Ko.umat f., 1916: Die morphologische entwicklung dcs Ge-
birge im J50nzo und obcren Savegebiet. Zeitschrift des 
Ge...-ell. fiir Erdkunde Zli Berlin, 9. b.,' str. 573 in 645. 
1\felik A., 1928: Pli~sko porečje Ljubljanice. Geografski 
vestnik TV /1- 4, Ljubljana, str. 69-88. 
Idi k A., 1957: Kje pade v Evropi največ dežja . Geogra [ski 
vestnik XXVIl- XXVlJJ / 1955- 1956, Ljubija.na, 
s ir. 3- 43. 
l\ltlik A., 1956: Pliounska Sor.11. GeografAki zbornik IV, 
Ljubljana. 
l\lelik A., 1963: O dolih na krasu. Arheoloiiki vestnik XIlI, 
Ljublja11n. 
J\lichlcr l., 1952: Barvanje ponikalnice Lokvc- pri Predjami. 
Proteus XIV/10, Ljubljann. 
1 
riras, Reindali, Rosaro. Abzill~. 1935: TI nuovo aqu„dollo di 
Gorjzia. Genova. 
Plrnicar M .. 1961: Stratigrafski razvoj krednih plasti na 
juznem Primorskem in Notranjskem. Geologija. raz-
pTIW<' in poročila, 6. knjiga. Ljubljana. 
D ar k o Ha d iu j ,a 
Plenicar M., 1963: Tolmač k o.,novni geološki karti FLRJ, 
list Postojna. Geološki zavod Ljubija.na (rokopis). 
P11tick W„ 1928: Contributi .sull'idrogralia sotterranea della 
Venezia Giulia, La risorgenza del Huhel. Le grotte 
cl ' Jtalia anno JI /{ . s tr. 151 - 152. 
R.idinja D., 1965: :\lorfološki rll:t'Oj Krasa in \'ipaV11l.e do-
lin<". Doktorska discrtacijn , Ljubljana (,· ti8ku). 
Sa,·nik R., 1959: Izviri \'ipnvc. aše jame lI/1, Ljubljana. 
Sarnik. Gantar. 1959: Kraško pod1.e111lj c 1111 ldrij~kem, Acta 
en rsologic11 11 , l.jubljona. 
Tlmeus G., 1924: L" indagini aul l'origine dcllc acque 110tte-
rrm1ee con i metodi fisici, chimici, biologici. IJollcttino 
de li<.' Sociala adriaticn di scicnze nnturali in Tricate. 
Volnmc XXVIII - p11rtc 11. Tricstc. 
\Vi:nl;ler A., 1922: Geornorphologi::tchc studien irn Mittlcren 
lsonzo tmd oberen Snvegcbic l. Jahr. Geol. Bundesan-
stalt. Bd. 72, Wiei,. 
Winkler A., 1957: Geologischc Krliftespicl un Lnndfornmn;;. 
Wien. 
Morfogenets~a problematika matičnega Krasa* 
Za mati.oni Kras. 11izko ,a izrazito apniško pla-
noto med Tržaškirn zalivom in Vipavsko dolino. 
so z.načil11a široka, lllramavam podobna dolinska 
daa z i :rolirru1imi gorski:mi vrstami ter osamlj e-
11imi vzpeti.nami mied ~1jimi ter posameznimi " 
ruravtnavo površje pogloblj1earimi doli. 
O genezi t ega površja obstajajo različaa. t111li 
<li,ametral!no ~1.asprot111a pojmovanja. Eni razla~aj o 
<1Sil1m·,110 površj c ,r1a Krasu z abrazij o. drugi z 
erozijo, lt•,etji s korozijo. 1 • =1. ,;_ 7- 11 
Problem j e ,. Lem, da tolmačijo posamezne 
rcli<ef1ne oblike z r.azli;jrumi procesi. Tako so na 
primer suh1e doline, ki /naj bi bile 111ajbolj preprič­
ljiv dokaz za ,erozijo in fluviafoo fazo na Krasu, 
hkrati trudi najbolj sponne. Nastale tnaj bi b'odisi 
s t.cktolniko ozir,oma z lokalnimi prooesi na manj 
čistih apnencih a li pa tfudi na stiku apnenca in 
dolomita. 
Prav tako so sponni u·uvoji :in 'Ura,nave, ki naj 
ne Li bile re:zJultat boai1e erozije temveč učmki 
ploskovne ozwoma rob.ne ki'orozijie v topli pliocen-
ski klimi. 
Spome so tudi drugic oblik>e apniškega reliefa, 
ki lnaj bi 1!'11lstale na fluvial.ni način, pa jih skušajo 
razlagati s korozijo (vzpetine, pobočja ipd.). 
Ker zgolj po obli.kiah za sedaj lne moremo do-
volj za1t1esljiVQ sklepati 1na gene:ro apniškega po-
vršja, smo skiušali poiskati bolj prepričljive s le-
dove stai,ejših morfogiemetskih procesov na ma-
ti.onem Krasu. 
Pri erozijskih prooosih nastaja, kot vemo, 
razen d'olooonih površilllskih oblik trudi fluvialno 
giradivo. Prod .in pesek , ki bi ju ugotovili ina 
• Heft-rnl Jla VII. zborovanju 5(qvc11ski'1 scografo, v 
ovi Gorici , m11ja 1966. lclq, 
zakraselih tleh, bi mogli zalo šLeti za nesporne 
sledov,e •erozijskih procesov na apniškem p o\TŠju. 
S tem bi mogli polrditi l~J di fluvialino po1ddo 
suhih dolin ter drugih p.ovrš1nskih obli.k na kra-
ških tleh. t 
Podrobna pruuča\·.a-nja so pokazala, <la se j,e 
rtu vialni materi-II na mdtičn :- 111 Krasu dejansko 
ohrainil i.n to domala še Jta , sem apniškem po-
vršju. T~d~1 z ug1ULa, lja,nj,ern proda se j,e o b upo-
štev,a11ju klimatsk,e 111orf~,l1)gij c ter drug ih spo-
xnao1j sodobne morfo!ierneze problematika relief-
u ega razvoja na Krasu prazaprav šele odprla i.n 
poglobila. · 
Ainaliza rugoto vlj,oncga mai,eriala nas namreč 
vodi do rnasle(lnjih zaključl-,,o, (prim. karto) : 
Fosi lno flu,•jal,110 gradiw. ki se j e na i(rasu 
,,rundo, je ,· oelot i s i likat,11 -e se s ta, e. Ohra-
nila ta 1oe domala le pr,nd in pesek. ki s ta iz 
kremena. Ta j,e namreč korvzijsko ,uhs tojen. m ed -
t.em ko j,e kemično 11aztapljanje karbo.natske se-
stav:ine, zlasti apnenčeve prodnike , v oelo li 1uni-
čilo. Po tem sk!(!pamo, da gre 111a matičnem Krasu 
le za 1,kromne, moono reducirane ostanke n ekdaj 
obsem,ejše fluvialne odeje. 
Dr<uga 2'UUlčilina poteu fluvialnega gradiva je 
nj-egov.a g r a .n iu l acijska s ,e stava. Večinoma 
gre za debelejše gra'cl.ivo, za prod, često po ,·eč 
oentimel.rov vielik, medtem Iro je drobnejših frak -
cij, posebino peska, ra7l!Tleroma malo. To je 111c-
dvomno posledica viertikalnega pretoka padav:iJn-
ske vode, ki j,e drobnejše gradivo spi.rala v knaško 
notr4Ujost. S tem se je sprem~la t udi petro -
grafska sestava fluvialne alrumulacije. Reducirana 
grainu1acijska in litološka sestava zato tudi n e 
dopuščata, da bi po 111jiju sklepali na strukturo 
108 
hekdanjiega morrog1enetskega procesa na apiniškem 
površju. · 
Fosilno gradivo je aia'dalje :relo dobro z g I a -
jen o i111 za o b 1 j 1e111 o. V primerjavi z reoo;n11llimi 
nanosi 111a robu Krasa je fosilni prod bolj :za,oblj,ea1. 
Ta lastnost proda nam omogoča dva .zaključk~: da 
izvira gradivo od daleč in inia za seboj re daljšo 
transpor1Ino pot ali, da je velika zaobljenost fosil-
nega proda J'lezultat topite klime. V tem primem 
bi bil prod pomemben klimatski ilr1djfo1tor. Kot 
bomo še kasnej,e spomali. pa 111am zaobljenost 
fosil.nega proda odpira istoč.as110 tudi še drugafuo 
problematiko. 
Za fosilni prod je nadalj,e m'lčilno, da je na 
zunaj ~e očitJno p r e p e r e 1 , bolje r-eoeno. pati-
nir®, čeprav j e knemen, kot vemo, zelo obstojen. 
Kremenovi prodmID so ob'dani s patinirnmo skor-
jo, tlako da je prod ~1a površju drugačne bc1n·e 
kot v lnotr.a:njosti. PatiJ11ir.anost fosilnega pr,oda 
govori za preoejšnjo starost fluvial111e akumulacije. 
Po stopnji preperelosti te r po analogiji s paleolit-
skimi kremenovimi a rtefakti, ki so jih našli v 
kraških jam.ah. sklepamo. da j,e fosilni prod star 
nad 1 milijon let. 
Zelo je k araklleristiqn.a razširjenost starega 
proda. Nmj t1e :nal,etimo le v dnu suhih dolin 
temVleČ tudi /na starej8ih ur.av111avah m n.a vzpeti-
nah , torej 11a razliČino starem površju. Ta, tako 
rekoč s p I o š In a r a z š i r j ie n o s t fluvialnih 
ostalnk'ov 111a Krasu, omogoča zaključek, da j•e 
fluvialJnega nastanka oelo~no apniško površj,e. To 
bi hkrati pomenilo, da j e prod 111a Krasu razlione 
starosti in iz različnih faz morfogenetskieg~ 
razvoja. 
Toda splošna razširjenost fosilneg.a proda, 
ohr.alnje111ega v različnih viši111ah , vzh'uja pomisJ.eke. 
Postavlja se namreč vpraša!lljie. ali ne iz-vira ta 
prod morda iz ko;nglomeratlnih plasti, ki so z 
eooo.nskim flišem vred nekdaj prekrivale Kras. 
Sestavini del kraškie a:ntikli.na le so namreč sprva 
tvorile rudi plasti eooonskega fliša , ki so skle-
njeno potekale iz tržaške v ":ipavsk-0 flišno sinkli-
111alo, kakor domnev.,ij,o v zadnj,em času tudi gieo-
logi.10 Kras potemtakiem me bi bil apnis1<:i ot<>k v 
cooc;nsk,em morjru. 
Ce sprejmemo to razlago. so bile k.asneje flišne 
plasti, ki so pokrivale Kras. sioer odstranjene, 
, ,e,ndar naj hi se s kozi ,·so kor,ozijsko dobo, k o se 
je razkrita apniška podla~a zniievala, ohranile le 
gi:ohoklastične sestavine. ki jih p'.ldavinska voda 
ni mogla ,evakuirati skozi podzemlje. Ce gre za 
ostanke eooon kih kooulomeratov. potem fosilni 
prod 111a Krasu :nitna noten.e zv,cz,e z morfog,enew 
apniškega površja in z r,eliiefnimi oblikami, :na 
katerih se a111haja. V tem prime1'1U tudi zaobljenost 
fosil111ega proda nima 111oben.e zveze s sledovi hi-
Jrogra fske mre~e na Krasu m tudi ne s tr,ans-
portlnimi razdaljami, ki so s tem v ZV<ezi. V rej 
luči obra\'U1avm1i silikatni ostanki sploh 111e bi bili 
flm,iahio gradfro. Fosilni prod na Krasu potem-
takem s ploh 111e bi doka1..oval fluvialne oziroma 
crozijskie geneze apiniškeg~ površja. 
Zaradi pravkar aiakamne pi,oblematikie je bilo 
treba fosilm prod tiemeljito in vsestraJOSlm anali-
zirati. S lteJrn v zviezi so pomemb;ne zlasti naslednje 
ugotovitve. 
Sledovi fosilneg,a proda so ~1a matičnem Krasu 
predvsem na treh področjih: na Divaškem krasu, 
na Doberdobs'k"em kras u ter n.a Kom~sk,em ikrasu. 
Ze glede 111a položaj sklepamo, da je 111a Di-
vaškem krasu odložila fluvialno gradivo Notranj-
ska Reka, 1na Komenskiem krasu nekdanji Komen-
šček in na Doberdobskem krasu stara Doberdob-
ska reka. Vse tri vode so zapustile hkrati pr,e-
pričljive sledov,e tudi Y reliefu (suhe doline itd.). 
Razporeditev stare fluvialne akumulacije je 
torej v 1Jesni ~1!L z 111ek'danjo hidrografsko nwero. 
S Lem v zviezi je kar.aktedstično. da je p etrograf-
ska sestava aklumrulacije različna , kar dokazuj,e, cla 
gr,e za razlicmi razvoj in različ:ia ,erozjjska zaledja 
tegia gradiva. 
V fosilnem fluvialll1iem _gradivu 111a Divaškem 
krasu prevladuj,e razJnobarvJ1i knemen iz brkin-
skega fliša, ~1a Komenskiem krasu avtohtoni ro-
že:nci, 111a Doherd.obsfoe:m krasu pa beli kr,emen, ki 
izvira iz vipavskega fliša a li celo iz srednjega 
Posočja. 1 
V vseh treh d,elih Krasa je ohranjeno gradivo 
sicer razliČJll!ega izvora a v 111obenem primeru ne 
kare, da bi bil m,atierial ostrunek 111elddanjega 
flianega pokrova. 
Poseben primer je ina Divaškem k.ras:u oziroma 
v Vremski doliJni, kjer j,e akumulacija ohranjena 
na V!Stlh vmesnih tJerasah od zakraselega Divaškega 
krasa , ki je sestaVjlli del osnovnega površja ma-
tionega Krasa pa do aktiVille doline Notranjske 
Rekle, ki j,e v to površje poglobljena za ofuoli 100 
metrov. Pri tiem je petrografska sestav111 .kreme-
nov,ega proda 111a vseh terasah enaka. Terase s 
kr,emienovim prodom vred tnam prepričljivo doka-
7Jujejo postoplnost zakrasevanja. 
Z razliko od Divaškega krasa, kjer je očitJnu, 
da je fosilno flavialno gradivo nanosila otranj-
ska Reka iz flišn1eg.a sosedstva. v pr\'i , rsti i:,,; 
Brld:nov. pa j e fosilni prod 111a Komenskiem krasu 
nedvo:mno avtohton. 
Avtohoolni rorenčev prod nima nobene zveze :,,; 
nekdanjim flišnim pokrovom, ki naj bi pr,ekriYal 
'k:rašk,o antiklinalo. Pač pa opozarja na hidro-
grafsko mreoo, ki se j,e raz,iila znotraj Krasa. V 
tem primeriu /lle gr,e za alogene v,ode temveč za 
pojav hidrografske mriefo in fluvialnega gracli\'d 
111a ap1riškem površju samem, kar je za razumeva-
11je J'leliefoega razvoja ~1a matičnem Krasu še 
posebno pomernbino. 
Mali dol, ki je poglobljen v Komenski kras, 
je oo.a tn.ajbolj izrazitih suhih dolin na Krasu -
pravi šolski primer. V Dolu in a111 urava1,0vi j e 
vsepovsod roz;enoev poo'd. 'Dueli zanj je značilno, 
d.a je patirnfoa.n, 'dobro zaobljen in različne granu-
lacijske sestave. Posaniemi prodniki so 1Ju'di za 
moško pest veliki. To priča o veliki transporlni 
moči Komenščka in nj,egovih pritokov, prav tako 
pa tudi o 111j,egovi mehanični Qzirom<\ 1er-0zijski sili 
na apniških tleh, 
109 
. J 
Silikatni vložki na krednih apnnencih Komien-
s~ga krasa niso preprečevali zakr.asevanja. Za to 
jih je 111.amooč premalo. Zakriasevanje je potekalo 
istoč.as:no in enako in1JenziV1110 kot v sosedstvu. 
Roženci so zaradi korozijskie obstioj,nosti odličen 
:indikator morfogenetskih prooe.90v. Taki:> so se iz 
fluvialne fare ohra1nili kot prod, iz 'dohe inte.n-
ziV111ega meha!llifuega razpadanja v pleistooenski 
dobi pa kot grušč. 
Podčrtali smo že, da je fosilno fluvialno gra-
divo ina Krasu petrografsko in gr.runulacijsko moč­
no reducirano, kar je posl,edica korozijskih i111 
detnidacijskih prooesov, ki so fiuvialno akumula-
cijo razt.apljali in odnašali v kraško ll]JOtranjost. 
Zato se jie na povdju ohr.a;nilo Te najdebelejš;! in 
najtrše gradivo. Izprano jin pneeedimentirano gra-
divo pa je zelo poma'njkljiv :indikator za rekon-
strukcijo morfog$etskih prooesov, ki so obliko-
vali Kras. Zato so toliko pomemblnejši tisti ostal1-
ki fosil!nega fiuvialnega gradiva, Tei so ob'držali še 
pretemo prvotno sestavo. 
Odločilnega pomena jre zato dejstvo, da se 1e 
fluvi.alno gradivo pri Brjah sredi Krasa obdržalo 
rudi v sprijeti obliki. V pešoonjaku in konglome-
ratlu se j1e prvotina sestava 111a111osa mnogo bolje 
očuvala. Zato je s prijeto gradivo granulacijsko i ~ 
petrografsko bolj pestro. Raoon različno deb'elega 
proda je v !njem liudi pesek in razen avtohtonih 
roženoev tudi ramobarVllll kremen. 
Posebno pomembno pa je dejstvo, da so v 
sprijetem !nanosu tudi prodniki iz malo odpor-
nega flišnega pe y&njaka, ki s~oer hitro razpada 
v pesek uradi slabega lepila, kar opa:l'JUjemo 111a 
robu Krasa tudi pri I'teoontmih nanosih. 
Sprijeto gradivo pa ima še eno, relo rnžno 
lastnost. Po Iuknjičm·osti konglomerata n:LIT1rei· 
sklepamo, da so bili v njem sprva zastopani trudi 
karbonatni prodniki, ki pa so bili kasnej,e izluž.eni. 
Po ka1·bo1na1Jnih in flišnih prodnikih 11.lgotavlja-
mo, da fosilna akiumulacija 111e izvira iz lll'ekdanjega 
nepropustnega pokrova, ki j,e prekrival Kras. Med 
v,eč stometrskim korozijskim mižewmjem apnenca 
je bilo mrunj odporno gradivo Žie zdavnaj 1uničeno. 
Med fosibrim fluvialnim nanosom, s kakršnim 
imamo opravka na matičnem Krasu, pa se je 
ohranilo, ker je bilo to gradivo odlofuno mnogo 
klasneje, 'ko je bilo apniško površje že močno 
mižaJno. 
Analiza fosilnega gradiva kare, da jie prvotmo 
flu" ia1no napla,i110 tia Kra~u t-~ta, ljal trojni na-
uos : rn:::,i z ·1hrohj1. a •; 1isl. i pre•c~;t'> ,, I,ra~a iu 
kremenoY ki izvir ::i rle!om.1 s Y-ra-a (ro;enci) ,Je-
loma s fli::"n1cg.a o l rol,j.a ' raz,1olianni kremen). 
P,cstra pe.rogra fska &estava s ta rega fluvialnega 
gracllva kafo, da j,e riezultat obs-emiere hidrogr.af-
sk.e ml'eŽie ter markantne fluviaLne faze, ki je bila 
morfogeinetisko aktivna tako :na flišu kakor 111a 
apnencih. 
Ker fosilno fluvial:no gradivo očitlJlo ne izvira 
iz 1nekda111jiega ieooenskega pokrova, se pojavlja še 
pomislek, da je fluvi.alina faza na Krasu oživela 
morda v hlad!lli pleistiooemski dobi, ko 111.aj bi za-
mrzla tla ter okr.eplj~o ~ha!llično razpadanje in 
spremenjie:ni vodni režim omogočali površinske_ 
tokoYe. 1 
Po ostankih terciarne flore, ki smo jo našli 
med fosilnim nanosom pri Brjah, sklepamo, Ha je 
ta prod presedimootiran v današnji položaj 7,e v 
predkvartartni (lobi. 
Gledie silikat/n~ga proda. ki izvira iz konglo-
meratnih plasti na flišnem obrobju, je vprašrunje, 
ali je zaoblj1enost fosiln!ega proda prima1ma ali 
sek:u:ndarna. Ali j,e vo'dini transport iz konglome-
ratnih plasti izluščene kremenove prodnike pr-c-
oblikioval m stopnjeval njihovo zaoblj,enost ali jih 
je le pneseclimelntiral. V tem j~ hkrati zajeto tudi 
vprašanje o ier,ozijskih sposob:nostih tedanjih v-0aa. 
Erod:i.ra1nje konglomeratnih plasti na flišnem 
obrobju inedvomno opozarja na mehanično učin­
kovitost tedanjih voda. a prieoblikovalno spo-
sob1nost vodotokov pa kafojo razbiti ill1 ponovno 
7,a.oblje1ni knememovi prodnild z različno patini-
rano skorjo. 
So 'Pn še d:r1ugi ,dokazi. !ki kafojo lna tt1eposredno 
obljenje sil ifoa1Jrue_ga gradiva _po riekah, ki so tedaj 
tekle prieko Krasa. To so prodniki, ki so nastali 
iz kompaktlnih kamenin. Raren proda, Id. izvira iz 
drol)inozrinatih peš[,enjakovih sklad-0v, so to zlasti 
prodniki iz rorenfuvih VložTcoY, lci ISO !med že ome-
njenimi hednimi skladi Komeaskega krasa. 
Fosilna 0uvi.alna akumu lacija na Krasu po;m,eni 
zaradi svoje grobe sestave še -eno ~elo vafulo mnr-
fo~ettietsko vprašanj,e. J z prioučevanj tropskega 
krasa j,e 111amr.eč razvidno. da je v topli in vlažni 
klimi 1mofuo oslabljeno mzha.11ično razpad.:mje.1 
Zato tam 1ni grohega fluvia1neg.a gradiva. erozijska 
moč rek pa j e minima.lna. T,:> vielja poseb110 za 
ap:nC111oe. kj,er se uvdjaYlja korozija. med sedi-
mooti pa pre ,·bcluj>ejo ilm·ice ne pa debelej še 
gradivo. 
Tod<t fosililla fluv:ialna akumulacija na 11111&em 
Krasu , ki jo uvrščam,o v pliocensko do))O iin ki :naj 
bi inastala prav tako v topli in vlafuli klimi, se s 
temi predstaYami 1ne 11.ljema. Debelo gradivo l!'UI. 
matichem Krasu opozarja. d.a je moralo biti me-
ha1nič:no razpadanje venclar!,e znatno. Medtem ko 
bi si kremenov p110d še r.1zložili s tem. da izvira 
ncpost·cch10 iz eocenskih ko 1~lomeratov. pa tega 
Z'.l flisni prod ni mogoče trditi. 
Zato !moramo v tedanji dobi računati z meha-
ničnim razpadanjem in ,erozijo kot aktivnima 
morfogetnetskima prooesoma. 
Vpr ~ y:-njn j~· turi i. kako je bilo tedai z meha-
ni:- ,i :-, z adanjcm na apnencih samih. V re-
C'tntirih Jlll'lO'iih Notranjske Reke je prihližno µo-
lo,ica apnc,no~vih prodnikov, v spri_ietih ostankih 
fluvi~lllle akumulacij,e pri Brjah pa le 10 do inaj-
v-0č 200/o. N.a5e 11.lgotovitvie glede karbonatnega 
deleža v stari fluvialni akumulaciji 111a Krasu so 
sicer l'elativ111e, ker se odpirajo na sorazmerno 
skromne ost.mke pri Brjah. Kljub temu pa te 
dife:Denoe opozarjajo na r.azlione, klimatsko pogo-
jene proo&e. 
Po granulacijski sestavi fosilne -ak·1mulacij,e 
sklepamo, <la ta bržkon·e 111i mogla 111astajati v pra-
vi tropski klimi, ternvieč v ~ubtropski ali morda še 
110 
hladnejši. Bržk'one gre za fluvialno gradivo in z:i 
morfoge;netsk,e prooeae iz zgornjeg.a pliooena, ko 
se je klima na pnehodu ,. pleistocen fo moC:<i10 
po:;labšaLi. 
Morfogeinetska vprašanja, k'i so s 1Jem v z,,,ez:i, 
so še moono rodprL'l , foer struktune p liocenske kli-
me 111e poZlllamo dovolj dobl'IO. Manjkajo nam zb-
sti zanesljivi g,eološki ozi.J·. paloonoološki dokazi, 
kajti geomorfološki so za sedaj pneveč ,ohlap,ni. 
Kritiooi pretres stane fluvialne akumulacije, ki 
tc:e je na Krasu do danes ohranila, :nam z relie:llnimi 
potezami vred omogoča inas!ecL"ljo rekonstrukcijo 
r.azvoja apniškega površja. 
Suhe doline, ki se zaoonjajo na robu Krasa, 
nam z ostanki flišne fluvialne akumulacije doka-
rojejo, da j e bilo flišno obrobje nekdaj višje od 
apniškega površj!l t~r da s:> vode iz flišneg.:1 so-
:.edstva tiekle p11eko Krasa i.."1 ga pr,ečkale. Tako 
so tekle vode !na Kras z brk:111skeg.11 flira na ivzhod-
~ri strani, z vipa,·skega fliŠ<_l 1!1,a se,·,erni ter s 
tržaškega fliša ina jruz.rri strani Krasa. 
Morfološki in geološki sl,ed,ovi kažiejo torej n.a 
nekdaj drugafua hipsografska razmerja med fli-
šem ilJ1 apnenci. Medtem ko je sedanji r elief 
str;ukturen v tektonskem ilJ1 petro~rafskem po-
~ledu. je bil prej~ji inverznega znacaja. Danes je 
kraška antiklinala višja, sinklinalno sosedstvo pa 
mzJe; trši apnenci so višji, mehkejši fliš nižji. V 
pretieklosti pa je bilo ~1arobe. 
Iinver2lni relief v preLeklostj je bil le na\'i-
demo skiulpturinega značaja , dejansko pa je bil 
tudi tedaj struktuneui v petrografskem pomenu. V 
morfo~enetskih pog,ojih tierciari:ie kl~ne je b_il 
nanmec apn~nec malo odporen 1.11 se Je zato 111-
trej,e :zmrev,al od fliš:i, ki je bil 111,e!wnič-n,o Lolj 
obsoojen. To je bil 1uči,nek klimatske morfologije, 
kar !llam potrjujejo tudi primeri recentJncga lrop-
skega krasa.4 V topli ill1 vlafuu klimi z bogato 
vegetacijsko ilJ1 pedo!oško odejo je korozija še 
posebno ilntJenz:ivna in naj bi biLa ,nekajkrat "ečja 
od sedaJnje korozije rna Krasu. 
Posledica viečje odportnosti fliša v lerciami 
<lobi 111.iso bila le dr,ugačna višinska razmerja ap-
nenoev in fliša tiemYeČ rudi drugačna arealna raz-
merja med 1enimi in drugimi kameninami. 
Za razvoj reliefa je odločilnega pomena, da je 
bilo nekdaj v Slov~kem primorju flišnih sedi-
mentov 7lrtlltno vieč. Na obseinejšo flišno odejo 
kafojo med 'dr:ugim rudi flišni ostanki v ~uij'višjem 
delu Krasa, Trnovskega gozda, Snežnika, Brunjščic 
ilJ1 Nanosa. Ostanki fliša oorej še danes :ust1-ezajo 
najvišjemu apniškemu površju v dinarskem '.delu 
Sloven.sl."lega primorja. 
Hidrografska mreža se je ina Kragu mora la 
razviti že tiedaj, ko ap111enci še niso bili razkriti. 
Korozija pa je začela takoj, ko so bili apnenci 
razgaljew. Kdaj so se začeli v posamemi pokrajini 
korozijski procesi, j e bilo odvisno o<l razgaljeva-
nja apnenoev. Zato j,e treba za vsako pokrajino to 
posebej. ugotoviti. 
Da so bili korozijski p~'()cesi v Primorj1u Y&e-
skozi aktiV!ni, nam dokazujejo različno stari bok-
siti, ki iniso nič drugega kot fosilna kraška ilovica 
iz razlionih terciarnih in še starejših obdobij. 
Ponekod je ,eocenski fliš transgrediral na že za-
krasele ap.nience, na primer na RaVillici in Bainj-
ščicah. Korodira;n:i je na primer tudi apniška 
podlaga, ina katero so odlo~ premogove plasti 
pri Sečovljah. 
T.ektoinsk.a zgradba kare, da je bilo s Krasa 
odstrainjerrih okoli 800 m apnenca ter vsaj 200 do 
300 m fliša. Od sedimeintacijie -fliša je poteklo 
okoli 40 milijOlnov let. Oc se je površje Z111ižalo v 
milijon letih za 50 m, je bil apnenec na Krasu 
razgaljen vsekakor re pred pliocenom. Toda koro-
zija se vse do konca pliooona 111i uveljavila kot 
samostojni morfogemetski faktor. 
V topli :i!n vlami miooonski ter pliooenski kli-
mi 111aj bi se uveljavljala površinska, ploskoV<na 
kor,ozij.a s tidndenco 1uramavanja. To j,e proces, ki 
je sorode,n lateralni eroziji. Ker sta lateralna ero-
zija ilJ1 korozija konvrergienllni, se s tema dvema 
procesoma morejo ruvieljaviti površilllski tokovi na 
apniškem površju. Do Lakiega razvoja lahko pri<lie 
na trainsverzalin:ih apn:mcih tudi z robno korozijo, 
ko ta prečka ap~riško površje. 
Gre tedaj za pojmovainjre o istočasnem delova-
nju erozije :iirJ korozije. P,o Roglicu,11 ki primava 
na apnencih le korozijo, se sicer oba procesa iz-
kij učujeta, toda na matianem Krasu so pojavi, ki 
omogočajo drrug.aqne zaklj učkie. 
Zelo iinstruktivein je primer ua Dh·aškem kra-
su, kjer j,e v reliefu postope111 prehod od da!llašnje 
aktiv1ne doline Notranjske Reke pa preko vmesnih 
teras do 100 m višjega Divaškega krasa, ki je v 
bistvu široko zakraselo dolilllsko dno p1iedkraške 
r,ekie. To dol:i.nsko J.no pa j,e hkrati re del osnov-
nega površja tna Krasu. Od Divaškega krasa je 
namreč apniško površj1e odprlo pr,eko ys,ega osta-
lega Krasa. Razen Lega se tla v isti smeri enako-
merno znifujejo. Tudi če 111e upoštevamo v suho 
dolino obliloovm11ega površja, ki se v nadalj,evanju 
r.coontn,e Vremske doline 111.adaljlllje preko vsega 
Krasa, je ,evidentno, da je Notranjska Reka, ko je 
bila v "išini Divaškega krasa. imela prosto pot 
prek vsega apniškega površja. Podob;no ,·elja za 
vode, ki so tekle !na Kras z vipavskega in tržašT<ega 
fliša. Gla·vtni Yocl!ni tok 111a matičnem Krasu j,e bila 
Ysekakor otralnjska Reka, med pritoki pa zlasti 
Doberdobska neka. 
Zato sploh ni vprašainje, .ali so vode v pred-
kraški fazi tekle preko Krasa, kajti enosmernega 
rdi,efa ilJ1 rustreznega strmca na Krasu - če od-
štej,emo drob:no kraško razčl,enjenost - pač ni 
mogoče za!nikati i!ll s tem tudi fluviahie faze ne. 
m.stvo morfogeinetske p11oblematike na Krasu 
je dr.ugje. bt sioer v tem, kakširi so bili morfo~e-
l1emlci 1učinki površinskih voda, ki so tekle oez 
Kras. Zlasti je v ospfledju vpraša/nje, koliko so 
hile te vode erozijsko in koliko korozijsko ozir-0-
ma deJnu'dacijsko učinkovite. Prav tako je tudi 
vpraša!nje morfoge.netske !Učinkovitosti alohtonih 
voda. ki so pritekate s flišnega sosedstva ter 
:ivtohto,nih voda s Krasa saw.ega. 
Struktura morfoge,'111emlrega procesa na Krasu, 
posebino razmerje med erozijskimi, korozijsl...'ll11i 
111 
' 
b denuclacijskimi prooesi, le zato osnoViilo vpra-
šanje pri tolmačenju reliefnega razvoja imatič.nega 
Krasa. 
Na Krasu 1.11aj bi bila funkcija tekočih voda v 
pr,edkraški dobi pfledvsem v tem, da so te z raz-
poreditvijo hidrografske mreže in s konoentracijo 
vode rusmerjale razvoj reliefa. Hidrografska mre-
ža pa je omogočala med drugim tudi koordini-
rano korozijo. 
Predkr.aški morfo~etski razvoj 111a Krasu naj 
bi bil tbrej r ezultat specifiQnih procesov, pri 
katerih so imeli pomembino vlogo tako erozijski 
kot tudi korozijski in denudacijski prooesi. Mor-
fogenetska 1učinkovitost se kare ~-ia primer v tem, 
da je erozija 1učinlmv.a la v prvi vrsti na izoblikio-
v.:mje r eliefu, korozija pa bolj 111a sploš;no zniže-
vanje in ura ,·nawmje tal. 
Na specifično pflooblikova:nje Krasa, pri kate-
1·em so sodelovale različne morfog~etske kompo-
n ente, sldepamo tak.o po gradivu kakor tudi po 
,-e lieforih oblikah. 
Na Krasu je gradivo dvoj111ega izvora. Različno 
sLare i lovioe so korozijskega, prod in pesek pa 
erozijskega !nastanka. Za poVTŠi11ske oblike pa je 
značilno, da jih ne moremo zadovoljivo razložiti 
samo z erozijskimi, pa tudi !ne zgolj s korozij-
skimi procesi. 
Pri 1ugotavljanju kor-0zijskih in erozijskih oblik 
so ve1ik,e težave, kar velja posebno za iučinke 
ho<",ne erozije in robne oziroma ploskovne kovo-
;,;ije, tovej za rav1110 površj,e. 
Zato je vprašanj,e, v koliko je sploh smiseln.o 
<los ledl!1o oprtedeljevati tako površje in ga deter-
m:unirati, recimo z e!no, čeprav morda prevladu-
jočo kompo21enbo m orfogenetislrega procesa. Za-
nesljivih Zll18kov za to J1i. Primer takiega površja 
je" našem obravnavanem področju zlasti Tomaj-
ski kras. 
Nasploh se zdi, da so nasprotja med korozij-
skim :iJn erozijskim pojrnov,a,nj-em apniškiega po-
vršja majnjša, kot se zdi ~ia prvi po&led. To velja 
zlasti za traru;venialni tip krasa, kjer so reke 
ap:n.enoe prečkale. 
Alogene tokove ~ia apniškem povrsJU prizna-
vajo domala vsi avt-Orji. Ceprav jim pripisujejo 
razlifue m orfogea1:etske 1uč:i:n.k-e, je ta sor,odnost 
gledišč izhodišče za ,P?jmovainje o razlianih mor-
fogenetiskih pr-0oosi.h, ki se med seb-0j ne izključu­
jejo, temveč kombinirajo :i:I1 wtvarjajo različne 
tipe apinišk!ega površja. 
. Naša illlterpre llacija pliooonsk'ega reliefa na 
Krasu se /ne 111,ainaša :na fluviokraški razvoj v d-0-
sedanj1em smis lu, pri katerem je v predkraški fazi 
na apnencih moren 1t1ormalni fluvialni razvoj. 
Kiajti pri tem gre za dY,e časoVil1o loče.ni morfoLoški 
fazi, najprej za er-0zijsko, nat-0 šele za k<>rozijsko . 
Ugotovitve z matic\nega Krasa pa opozarjaJ,o, da 
so se površinski tokovi z 1erozij,o vred 1.n-eljavljali 
v času, I.:-0 je bila kor-0zija mnogo bolj i.nll~zivna 
kot cLanes. Gr,e t-edaj za to, da sta se tedanja 
korozija :in erozija ltlVieljavlj,ali ist:,očaano in kiom-
b~a!llo. 
112 
bokaz za tovrštno mortogieinezo so tudi recentnl 
oziroma 1..-vartami morfogentBki prooesi v slepih 
dolinah rna robu Krasa. Razširjene zaključke slepih 
dolin na robmh apnencih razlagamo s komhinira1110 
erozijo in k-0oozijo. Lep primer za to je Vremska 
dolilna. Razlikla s ~ta:rejšim razvoj,em je med dru-
gim tiudi v tem, oa so bili ti procesi v pli-0oenu 
regionahrega, danes pa so le lokalnega mačaja. 
Bistvene razlilre v morfogenetskih procesih na 
Krasu so /nastale s klimatJskimi spremembami na 
prehodu v kv.artaI'lllo dobo. Do zakrasevanja ap-
niškeg.i. površja tna matiČlllem Krasu j,e prišlo v 
glavnmn zaradi klimatskih sprememb. V hladnej-
ši klimi se j1e začelo fli.$110 -0brobje hitl'eje zniže-
vati, medtem ko jie k-0r-0zija 111a apnencih oslabela. 
To je IU,Stvariio spflemetnjena h:ipsografska raz-
merja med Krasom in flišnim sosedstvom. V 
ap.nencih, ki so bili tedaj zaj,e2ieni s flišem, se j e 
pretok vode w.iial, toko vi na Krasu so začeli pre -
sihati, prišlo je clo oedaljie b-Olj globinske korozije 
in votljenja apnenoev. Uveljavljati se j(; začela 
nekoordinirana, vertikalna korozija. 
Klimatsko pogojene morfogenemke razlike k-0 -
rozijskiega procesa v topli in hladni klimi razla-
gajo s ~ . <la jie kor-0zija v ropli klimi nagla ill1 
zato omejiclna na površje, v hladni klimi pa je 
poča$iejša in se zato k-0rozijski proces nadalj:uje 
pod površjem. Tako pricfe do glob:iJn,skie kiorozije, 
do votljenja iapnien.oev 'ter ao zakrasevanja v 'Icla-
sičnem smislu. 
Relief ina matifuern Krasu uvrščamo v celoti v 
pliocen, od najvišjih nivojiev do najnižjega po-
vršja. Po rač.unih o ilntenziViilosti ~ev;8!llja tal 
predpliooeinski relief ll1i več ohranjen. Glavne 
uraVllllll.ve oziroma šir-0ka ~liinsk:a 'dna so iz zgor-
njega pliooen.a. 
Iroliratne vzpetilne značilnih stJoroa:stih oblik z 
vmetminri lurtavnavami so podie'dovane ohlikie iz 
tople pliooeinskfe klime, ki pa so bile v pleistooonu 
preob likovia/1:re. 
Fliuvialno poreklo Krasa dokazujejo fuontinu-
lteta z ~rpnalnim rel:iiefom, istosmerna !nagnjenost 
površja, povrmsk'e oblilre (zlasti sune di0liln.e) ter 
fluvialna ialrumulacija. 
· Ffuvial!ni relief je bil pogojen najprej z ra2JV-0-
jem hidrografskie mreže na flišnem pokr-0ViU, naro 
?,!, ko so bili apjnenci razgialjen:i, še s fliš(em, ki 
j#t je obdajal, pri čemer je bil vodni pretok 
odvisen od 'Zaje~h ~pnencev. P®1.emh;ri. so tudi 
afogeini tokovi in alogieno gradivo. 
1 Na Kmsu me gre morda ,za tip fosilnega trop-
skega krasa, prav tako ine za periglacialni kras 
oziroma ielnostavni kras miemih geografskih ši-
rin, temVteČ za poseben tlp, kjer se prepletajo 
razli&i elementi in IUStvarjajo svojstv,e11e pote:te 
.ipinis1cega površja. 
l\1iatič(ni Kras je po razvojlU primer razkritega 
apiniš!'e.~a ooo~lj:8 ter primer zajezenih in trans-
verzalnih apruskih tal z razmeroma relo dolgo 
fluvialno faro s specifični.mi ier,ozijslro-Irorozijskimi 
procesi ter iz zelo mlado, v glavnem kvartarno 
ki'.ašk:o 'faw. Hidrološko zakra,sevanj~ je pop.:o1no, 
/ 
,· 
I 
... ·:.~ 
\ ..... .., .... 
okomulacij(2 no Krasu 
• 1 , , ., .... 
W.'': 511.ll<Allt PROD (ICRl!H6N) 
( ~ SIU<ATNI l«JN6l.OHERAT 11 1dČEH.MII 
i:i~ SLMTN PESEM 
...... OOl.OfilTN PESU 
O RASTLINSKI OSTANI() 
-•- eRiAVNA MEJA 
El<VIDISTNICA 100nl 
rne'd'tem k'o je morfološko reto skromno. V smislu 
nvtoh1xlinegia razvoja gre bolj za vrtačasti kra3. 
Flišino obrobje j,e bik> za morfogenetske pro-
cese !na Ki,asu vselej odločilnega pomena. Ta vpliv 
se kare v doto'.klu velikih m!nožin rn'de, ki so kot 
a!ogene reke prečkale Kras. Raren tega je nepro-
pustlno flišno obrobje zaj,erevalo apnence in 
odrejalo višino vode v njih. Posebnega pomena 
pa je bilo gradivo, ki so ga :na apnence nosile 
fliSille vodie. 
Vpliv fli~ega sosedstva se kiaže tn.idi danda11es, 
oepr,aY je Kras v sedalnjosti močno izoliran. Se 
diUines se na primer p1·etakia skozi Kras več ~1 lo-
gelne ko t avtohtone vode. 
Vsa ~gotovljejna dejstva ina Krasu dokiazujejo. 
da se je Kras razvijal v cl11ugaaruem paleogeograf-
sk.e;m položaju, kakršnem je danes ter v drugačnih 
111akrore liernih oziroma hipsografskih razmerjih 
lier v clr!t,gaanih klimatskih m hidroloških pogojih. 
Proučevi8Jllja 111.a matianiem Krasu kažejo, da je 
l,il morfogieinetski razvoj apniškega površja pester 
ter da so iiegio:nalne razlike z apniškim sose'd-
st\"om razmeroma velike. Zato menimo, da so v 
~ morfologiji posploševa:nja zelo problemationa. 
~ tem v zviezi poudarjamo, 'da prikazane ug,oto-
, ritve vieljajo za matični Kras, m edtem ko je ;eI 
razvoj v drugih apnišL.ih _pokrajinah, 111a primer 
na sosednjcim Visokem Krasu, v marsikaterem 
pogledu po orugaani razvoj.ni poti. 
V tej luči je tl"eb'a opozoriti 111a premalo kri-
tičino prevzerna1njie tiujih spoznanj, k:ar je zlasti v 
okviru. klimatske morfologije še prav posebno 
probiemationo. 
Se posebno pa so dvomljivie enostranske :i.nter-
pr,etac:ije apniškega površja, med dmgimi tudi 
tiste, ki iščejo in iugotavljajo 111a apne.ncih le 
erozijske ali korozijske oz. tropsk,e fosilne oblike. 
Pri mationem Krasu se postavlja vpraŠ81Ilje, v 
koliko gre pravzaprav za avtohtoni in s tem za 
pravi kraški razvoj apniške_ga površja. Kajti ap-
niški. relief se je kljub petrografsko pogojeni 
specifianosti razvijal v tesni odvisnosti od nepro-
pustrnega sosedstva (fliša). Posledica tega je, da 
na mati~em Krasu ne gre za čisti, avtohtoni kras 
temveč za poseb~ tip, za posebno vrsto morfo-
g:einetskiega razvoja, '.ki je posledica kombiniranih 
vplivov s propust!n.ega in nepropustnega površja. 
Spec:ifiW morfog:enetski procesi, ki so r,ezul-
tat dvojne petrografske sestave Slovenskega pri-
Stoj ,arn Trošt 
morja, pa se niso tuV1efjavifi Te rn.a apnis'icem po'"' 
vršju terrrvieč prav tako tiudi lna vododržruh (fliš-
nih) tleh. 
Razi$k:ave In.as vodijo do tie,ga, da je bil mor-
fogenetski razvoj v dinarsfrem delu Siove,nskega 
primorja .re zaradi 111jegovie dvojne petrogra~ke 
sestavie modificir,a,n v vseh komponentah, v 'denu-
dac:ijski, erozijski, korozijski ali sedimentacijski. 
Zato tudi gr e pri matiČlnem Krasu in v so ednjih 
pokrajinah .za specifični razvoj i,eliiefa, ne glede 
na kak~1i litološki o no,·i se j e tuvelja\'ljal. Tak~, 
prevladujejo tudi v fliiuf1 pokrajin.ah oblike, ki 
so rerultat avtohtonih in alohtonih vpliV10v t•er 
procesov. 
AJVAZNEJSA LITERATURA 
1. .J. Corbel: Le Kurst proprement dit, e tude rnorpholo-
gique, lle H1e de gcographie de Lyon, 4, Lyon 1956. 
:2. F. Ko.,smal: Dic morphologische Entwickluog der Cc-
birge im lsonro 'Und obcren Savegcbict. Zeitschrifl d. 
Ces. f. Erdhmde, Berlin 1916. 
3. N. Krebs: Die Ilalbini,cl Tstrfon-Land<'skundlichc Stu-
dien, Geogr. Abh. Penck. Leipzig 1907. 
4. 11. Lchmann: Dcr tropi-;che Kegelkarsl auf den Grosfcn 
Antillen, Erdkw1de, \'ll , Bonn 1954. 
5. A. Melik: Pliocen1ka Soča, Geografski zbornik, I\', 
SAZU, Ljubljana 1956. 
6. A. Melik: Slovensko Primorje, Ljubljana 1960. 
7. A. Marussi: II Palcotimavo e l'antira idrogralia suhaerea 
del Carso triestino. Boli. Soc. Adr. Se. Nat. XXX\'!Il, 
Trieste 19H. 
8. \V. Maucci: Evoluzione geomorfologica del Carso Tri-
estino succesiva all'emersione definitiva. Boli. Soc. Adr. 
Se. Nat., Trieste 1960. 
9. M. Pleničar: Stratigrafski razvoj krednih plasti na juž-
nem Primorskem in Notranjskem, Geologija 6, 
Ljubljana 1960. 
10. R. Pavlovec: StratigraCski raz,·oj starejšega paleo.;ena 
v južnozahodni Sloveniji, Razprave VII, SAZU, 
Ljubljana 1963. 
11. J. Rogllc: Zaravni na vapnencima, Geografski glasnik, 
XIX, Zagreb 1957. 
12. G. Warwick: Plnnation on Karst Region. Rcport of the 
Commission on Karst Phcnomena IGU, Rio de Janeiro 
1956. 
13. J. Zotl: Beitrag zu den Problemen der Karsthydrographie 
mit besonderer Berucksihtigung der Frage des Erosions-
niveaux. Mitt. d. geogr. Ges„ 100/1-2, Wien 1958. 
Depopulacija Zgornjega Posočja 
Zgornje Posočj ,e 
Zgomje Posočje ali Tobninsko v s:irsem po-
menu besede (zgodovinski naziv) je prirodno za-
okro~e,na enota, katere meje so izraziti razvodni 
grebe.ni porečja zgomjega toka Soče. Tako po-
meril seV1Crovzhodno mejo gla,'111.i razvodni greben 
med Savo :iin Sočo v vzhodnih Julijskih Alpah, 
114 
sev.ema in zahod;na meja pa se naslanjata na raz-
vodne grebe.ne med porečjem Soče, T.agliamenta 
in manjših jadranskih rek. Proti jugu in jugo-
vzhodu zapirajo Zgornje Posočje apniške planote 
skrajnih sev,erozahodnih delov Dinarskega gor-
stva. Ostra OIPejitiev Zgorrnjega Posočja i118Sproti 
sosednjim po'dročjem je vplivala tudi na to, da