-letnem službovanju na tem me- stu, v italijansko pisani vlogi na cesarja odpovedal župniji, ki je takrat spadala pod tržaško škofijo. Svojo odpoved na župnijo je podkrepil z ostrimi očitki na naslov trža- škega škofa, ki mu je postavil koadjutorja in vikarja; pritoževal se je, da mu lioče od- vzeti vse dohodke in da dela z njim kot ti- ran ne pa kot dober prelat. Vseh 34 let, kar je bil župnik v Trnovem, ga je sovražil in preganjal. Tako despotsko kot z njim ravna tudi z župniki drugih treh cesarskih župnij v škofiji, ki so bile Jelšane, Tomaj in Ko- šana. Zato se vsi ti župniki zatekajo k ce- sarju in ga na kolenih prosijo, da se jih usmili in jih reši tiranovega jarma in pod- redi ljubljanski škofiji. Svojo pritožbo zoper škofa je župnik Salom zaključil s prošnjo, da se mu popravijo vsa škoda in vse krivice, ki mu jih je povzročila tržaška škofijska ku- rija, obenem pa je odločno izjavil, da se svoji župniji odpove, ker ne mara imeti več posla ne s tržaškim škofom in ne z njegovo kurijo. Za naslednika na župniškem mestu pa je priporočil svojega nečaka Janeza Ger- iicicha (tudi Gertlicich), dovršenega teologa, kateremu naj bi se naročilo, da bi odstopiv- šega župnika do njegove smrti vzdrževal. Vlada je odpoved na župnijo gladko spre- jela, župnika Šaloma pa je ukorila za nje- gove žalivke, ki so toliko manj dostojne, ker jih je zapisal v vlogi na vlado duhovnik zo- per škofa kot svojega ordinarija. Po prikazu tržaškega škofa Janeza Fran- čiška Millerja (tudi Miiller) pa so bile oko- liščine, ki so dovedle župnika Šaloma do od- povedi, drugačne. Salom se je odpovedal župniji, ker je sam uvidel in priznal svojo nesposobnost za dušno pastirstvo, zato mu je škof z njegovim pristankom začasno ime- noval vikarja, da bi ga nadomestoval in za- gotovil dušno pastirstvo ter upravo cerkev in župnije. Pri župnikovi starosti — kot je bilo že omenjeno, je imel 78 let —, bi bilo brez drugega verjetno, da za opravljanje službe ni bil več zmožen. Kot se vidi iz go- tovo nepristranskega poročila vladnega ko- misarja, ki je imel 1. 1712 nalogo, da preišče gospodarsko stanje župnije, so staremu žup- niku tedaj že popolnoma opešale moči. Ni mogel ne stati ne hoditi ne govoriti, razumeti je bilo mogoče komaj vsako deseto njegovo besedo. Zato je bila gotovo resnična telesna nezmožnost razlog, da so ga pripravili do odpovedi, čeprav ni tega ravno rad storil. To je najbrž tudi povzročilo njegovo nevoljo zoper škofa, ki ji je dal duška v sv-ojem od- povednem pismu na vladarja. Zdi se pa, da vlada ni popolnoma odobra- vala škofovega postopka, kajti vicedom ni dovolil opravljanja župnijskih opravil vi- karju, ki ga je škof imenoval za namestnika župniku Salomu. Zaradi tega se je škof pri- tožil pri vladarju, poudarjal je svojo pra- vico, da postavi namestnika nesposobnim župnikom, in prosil, da se naroči vicedomu, naj pusti vikarju opravljati njegove posle, ter da se čimprej imenuje novi župnik. Iz spisov se ne vidi, kakšen uspeh je škofova pritožba imela, posebnega pa menda ne, kajti pretekli sta dve leti, preden je bil trnovski župniji postavljen nov župnik. Po Salomovi odpovedi so se pričeli za pro- sto župniško mesto potegovati številni pro- Župna cerkev v Trnovem 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO silci. Med prvimi je bil Franc Lovrenc Ro- me, apostolski protonotar, doktor filozofije in teologije, z dolgoletnimi izkušnjami v duš- nem pastirstvu. Bil je kranjski rojak. Na- daljnji prosilci so bili: Dominik CuUiani (tudi Juliani), Anton Spingaroli (tudi Spi- gnaroli in Spigneroli), Jurij Franc Ksaver de Marotti, senjski in pičenski (Pedina) ka- nonik ter štirje plemiči: Karel Jožef baron pl. Apfaltrer, Volk Engelbert pl. Wusetli, grof. Franc Strassoldo in grof Jožef Lant- lieri. Izmed tujerodnih prosilcev je baron Apfaltrer v svoji prošnji poudarjal, da je s Kranjskega in da je sposoben za dušno pa- stirstvo v slovenski (windischcraineriscli) župniji, ker je že mnogo stokrat v tem jeziku pridigoval in spovedoval. Te prednosti drugi prosilci nimajo, četudi nekoliko razumejo kranjsko. Navedel je tudi, da je star 42 let, da že 10 let čaka na kakšno z dohodki zve- zano službo ter da je 7 let v dušnem pastir- stvu brez vsake plače. Dva druga izmed ple- miških prosilcev, pl. Wuseth in grof Lant- heri, sta se sklicevala na zasluge, ki so jih za vladarja in državo imeli njihovi pred- niki. Senjski kanonik de Marotti je v svoji prošnji trdil, da obvlada krajevni jezik, ker je nekaj let služil v tistih krajih, vprašanje pa je, ali je res obvladal slovenščino in ni mogoče pod krajevnim jezikom mislil na hrvaščino. Kljub znatnemu številu prosilcev, ki kaže na veliko zanimanje za trnovsko župnijo, pa dolgo ni prišlo do imenovanja novega žup- nika. Verjetno se je odločitev zavlekla pred- vsem zaradi prošnje Franca Lovrenca Ko- meta, edinega Slovenca, ki se je potegoval za mesto župnika v Trnovem. Rome je prosil najprej za mesto koadju- torja v Tomaju. Za župnika v Trnovem se je pričel potegovati, ko ga je k temu prego- voril duhovnik Matija Evstahij Samsa, sam domačin iz trnovske župnije. Samsa je Ro- meta dobro poznal in je bil prepričan, da je sposoben za trnovskega župnika. Kot do- mačin in v korist rojstne župnije je želel, da pride na mesto župnika Rome, kranjski ro- jak, ker mora župnik v Trnovem biti vešč slovenskega jezika. Zupljani trnovske žup- nije niso bili zadovoljni z laškimi duhovniki, Tržačani in Rečani, ker ti niso bili dovolj sposobni, da bi pridigovali in spovedovali v domačem jeziku. Teh tujih duhovnikov niso razumeli ter so si želeli imeti domačega dxi- hovnika. Da bi Rometova prošnja za mesto župnika imela tem gotovejši iispeh, je Samsa dal pobudo in sestavil spomenico na cesarja, ki so jo podpisali razni vaški župani in cerkveni ključarji kot predstavniki župlja- nov. V tej spomenici so prosili, naj se za trnovskega župnika postavi Franc Lovrenc Rome. Nekatere izmed omenjenih predstav- nikov, ki niso znali pisati, je z njihovim pri- stankom podpisal duhovnik Samsa. Gregor Kramer, župan v Bistrici, in Samsova mati sta se pa še posebej zavezala, da bosta po- magala pri obnovitvi župnišča, če bo Rome dobil trnovsko župnijo. Od vseh prosilcev, ki so končno prišli v poštev za mesto župnika, so bili Franc Lov- renc Rome, Dominik Culliani in Anton Spin- garoli. Vicedom je imel Rometa za najpri- mernejšega, tako po izobrazbi in dolgoletni dušnopastirski praksi kakor zaradi istega materinskega jezika, kot ga ima ljudstvo v župniji in zaradi želje župljanov, ki ga ho- čejo za župnika. Tržaški škof se je zavze- mal za Dominika Cullianija, ki je imel 40 let in je bil dober pridigar; prvotno je bil vojak, nato je postal duhovnik. Glede tret- jega kandidata, Antonija Spingarolija, je škof menil, da je po spričevalih usposobljen za župnika, in bi bil za mesto sposoben, če bi poznal jezik župljanov, vicedom pa je bil za zavrnitev njegove prošnje, češ da v duš- nem pastirstvu sploh še ni bil in je zato pre- zgodaj, da bi dobil župnijo. Dasi je vicedom podpiral imenovanje Ro- meta za župnika, ga vlada ni imenovala, kajti pojavili so se pomisleki glede pravil- nosti načina, kako je bila napravljena spo- menica, s katero so ga trnovski župljani za- htevali za župnika, in glede verodostojnosti podpisov na tej spomenici; nekatere osebe naj bi bile podpisane, ne da bi za to vedele. Zato je notranjeavstrijska vlada v Gradcu 9. decembra 1711 naročila deželnemu gla- varju in vicedomu, naj se preišče in poroča, kako je pravzaprav bilo s prošnjo v Rome- tovo korist. Ce se izkaže, da ni verodostojna, potem je Rome nevreden, da bi postal žup- uik. Preden pa vladar odloči, je treba ugo- toviti, če so župljani res za Rometa. Ker pa je župnija že eno leto nezasedena in je med- tem Rome imel možnost, da se pri župljanih poteguje zase, naj se zadeva več ne zavla- čuje, ampak naj se hitro pošlje zahtevano poročilo. Nekateri podpisniki spomenice za Rometa so bili poklicani v Ljubljano, kjer so bili za- slišani. Med zaslišanimi je bil tudi duhovnik Samsa, pobudnik prošnje v korist Rometa, kar je sam odkrito priznal. Iz izjav, ki so jih zaslišani dali, se ne vidi, da bi prišlo na dan kaj takega, kar bi kazalo, da so bili podpisi na prošnji za Rometa zbrani na nepravilen način ali da bi pri tej prošnji sam sodeloval. Verjetno bi bila zadeva s temi zasliševanji zaključena, če ne bi tudi tržaški škof na- ročil trnovskima kaplanoma Janezu Deklevi 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA in Andreju Baši (Woscha), naj preiščeta, kako je prišlo do prošnje, s katero so se pred- stavniki župljanov zavzeli za Kometa. Zdi se, da sta bila kaplana pri svojem po- izvedovanju precej nerodna, kajti v župniji je nastalo vznemirjenje, razširile so se govo- rice, da sta nagovarjala podpisnike spome- nice, naj svoje podpise prekličejo ali zatajijo ter jih pregovarjala, da ne bi šli k zasliša- nju v Ljubljano. To je prišlo tudi na uho deželnih oblasti, ki so uvedle ponovno in te- meljito preiskavo o okoliščinah, v katerih je prišlo do prošnje župljanov na cesarja. V ta namen je bil kot poseben komisar postavljen Janez Jakob baron pl. Raunach, ki je izve- del nov^o preiskavo na mestu samem. Zasli- ševanja so bila v Jablanici in na Šilertaborju IL oktobra 1711 in v naslednjih dneh. Naj- prej sta bila zaslišana trnovska kaplana De- kleva in Baša. Oba sta priznala, da sta po škofovem naročilu poizvedovala, ali so žup- Ijani spomenico na cesarja za imenovanje župnika Kometa svojevoljno podpisali ali pa na prigovarjanje drugih, zanikala pa sta, da bi bodisi po lastnem nagibu bodisi po ško- fovem ukazu vplivala na podpisnike, da ne bi izpovedali po resnici ali pa izjavili, da ne vejo za svoje podpise. Trije izmed zasli- šanih so sicer izjavljali, da sta kaplana po- skušala vplivati na podpisnike prošnje, da ne bi izpovedovali v korist Kometa, vendar so si njihove izjave nasprotovale in tudi soočenja s kaplanoma niso pripeljala do jasnosti, ka- kor je to ugotovil vladni komisar baron Rau- nach. Da bi se spoznala prava želja župlja- nov glede novega župnika, je bilo zaslišanih 44 vaških županov in cerkvenih ključarjev posameznih cerkva v trnovski župniji, ne- kateri župani in cerkveni ključarji pa za- radi bolezni ali odsotnosti niso prišli k za- slišanju. Vaški župani in cerkveni ključarji so mo- rali odgovoriti na sedem postavljenih vpra- šanj, ki naj bi razjasnila njihovo stališče do Rometa in do spomenice na cesarja. Povedati so morali, ali Rometa osebno poznajo, ali so ga zahtevali za župnika, ali jih je kdo na- govarjal k vložitvi in podpisu spomenice, ali so na vložitev in podpis spomenice pristali in kdaj je to bilo. Odgovori zaslišanih so bili različni. Tisti, ki so izjavljali, da so za župnika Rometa, so povečini poudarjali, da ga hočejo zato, ker je njihov deželni sorojak, zna njihov je- zik ter ga bodo mogli razumeti. Odklanjali pa so tuje, predvsem laške župnike. Tako so iz- povedovali največ predstavniki iz vasi Trno- Ilir^ka Bistrica, v ozartjii trnovika župna cerkev; vo, Bistrica, Topolec, Velika Bukovica, Mala Bukovica, Jasen in Harije. To so bili večino- ma kraji, ki so blizu sedeža župnije in od koder so ljudje prihajali v župno cerkev k cerkvenim opravilom ter so zato prišli v bližje stike z vsakokratnim župnikom. Za- stopniki Kuteževega, Podgraj, Zabič in Trp- čan niso ničesar vedeli o kakšni akciji v ko- rist župnika Rometa. Najmanj interesirani na osebi novega župnika pa so se pokazali predstavniki vasi Šembije, Mereče, Podstenje in Zarečica, ki so izjavili, da bodo priznali tistega župnika, ki ga bo postavil cesar. Rezultate preiskave in zasliševanj je po- vzel komisar baron Raunach v svojem poro- čilu deželnemu glavarju dne 14. oktobra 1712. Ugotovil je, da je del župnije razdeljen na tri kaplanije Prem, Knežak in Podgraje, medtem ko spada ostala župnija neposredno pod župno cerkev. Le v tem delu župnije, ki je neposredno pod farno cerkvijo, mašujejo, pridigajo in opravljajo druga cerkvena opra- vila župnik in kaplani. Tisti, ki so v posa- meznih kaplanijah, pa se tam udeležujejo božje službe in prejemajo zakramente ter ne prihajajo v župno cerkev razen ob sejmih. Zato vernike v teh delih župnije ne zanima toliko, ali je župnik iz iste dežele ali pa Nemec, Lah ali Hrvat. Isto velja za tiste, ki so od sedeža župnije bolj oddaljeni in ne pri- hajajo v farno cerkev, ampak morajo ob ne- deljah in praznikih kaplani prihajati v nji- hove vasi, zdaj v eno zdaj v drugo, in ma- ševati, pridigati ter opravljati drugo službo božjo. Zupljane vasi Trnovo, Bistrica, Koseze in še nekaj drugih, ki obiskujejo božjo službo v župni cerkvi, kjer jo opravlja župnik, predvsem zanima, kakšno osebo dobijo za župnika. Zato niso predstavniki vseh kra- jev, ampak le glavnih prizadetih, podpisali prošnjo za župnika Rometa. Gotovo je tudi, da Rometa niso hoteli za župnika le zaradi njegovih sposobnosti, ampak zato, ker je njihov deželni sorojak in je zmožen njiho- vega jezika. Rome sam ni zagrešil nepra- vilnosti pri spomenici, ki je bila zanj vlo- žena; kljub nekaterim nasprotujočim se iz- povedim, je bilo ugotovljeno, da je bila prošnja napravljena s pristankom župlja- nov; če bi se napravila nova, bi dobila sploš- no odobravanje. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KUAJEVNO ZGODOVINO Preiskava je Rometu dala zadoščenje, toda trnovske župnije le ni dobil, čeprav so si ga župljani želeli za župnika. S cesarsko reso- lucijo od 10. septembra 1712 je bila trnovska župnija podeljena Antonu Spingaroliju in 7. januarja 1713 je nižjeavstrijska vlada in dvorna komora v Gradcu o tem obvestila vicedoma. V tem obvestilu je rečeno, da je župnija podeljena Spingaroliju zaradi nje- govih dobrih zmožnosti, poštenega in zgled- nega življenja, absolviranega študija in spo- sobnosti, ki jo je pridobil za opravljanje župniških poslov, pod pogojem, da bo od- stopivšemu župniku do konca življenja da- jal potrebno vzdrževalnino. Za župnika je bil torej postavljen duhovnik Italijan, o ka- terem je vicedom dve leti prej izjavil, da do takrat še ni bil v dušnem pastirstvu. Dne 1. februarja 1713 pa je bila izdana vladarjeva rešitev, s katero se je zaključila zadeva s spomenico v korist Rometa. Po ko- misarjevi ugotovitvi se je Rometu zgodila krivica, vreden je, da se upošteva ob izpraz- nitvi kakšne fare, morebiti Rogatca, da se mu tako popravi storjena krivica. V resnici je Rome pozneje postal župnik v Tomaju. Zdi se, da je vlada z imenovanjem Spin- garolija za trnovskega župnika namenoma odločila tako, da ni dala prav niti škofu, ki je predlagal za župnika Cullianija, niti ni ugodila želji ljudstva, ki je hotelo Rometa. Da pa trnovski župljani z novim laškim žup- nikom niso bili zadovoljni, se je pokazalo zopet, ko je prevzemal župniške posle. Ker se je v župniji govorilo, da župnik Spinga- roli ne bo sam opravljal župniške službe, ampak da bo postavil vikarja, so zastopniki župljanov izrazili željo, naj bo namestnik pošten mož in kranjski rojak, katerega jezik bodo razumeli. Tako je končala zadeva z imenovanjem novega trnovskega župnika, ki se je vlekla skoraj tri leta. VIR: DAS, Vicedomski arhiv fasc. 1—58, spisi o trnovski župniji. 42