JPRIMOR3KI DNEVNIK
Abb. postale i grupi Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 224 (8930)	TRST, sreda, 25. septembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAKLJUČENO DVODNEVNO ZASEDANJE IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE FEDERACIJE
Takoj začeti pogajanja z delodajalci in vlado za povišanje draginjske doklade in pokojnin
V'
Ze danes bo sindikalna federacija poslala pismo delodajalcem in vladi - Z ministrstvom za industrijo pa se bodo sindikati pogajali o cenah in tarifah javnih storitev
RIM, 24. — Izvršni odbor sindikalne federacije CGIL, CISL in ult je nocoj po dvodnevnem zasedanju skoraj soglasno odobril yvodno poročilo, ki ga je imel glavni tajnik UIL Vanni. Prav tako I® izvršni odbor odobril zaključno resolucijo, v kateri tri sindikalne organizacije napovedujejo takojšnji začetek pogajanj z delodajalci in * vlado.
Resolucija vsebuje v bistvu glav
predloge, ki so bili dani . Vannijevem poročilu in med razpra-''O. V tej zvezi je v njej rečeno, oa sindikalna federacija zahteva takojšen začetek pogajanj z delodajalci in vlado o posamezn h zahte-Vah v zvezi z zagotovitvijo in Povečanjem števila zaposlenih, zla-*« na Jugu, za obrambo kupne moči plač in za pokojnine, upošte-vajoč vsa vprašanja, ki se bodo *Proti pojavila na posameznih pod-
roejih.
Izvršni odbor obvezuje tajništvo, «a sporazumno s posameznimi sin-
dikati in krajevnimi sindikalnimi organizacijami da pobudo za posvetovanja, mobilizacijo in boj za u-resničitev nakazanih predlogov.
Pred izglasovanjem resolucije je Vanni odgovoril na številne posege in sporočil, da bodo že jutri poslali Confindustrii in ostalim delodajalskim organizacijam pismo, v katerem bodo zahtevali takojšen začetek pogajanj za izenačenje točke draginjske doklade na najvišji ravni. Vanni je povedal, da bodo sindikalne organizacije pisale tudi vladi glede vprašanja pokojnin, ministru za industrijo pa glede nad-
zorovanja nad cenami in škodljivih posledic, ki jih ima povišanje tarif javnih storitev.
Glavni tajnik UIL je nato poudaril, da ni mogoče niti misliti, da bodo sindikalne organizacije zaključile pogajanja za draginjsko doklado in pokojnine, ne da bi upoštevale enotnosti sindikalnih pobud. Poleg tega, je dejal Vanni, mora biti vsem jasno, da dogovor o dra-ginjski dokladi ne bo predstavljal «socialnega miru», čeprav je razumljivo, da bodo morale biti posamezne pobude v skladu z osnovnim načelom obrambe delavskih dohodkov in okrepitve proizvodnje, ki jo zahteva sedanji gospodarski položaj.
V današnjo razpravo so posegli tudi nekateri zvezni tajniki, ki so skoraj vsi podprli poročilo tajni-
VPRAŠANJE AMERIŠKIH OPORIŠČ V SREDOZEMUU V OSPREDJU POGOVOROV?
Danes v Washington!! srečanje med Leone jem in Fordom
štva federacije, obenem pa dali nove predloge, kako bo morala federacija z vso odločnostjo nastopiti v obrambo delavskih dohodkov, za nove naložbe na Jugu, proti naraščanju cen in za ohranitev in povečanje zaposlitve. Zvezni tajnik CGIL Scheda je poudaril, da je treba predvsem soočiti vsebino poročila Vannija z najnujnejšimi potrebami nekaterih delavskih strok in delavcev v nekaterih deželah, ki se že bojujejo na raznih področjih in jih je treba zato podpreti.
Scheda je nato zavrnil predloge nekaterih članov manjšine, ki so povezani s Scalio, češ da delavci danes ne smejo zahtevati višjih prejemkov, kar bi «ogrožalo vladne stabilizacijske ukrepe». Dejal je, da je boj za ohranitev vrednosti plač izrednega značaja, saj so se življenjski stroški v zadnjem letu povišali za 21 odstotkov, draginjska doklada pa ne krije niti 50 odstotkov podražitve. Tudi Scheda je poudaril, da boj za višjo draginjsko doklado ne sme v nobenem primeru ovirati pogajanj o morebitnih drugih posameznih vprašali jili za višje delavske prejemke Zato naj delodajalci vedo, je dejal Scheda, da bodo ta pogajanja popolnoma ločena od morebitnih pogajanj za iz boljšanje plač. Ob zaključku je Scheda pozval vse sindikate, naj se odločno postavijo na stran boja vseh delavcev in ni izključil, da bo prišlo med pogajanji za posamezne zahteve tu&i do vsedržavnih splošnih stavk.
Proti koncu razprave je posegel tudi glavni tajnik FIOM - CG1L Tren-tin, ki je v imenu kovinarskih delavcev dejal, da je pravilno, da se je sindikalna organizacija odrekla tako imenovanim globalnim pogajanjem, ki niso nikoli pripeljala do koristnih zaključkov in da je treba vsako vprašanje ločeno postaviti in se zanj ločeno in enotno bojevati. Za njim sta govorila med drugimi tudi zvezni ia> nik CGIL Bidò in zvezni tajnik UH. Ravecca. Oba sta podprla predlog, da se takoj začnejo ločena pogajanja za piovišanje draginjske doklade in za povišanje pokojnin, pogajanja, ki morajo postati del skupnega in enotnega boja vseh delavcev in vsega italijanskega ljudstva za večje naložbe, zaposlitev in za nižje cene.
Pogovori Rumorja pred skorajšnjo sejo vlade
RIM, 24. — Predsednik vlade Rumor se je danes pogovarjal z ministrom za industrijo De Mitom, ministrom za javna dela Lauricello in ministrom za Jug Mancinijem.
Bližnji vzhod in Ciper v posegih v OZN
. z njimi je Rumor obravnaval vprašanja, ki se tičejo cen, naložb za javna dela in za razvoj Juga. Zvedelo se je, da sta De Mita in Rumor obravnavala vprašanje cen, zlasti podražitve testenin. O tem bo De Mita jutri poročal v poslanski komisiji za industrijo. Govorila sta tudi o vprašanju bencina. Minister je poročal predsedniku vlade, da se je potrošnja zmanjšala za 10 odstotkov.
Minister Lauricella je po pogovoru z Rumorjem izjavil, da sta govorila o posegih na področju javnih del in o kreditih, da se uresničijo sprejete obveznosti. Minister za Jug Mancini pa ni hotel dati nobene izjave o vsebini pogovora.
Odgovoril je samo na vprašanje nekega časnikarja, da se bo vlada baje sestala v petek.
ODOBREN PRORAČUN GOSPODARSKE SKUPNOSTI ZA LETO 1975
Ministrski svet črtal postavko za razvoj nerazvitih področij
To bo prizadelo izključno italijanski Jug in Irsko - Protest CGIL, CISL in UIL EGS staila prispevati 500 milijonov dolarjev za pomoč nerazvitim državam
BRUSELJ, 24. — Ministrski svet gospodarske skupnosti je preteklo noč zaključil razpravo o proračunu skupnosti za leto 1975. Ministrski svet je občutno zmanjšal izdatke, ki jih je predlagala izvršna komisija. Po sklepih ministrskega sveta so bili izdatki znižpni od predvidenih 7 milijard obračunskih enot na 5 milijard 570.000 obračunskih enot. To pomeni, da je ministrski svet odobril izdatke za prihodnje leto, ki bodo samo za 10 odstotkov višji od letošnjih in ne 37 odstotkov, kot je to predlagala izvršna komisija. Osnutek proračuna mora še odobriti evropski parlament.
Zanimivo je, da je ministrski svet popolnoma črtal postavko 650 milijonov obračunskih enot, ki je bila namenjena za začetek izvajanja «regionalne politike». To pomeni, da tudi v prihodnjem letu gospodarska skupnost ne bo dala neposredne pomoči nerazvitim deželam v EGS, se pravi italijanskemu Jugu in Irski. Zato bosta zaradi tega sklepa prizadeti Italija in Irska, ki sta se tudi med razpravo o proračunu za-
V	Rimu je včeraj izvršni odbor sindikalne federacije zaključil dvodnevno zasedanje, na katerem so položili temelje sindikalnih bojev v najbližnji prihodnosti. Ob zaključku je bila skoraj soglasno o-dobrena resolucija, ki pooblašča izvršni odbor in tajništvo federacije, da sporazumno s posameznimi sindikati in krajevnimi organizacijami data pobudo za povišanje draginjske doklade, zavarovanje zaposlitve, naložbe na Jugu, boj proti naraščanju cen in za Povišanje pokojnin. Pred glasovanjem o resoluciji je glavni tajnik UIL Vanni, ki je imel uvodno poročilo, v odgovoru na številne Posege sporočil, da bodo že jutri Poslali organizacijam delodajalcev pismo za začetek pogajanj o povišanju točke draginjske doklade, vladi pa za začetek pogajanj o povišanju pokojnin.
Predsednik republike Leone je prispel na uradni obisk v ZDA, kjer bo imel vrsto pogovorov s predsednikom Fordom in drugimi ameriškimi voditelji. Čeprav niso objavili uradnega dnevnega reda pogovorov, menijo, da bo govor o morebitnem ameriškem posojilu Italiji ter o vprašanju ameriških oporišč v Sredozemlju, po umiku Grčije iz vojaških organizacij NATO. S tem v zvezi govorijo o možnosti novih ameriških baz v Italiji in o okrepitvi že obstoječih, ki bi morale prevzeti funkcije, ki So !-'h imela oporišča v Grčiji.
V	Bruslju je ministrski svet EGS odobril proračun za prihodnje leto z občutnim zmanjšanjem izdatkov, ki jih je predlagala izvršna komisija. Ministrski svet je na pritisk večine članic popolnoma črtal postavko 650 milijonòv obračunskih enot, ki je bila namenjena za začetek izvajanja «regionalne politike». S tem je ministrski svet odložil najmanj za eno leto neposredno pomoč skupnosti za razvoj nerazvitih področij, kar se nanaša izključno na nerazvita področja italijanskega Juga in Irske.
NEW YORK, 24. — Predsednik republike Giovanni Leone je v spremstvu zunanjega ministra Mora prispel na uradni obisk v ZDA. Leonejevo letalo, na katerem je bila tudi Leonejeva žena Vittoria, je pristalo v mestecu Newport News v Virginii. Italijanski gosti bodo prespali v bližnjem mestu Williams-burgu v eni najlepših vil iz 18. stoletja.
Ob odhodu iz Rima so Leoneja pozdravili na Kvirinalu predsednika senata in poslanske zbornice Spagnoili in Pertini, predsednik vlade Rumor, ministri Colombo, Ta-viani, Giolitti, Zagari, Tanassi, Mancini, Gioia, Bertoldi, Malfatti, Coppo, Gui, Togni, Toros in Lupiš, poleg njih pa bivši predsednik republike Saragat tajnik KD Fanfa-ni in drugi.
V	Washingtonu medtem podčrtujejo pomen obiska predsednika republike Leoneja, ki je prvi predsednik kakšne evropske države, ki prihaja na obisku k novemu predsedniku Fordu. Ugotavljajo, da ZDA in Italija nimajo odprtih dvostranski vprašanj in da sta obe državi povezani s trdnim in prisrčnim prijateljstvom.
Čeprav ni nobenega uradnega sporočila o predmetu [»govorov med italijansko in ameriško delegacijo, je jasno, da bo govor o morebitnem novem ameriškem posojilu Italiji, poleg tega pa bodo pred italijansko delegacijo postavili vprašanje premestitve ameriških vojaških oporišč iz Grčije, ki je izstopila iz vojaških organizacij atlantske zveze, v Italijo. To možnost je v svojem intervjuju, ki ga je dal pred kratkim, bežno omenil tudi ameriški veleposlanik v Italiji Volpe. Govorijo pa odkrito o možnosti ustanovitve nove ameriške baze v Tarantu, razen tega pa o manj vidni, a toliko bolj nevarni o-krepitvi že obstoječih ameriških o-porišč v Italiji. Kaže, da je okrepitev oporišč v Livornu in v Augusti že v teku. Brez dvoma pa bo imel Leonejev- obisk v ZDA posledice tudi na notranjepolitičnem področju. ■
V	petek, 27. septembra bo Leone spregovoril na generalni skupščini OZN.
(Na sliki: predsednik Leone z ženo Vittorio in zunanjim ministrom Mo-rom pred svojim odhodom z letališča v Fiumicinu).
imi tim n iiimiiiimiiiiiiiiii n imiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii iimii imi iiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiimmiiiiiiimiii mn m iiiiiimiiiiiiimi ni 11111111111111111111111
SESTANEK PREDSTAVNIKOV ENSI S PODTAJNIKOM SARTIJEM
Dosledna borba proti fašizmu obveza novega vodstva časnikarjev
Vlada naj zagotovi redno izhajanje torinskega dnevnika «Gazzetta del Popolo»
RIM, 24. — Po zmagi napredne struje na vsedržavnem kongresu italijanskih časnikarjev se je delegacija zveze, v kateri so bili člana novoizvoljenega izvršnega odbora Carcano in Curai ter eden voditeljev piemontske časnikarske zveze Napoli, sestala s podtajnikom pri predsedstvu vlade Sartijem. Po tem sestanku so objavili sporočilo, v katerem delegacija podčrtuje pomen zmage struje «Rinnovamento sindacale» na kongresu in izglasovanje resolucije, ki temelji na dosledni obvezi za demokratično reformo informacijskih
Prvič po reformi statuta vsedržavne časnikarske zveze FNSI je kongres pridobil na idejni kakovosti, ko so z veliko večino odobrili resolucijo, s katero je bila potrjena politična linija, ki jo je zagovarjalo dosedanje tajništvo pod vodstvom Luciana Ceschie. S to resolucijo je jasno izražena pripravljenost za sodelovanje in dialog z drugimi družbenimi in političnimi silami, ki se tudi sklicujejo na zavračanje fašizma pod katerokoli obliko ter za odprtje resničnega pogovora, ki naj privede do reforme.
Spričo te linije, ki se sklicuje na dosledni antifašizem, je toliko bolj nerazumljivo in obsodbe vredno stališče tistih sli v okviru časnikarjev, ki niso pristale na linijo tajništva in se niso strinjale z imenom novoizvoljenega predsednika, človeka, ki je nad notranjimi spori in je znan po svojih kulturnih in političnih prizadevanjih. Manjšinska struja, ki se je označila za demo-kristjansko in ki se je že na predkongresnih volitvah povezala s fa-
šisti in skupno z njimi predstavila svojo listo, je hotela priti do odprtega spopada, ne da bi sprejela poziv k dialektični izmenjavi mnenj. Hotela je zmagati na vsak način in da bi dosegla svoj cilj je pristala na sporazum s fašisti, kot je že skoraj ustaljena praksa, medtem ko bi morala končno opustiti vsak oportunizem, katerega namen je sama sla po oblasti. Spopad se je končal kot roliko drugih t ralov z njenim porazom tako pri glasovanju o resolucijah, kot pri vc lit-vah v vsedržavni svet in pri volitvah za predsednika.
Po srečanju s podtajnikom pri predsedstvu vlade Sartijem je ÌN Sl objavila sporočilo tudi o pogovorih s podtajnikom glede vprašanja «Gazzette del Popolo». V sporočilu je rečeno, da Sarti ni (Lil nobenega pozitivnega predloga v zvezi z usodo tunnskega dnevnika.
Pogovorov o «Gazzetti del Popolo» so se udeležili poleg sindikalne delegacije časnikarjev, tudi predstavniki enotne federacije CISL, CGIL in UIL ter zastopniki tiskarskih delavcev. Sindikalni predstavniki vseh organizacij so poudarili v razgovoru s Sartijem svojo trdno voljo, da dosežejo jasno in pozitivno rešitev vprašanja turinskega dnevnika, ki je v mnogih aspektih zelo zapleteno. Sartiju so tudi pre-dočili odločenost, da preidejo k ostrejšim sindikalnim pobudam, če ne bo predsedstvo vlade v najkrajšem času začelo spoštovati obvez, ki sta jih sprejela minister za delo Bertoldi in za državne udeležbe Gullotti za zagotovitev izhajanja «Gazzette del Popolo» in za to, da bi vsaka rešitev ustrezala zahtevi po dejanski svobodi tiska in pluralizma informacijskih sredstev.
vzeli, da bi ta ali del te postavke ostal med izdatki. V bistvu je ministrski svet črtal skoraj vse postavke, ki se nanašajo na tako imenovano «novo politiko EGS». V tem okviru so črtali tudi izdatke za razvoj tehnoloških dosežkov v malih industrijskih podjetjih, kar bo prav tako precej prizadelo Italijo, saj je velik del njene industrijske proizvodnje odvisen od malih in srednjih podjetij.
V zvezi s črtanjem postavke o Ustanovitvi «regionalnega sklada» in izvaianja «socialne politike» je federacija CGIL, CISL in UIL da-
nes izjavila, da je to stališče dokaz, da se je gospodarska skupnost odrekla kateremu koli ukrepu, ki bi pripomogel k odpravi neravnovesij, ki obstajajo v gospodarstvih Evropske gospodarske skup-pcstL Federacija obenem ugotavlja,
Korak vlade SFRJ zaradi sklepa o preštevanju slovenske manjšine na Koroškem
BEOGRAD, 24. — Pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Nikola Miličevič je v zvezi z dogovorom vodilnih avstrijskih strank, da se izvede popis pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem, vložil danes ostro demaršo avstrijskemu veleposlaniku v Beogradu dr. Aleksandru Ottu. Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je v tej demorsi ponovno opozoril na to, kar je bilo prikazano že v izjavi zveznega tajništva za zunanje zadeve z dne 17. aprila letos, da je Avstrija z državno pogodbo dolžna dati posebno zaščito slovenski in hrvaški manjšini na Koroškem, štajerskem in Gradiščanskem negle-de na številčnost manjšine, kar pomeni, da bi vsako preštevanje bilo v nasprotju z duhom in intencijami te pogodbe in vodilo k poslabšanju položaja in zoženju pravic manjšine. če bo avstrijska vlada v skladu z dogovorom vodilnih strank sprejela sklep o preštevanju slovenske manjšine na Koroškem, to za gotovo ne bo prispevalo k poglobitvi zaupanja med jugoslovanskimi in avstrijskim narodom in razvoju jugoslovansko - avstrijskih odnosov.
.........................................
Jugoslovansko-kitajski pogovori v Pekingu
PEKING, 24. — Jugoslovansko parlamentarno delegacijo, ki je na obisku v LR Kitajski, je danes sprejel podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiao-ping. V enournem razgovoru, katerega se je udeležil s kitajske strani tudi podpredsednik kitajskega parlamenta Hsu Hsiang-čen, so proučili vsa pomembna vprašanja sodobnih mednarodnih odnosov, med drugimi tudi vlogo neuvrščene politike v sodobnih po-
gojih na svetu in upiranju imperializmu in hegemonizmu V zvezi s tem je obojestransko poudarjena potreba intenziviranja akcije držav, ki so posebno prizadete z neenakopravnimi gospodarskimi odnosi. V razgovorih je bila posebna pozornost posvečena jugoslovansko - kitajskemu sodelovanju, ki zadnja leta beleži napredek. Na kraju razgovora je Teng Hsiao-ping zaprosil jugoslovansko delegacijo,
naj izroči predsedniku Titu pozdrave predsednika Maocetunga in premiera Čuenlaja. Dopoldne se je jugoslovanska delegacija razgova-rjala tudi z namestnikom kitajskega zunanjega ministra Yu Čanom, s katerim je opravila široko izmenjavo misli o najpomembnejših mednarodnih in dvostranskih vprašanjih. Pri tem je v vrsti vprašanj ugotovljena enakopravnost ali podobnost pogledov. .
za vlogo organizacij, ki jih predstavljajo.
Ministrski svet EGS je danes razpravlja! p vprašanju, kako poma gali deželam v razvoju, ki so oile najbolj prizadete zaradi podražitve nafte in drugih surovin. Upoštevajoč predlog skupščine Združenih naredov, da je treba ustanoviti poseben sklad treh milijard dolarjev v omenjene namene, je ministrski svet sklenil, da bo evropska deveterica prispevala 500 milijonov dolarjev. Večina članov ministrskega sveta je bila za to, da se takoj nakaže 150 milijonov dolarjev za najnujnejše potrebe nerazvitih držav, ostalih 350 milijonov dolarjev pa naj bi nakazali do konca junija prihodnjega leta.
da je to tudi cbka^, da se .EG^ .ne .......... -------------------
zanima. rrT'vprršc.nja delavcev irf poudari] potrebo po sklicapju m^d-
NEW YORK, 24. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je imel danes daljši govor v generalni skupščini svetovne organizacije, v katerem je zahteval čim prejšnjo obnovitev ženevske konference o Bližnjem vzhodu. Dejal je, da je nujno potrebno poseči čimprej, da bi preprečili morebitno poslabšanje položaja na tem področju, spričo nepopustljivosti izraelskega stališča, ki se nikakor noče umakniti z zasedenih arabskih ozemelj. Gromiko je obtožil Izraelce, da imajo dosedanje sporazume, ne za prvi Korak k dokončni rešitvi bližnjevzhodnega vprašanja, pač pa za sredstvo, da ves položaj zamrznejo.
Sovjetski zunanji minister je podprl arabsko stališče v bližnjcvzhod-nem spopadu, je pa dodal, da bi Sovjetska zveza želela videti, da bi se Izrael razvil v samostojno in suvereno državo.
Kar zadeva ciprsko vprašanje je Gromiko obsodil jalove poskuse NA TO, da bi s tajnimi dogovori in .sporaapi	.ter je.
narodne konference b Cipru v okviru OZN, Sovjetska zveza, je dejal šef sovjetske diplomacije, zahteva spoštovanje suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti Cipra ter umik vseli tujih oboroženih sil z otoka.
Gromiko je tudi omenil dejanske korake na poti k popuščanju nape tosti ter s tem v zvezi izrecno o-mcnil sporazume z ZDA, Izreke! je tudi željo po prijateljskih odnosih z vsemi državami in s tem v zvezi ugotavljajo politični opazovalci, da se jo izognil vsaki polemiki s Kitajsko.
(Na sliki: kitajski zastopnik v OZN Huang Hua, francoski zunanji minister Sauvagnargues, ameriški državni tajnik Kissmger, generalni tajnik OZN Waldheim in sovjetski zunanji minister Gromiko.)
1'iotiturške in piotiameriške demonstracije v New Yorku. Demonstranti obtožujejo Kissingerja, da je podprl turško intervencijo na otoku
SE TA TEDEN POGAJANJA MED ŠTIRIMI STRANKAMI LEVE SREDINE?
Deželno vodstvo KD se je izreklo za obnovitev levosredinske uprave
Danes sestanek načelnikov skupin deželnega sveta • Stališče deželnega vodstva KRI
V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE PRISTANIŠČNIKOV
V Vidmu se je sinoči sestal de-felni odbor KD. ki je potrdil politično usmeritev stranke in pove ril deželnemu tajniku, da sestavi delegacijo za pogajanja za obnovitev deželnega odbora leve sredine. Nekateri člani so samo mimogrede omenili tudi druge možnosti, ki pa jih niso vzeli v poštev, ker so bili soglasno mnenja, da je treba obnoviti organsko levosredinsko zavezništvo.
Na tej osnovi bo deželni tajnik KD Tonutti verjetno še ta teden povabil deželna tajništva ostalih strank leve sredine, da se prično pogajanja. Kot je znano, so se za obnovitev levosredinske uprave že zavzela deželna tajništva PSDI in PRI, zadnje uradno sporočilo deželnega tajništva PSI pa tudi omenja to možnost, tako da bo najbrže do prvega sestanka prišlo še ta teden.
Predsednik deželnega sveta Ber-zanti je za danes ob 10. uri sklical sejo načelnikov skupin, da razpravljajo o postopku, po katerem bo deželni svet v skladu z določbami avtonomnega statuta vzel na znanje odstop predsednika Comelli-ja in deželnega odbora. Uradno je namreč potreben sklep deželnega sveta, ki pa je seveda gola formalnost. Deželni svet se bo po vsej verjetnosti sestal 1. oktobra, kot to tudi določa zakon, čeprav datum še ni dokončno uradno določen.
Kot že rečeno, je to bolj formalni akt, ki pa bo lahko imel tudi določeno politično vsebino, kolikor bo prišlo na torkovi seji deželnega sveta do političnih izjav vseh v deželnem svetu zastopanih skupin in do prve politične razprave. Deželni svet se mora — vedno v skladu z določili statuta — ponovno sestati najmanj v roku petnajstih dni od formalnega pričetka deželne krize.
Seveda pa bo potek krize zavi-sel v prvi vrsti od pogajanj med strankami, in to predvsem od razgovorov med strankami leve sredine.
Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo PSI, o sestanku pa ni bilo izdano poročilo, ker se razprava vrti o zelo kočljivem položaju tržaškega občinskega odbora in možnosti krize tudi na krajevni ravni. Ni dvoma, da je položaj napet in je za sedaj samo znano, da je prišlo do ponovnih razgovorov med tajniki strank leve sredine, ni pa še mogoče reči, ali se bodo omejili na preverjanje in določitev točnega programa, ali pa se bo tudi ta njih napor končal s krizo tržaške občine in tržaške pokrajine.
Deželni komite KPI je pričel včeraj sejo, ki jo bo nadaljeval v petek. Poročal je namestnik tajnika Baracetti, ki je ugotovil, da je postala kriza deželnega odbora nujna, saj odbor leve sredine ni bil sposoben prenehati s starim načinom dela. Komunisti zaradi tega ugotavljajo, da je treba reševati krizo na tak način, da se odločno zavrne stari sistem klientel ter razdeljevanja oblasti med strankami in strujami in da se sestavi program, ki bo temeljil na gospodarskem razvoju ter zadovoljevanju potreb ljudskih množic, da se bo utrdila avtonomija dežele in krajevnih uprav, kot to zahtevajo sindikalne organizacije in vse socialne sile. Komunisti sedaj ne postav-
ljajo na dnevni red svojega vstopa v odbor, toda zahtevajo vzpostavitev novih odnosov, ki morajo pomeniti tudi nov način upravljanja oblasti.
Tajništvo tržaške federacije KPI pa ugotavlja, da je kriza latentna v tržaški občini in da je prišlo do različnih stališč v koaliciji glede tako važnih vprašanj, kot so prometni in zdravstveni konzorcij, petrolejsko pristanišče, avtocesta, gledališče, ACEGAT in Delavske zadruge in zato zahtevajo odstop sedanjega odbora in takojšnje sklicanje občinskega sveta.
naj bi se sprožile ob tej priložnosti. V zvezi z odstopom deželnega odbora se je na seji izoblikovalo enotno mnenje o nujnosti čimprejšnjega sklica deželnega sveta, da bi na seji razpravljali o vprašanjih, ki so povezana z odstopom.
Člani svetovalske skupine KPI so nato razpravljali o srečanjih s predstavniki demokratičnih političnih skupin. S tem v zvezi so sklenili raztegniti posvetovanje tudi na druga področja in napovedali vrsto srečanj s predstavniki sindikalnih in stanovskih organizacij, s katerimi nameravajo predstavniki komunistične stranke načeti tudi nekatera pereča vprašanja iz okvira državnega in krajevnega gospodarstva.
Včeraj v Trstu štiriurna prekinitev dela za dosege nove delovne pogodbe
Sindikalne organizacije napovedale še dve stavki ■ Zasebni ladjar bi rad najel «Michelangela» in «Raffaella» ■ Danes stavka posadka «Europe»
Pristaniški delavci v Trstu in v drugih deželnih in italijanskih lukah so uprizorili včeraj štiriurno stavko, s katero so podprli svoje zahteve po obnovitvi delovne pogodbe za pristaniščnike. V Trstu in drugih lukah Furlanije - Julijske krajine so pristaniški delavci zapustili delovna mesta zadnji dve uri vsake izmene. Zaradi prekinitve dela so nekatere ladje, ki ui morale odpluti, ostale zasidrane v našem pristanišču.
Stavko so oklicale sindikalne organizacije pristaniških delavcev CG IL (FILP), CISL (FILP) in UIL (UILTATEP). V naši luki je stavka doživela velik uspeh: ogromna večina delavcev je ob določeni uri zapustila delovna mesta, tako da je stavkovno gibanje zajelo tudi tistih nekaj delavcev, ki so med zadnjo štiriurno stavko, ki je bila 20. septembra, pokazali določeno negoto-
Deželni svetovalci KPI o odstopu dr. Comellija . ^ , u
*	«	• Tržaška občina sporoča, da se 30.
Včeraj dopoldne so se v Trstu septembra zaključi rok za sprejema-sestali člani komunistične svetoval- nje prošenj za študijske štipendije za ske skupine. Razpravljali so o krizi višje srednje šole ter za knjižne bo-deželne uprave in o pobudah, ki | ne za nižje srednje šole.
niiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirifuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
ZARADI STALNEGA ODLAŠANJA PRI PUBUCIZflCIJI USTANOVE
Spastiki in združenje MAS zasedli sedež tržaške pokrajine
Zahtevajo, naj ustanova za njihovo skrbstvo in zdravljenje takoj preide pod javno upravo
Med včerajšnjim razgovorom s predstavniki pokrajinske uprave
Dramatična človeška, zdravstve- I dokler ne bo pokrajinska uprava, na, socialna in finančna vpraša- j ali drugi pristojni organi, ooskrbe-nja, s katerimi se morajo vsak dah la, da se združenju AIAS zagoto-
spoprijemati spastiki, njihove družine in zdravstveni delavci, so včeraj nepričakovano, toda upravičeno, izbruhnili in privedli do zasedbe uradov tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Veneto. Mlajši in starejši bolniki, ki jih je zadela spastična paraliza, ki jo povzročajo možganske poškodbe in .ki privede do hudih motoričnih motenj — so se z družinami in z osebjem središča za skrbstvo spastikov nastanili v dvoranah pokrajinskega sveta in odbo ra. Sklenili so, da ne bodo odšli,
........
ZANIMIVI PODATKI POSLANCA BELGIJA
Velika javna sredstva za petrolejski terminal
Družba SIOT ne plačuje skoro ničesar, kljub mnogim olajšavam
Poslanec Belci je skupaj z drugimi poslanci KD naslovil na predsednika vlade, ministra za finance in ministra za trgovinsko mornarico interpelacijo v zvezi s stališčem družbe SIOT, da ne bo plačala takse na izkrcano in vkrcano blago. Belci najprej pojasnjuje, da je italijanska država 13. marca 1974 uskladila svoje predpise z zahtevami Evropske skupnosti in uvedla novo takso. Družba SIOT, ki vzdržuje naftovod med Trstom in In-golstadtom, pa je menila, da taksa ni v skladu s predpisi skupnosti in italijanske republike ter se je pritožila na deželno upravno sodišče v Rimu, ki Je zelo hitro odločilo, da se izplačila prekinejo.
Nekaj takega niso naredili drugi koristniki tržaškega, niti drugih pristanišč, niti nobena druga petrolejska družba, ki dela v Italiji. Pri tem pa je zelo zanimivo, da je družba SIOT uživala številne olajšave. Tako so z javnimi sredstvi skopali plovni kanal, za kar so iz sklada za Trst porabili 1965. leta 400 milijonov lir. Družba je plačevala samo 6 milijonov lir letno najemnine za državno zemljišče, kar je komaj deset lir mesečno za kvadratni meter. Družba je do sedaj za izkrcanje 161 milijonov ton nafte plačala samo nekaj manj kot 50 milijonov lir za najemnino državnega zemljišča. Za uporabo petrolejskega pristanišča Multedo pri Genovi plačujejo po 81 lir za tono, katerim se pridruži še nova taksa. Samo ta taksa bi znašala za družbo SIOT 13 milijard lir, če bi bil terminal last tržaške pristaniške ustanove in za kar je SIOT po lastni izjavi investirala komaj 4 milijarde lir. Tržaška pristaniška u-stanova ima mnogo stroškov za nadzorstvo in čiščenje morja, zaradi dejavnosti netrolejske družbe. Končno ugotavljajo demokristjanski poslanci, da je družba v svoji bilanci
31. decembra 1973 navedla, da ima deset milijard lir dohodka in so torej povsem brez osnove bojazni ter trditve, da bi družba lahko propadla zaradi taks in tarif.
Vsi ti podatki so zelo zanimivi, saj na nov način dokumentirajo, kako velik je bil prispevek iz javnih sredstev za družbo, ki dejansko tržaškemu gospodarstvu ne nudi ničesar.
Študijska štipendija
V spomin na dr. Adolfa Ercoles-sija, ki je bil poddirektor pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija v Trstu ter direktor nabre-žinskega sanatorija in ki je posvetil vse svoje življenje zdravljenju pljučnih bolezni, je tržaška univerza razpisala natečaj za podelitev enkratne študijske nagrade v višini 400 tisoč lir za študente drugega ali tretjega bienija medicinske fakultete.
Kandidati naj oddajo prošnjo na navadnem papirju do 11. ure 30. septembra in naj jo naslovijo na rektorja univerze. Priložijo naj še potrdilo o opravljenih izpitih v poletnem, jesenskem ter izjemnem februarskem roku za akademsko leto 1972 - 73, družinski list in davčno potrdilo ter, za tiste, ki so v službi, tudi potrdilo o točnih čistih letnih dohodkih. Natečaj pa ne velja za tiste, ki ponavljajo oziroma, ki so podvrženi disciplinskim postopkom.
Zdravstveni funkcionar tržaške občine sporoča, da so v obdobju med 16. in 22. septembrom zabeležili naslednje nalezljive bolezni: šklatinka 1 primer, paratifus 1 (izven tržaške občine), ošpice 2, norice 1, srbečica 12 (1 primer izven občine) in nalezljivo obolenje jeter 2 (1 primer izven občine).
vita obstoj in ustrezno delovanje s tem, da bo postalo javna ustanova. Združenje za skrbstvo spastikov AIAS je namreč še vedno zasebna ustanova, ki deluje v nemogočem položaju zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ministrstvo za zdravstvo, ki bi moralo plačati od 4 do 6 tisoč lir za vsakega pacienta, je v tolikšni zamudi z izplačevanjem svojih dolgov, da osebju vsak mesec preti, da ne bo niti prišlo do svoje skromne plače. Prispevki, ki jih razni javni in zasebni organi dodeljujejo združenju, so povsem nezadostni, nimajo značaja stalnosti in tako ne pripomorejo h koreniti rešitvi osnovnega vprašanja združenja: stalne negotovosti, ki ne dovoljuje rednega in predvsem mirnega zdravljenja pacientov.
V središču AIAS, ki je pri Sv. Andreju, zdravijo skoro 170 mladih spastikov, na razpolago jim je skupina specializiranih terapevtk, socialnih asistentk, zdravnikov in drugo potrebno osebje. Vprašanje spastikov je torej zelo obširno in vsako leto zabeležijo več primerov novorojenčkov, ki kažejo simptome spastičnega obolenja. Delovanje centra AIAS je izredno pomembno, ker je otroke mogoče usposobiti k normalnemu življenju samo s korenitim zdravljenjem v prvih letih, pozneje pa obolenje postane skoro popolnoma kronično. Za delovanje centra je pred štirimi leti deželna uprava dodelila pol milijarde lir, ki so jih nato «preusmerili» za umo-
tega objekta niso zgradili, je združenje pričakovalo, da bodo denar spet namenili za tržaške spastike, vendar je bilo vse čakanje zaman. Februarja letos so se zastopniki AIAS s predsednikom odv. Egonom Dominijem. ki je sam spastik, začeli pogajati s pokrajinsko upravo. Odbornik za socialno skrbstvo odv. Pacor jih je večkrat sprejel in pogovori so privedli do sklepa pokrajinskega odbora, da bo v pričakovanju ustanovitve zdravstvenega konzorcija začasno sprejel breme ustanove AIAS, za kar je pooblastil odbornika Pacorja. Na tak način, z začasno publicizacijo namreč, bi bila dokončna publicizacija v okviru zdravstvene reforme mnogo olajšana.
Včeraj pa sta se tako odbornik Pacor kot predsednik Zanetti otepla katerekoli odgovornosti. Odbornik Pacor je predlagal, da bi pokrajina dodelila neko vsoto kot prispevek družinam, te pa naj bi jo dale ustanovi, ki naj bi na tak način plačala svoje uslužbence. Predsednik Zanetti je dejal, da je vsa zadeva v pristojnosti države, v kratkem pa še dežele in občine in da vsekakor pokrajina nima zadostnih finančnih sredstev, da bi si naprtila še to breme. Sicer pa je vsem izrazil svojo solidarnost. Solidarnost so izrazili tudi sindikalni zastopniki CG IL, ki so se obvezali, da bodo sprožili vprašanje skrbstva za spastike v okviru boja delavcev za zdravstveno reformo ter svetovalec KPI Juriševič. «Zasedajočim» je telefoniral tudi prefekt Di Lorenzo, ki je obljubil, da bo posredoval pri vseh pristojnih oblasteh.
bolnico za otroke pri Krminu. Ker
POBUDA SVETOVNE ORGANIZACIJE ZA ZDRAVSTVO
Perspektive napredne psihiatrije na mednarodnem zasedanju v Nabrežini
/brani znanstveniki preučujejo izsledke ankete o psihiatriji v devetih pokrajinah
vost in oklevanje. Sindikalne organizacije so sinoči sporočile, da bo 27. septembra nova vsedržavna stavka pristaniščnikov, ki bo prav tako kot včerajšnja trajala štiri ure, in ki se bo v tržaški luki ponovno razčlenila na dve prekinitvi dela po dve uri.
V	ponedeljek, 30. septembra, pa bodo pristaniščniki po vsej Italiji uprizorili 24-urno stavko, to pot pa bodo poleg vprašanja obnovitve delovne pogodbe postavili v ospredje zlasti vprašanje splošne pristaniške in pomorske politike v Italiji. V Trstu se kakor drugod po Italiji pripravljajo posebne manifestacije pristaniškega delavstva s sprevodi in govori. Sindikalne organizacije pristaniških delavcev se borijo za gospodarsko in demokratično ureditev vprašanja državnega ladjevja, ki vzdržuje tako imenovane proge pretežnega državnega pomena. V tej zvezi naglašajo, da se guverner zavoda Banca d’Italia Carli in ministra Colombo in Coppo zavzemajo za predčasno razpremo potniškega ladjevja finančne družbe Finmare (ta je kakor znano sestavljena iz štirih pomorskih družb «pretežnega državnega pomena»: I-talie, Adriatice, Tirrenie in Tržaškega Lloyda), ne da bi poprej poskrbeli za nadomestilo z novimi trgovinskimi ladjami. V tem primeru bi se državno ladjevje dejansko umaknilo zasebnemu, hkrati s tem pa bi prišlo ob zaslužek kakih 10 tisoč pomorskih delavcev.
V	zvezi z ladjevjem finančne družbe Finmare je zasebni ladjar E. De Franceschini včeraj sporočil družbi Italia, ki ima svoj sedež v Genovi in ki vzdržuje redne pomorske zveze s Severno in Južno Ameriko, da je pripravljen najeti za daljši čas obe «admiralski» prestižni ladji «Raffaello» in «Michelangelo» (ladji sta stali po 45 milijard vsaka in so ju doslej amortizirali le v razmerju kakih 50 odst.). Ladji bi De Franceschini predelal v hotelski enoti, zasidral pa bi ju v luki Bandar Abas v Perzijskem zalivu, kjer bi bili na voljo strokovnjakom, uradnikom in delavcem italijanskega porekla, ki gradijo v bližini luke veliko jeklarno S tem b' bili obe ladji zasedeni približno štiri leta.
V	zvezi z vprašanjem preosnove državnega trgovinskega ladjevja in v okviru pobud, s katerimi nameravajo podpreti zahtevo po uresničitvi načrtov Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje iz leta 1971, so sindikalne organizaciie FILM-CGIL,. FILM-CISL in UJM-UTL sinoči pozvale posadko motorne ladje «Europa», ki bi morala odpluti danes iz tržaške luke, naj stopi v 24-umo stavko. Na pobudo omenjenih organizacij se bodo danes zbrali na širšem sestanku predstavniki treh prizadetih kategorij delavcev (s področij ladjedelstva, pristaniškega dela in pomorstva), da bi skupno sestavili načrt za nadaljnje pobude v oporo zahtevam po uresničitvi prvotnih načrtov Cipe glede preosnove državnega pomorstva in povezanih dejavnosti na kopnem.
Sindikalni spor v Tobačni tovarri
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL tržaške tobačne tovarne je včeraj protestirala, ker so poverili nekemu zunanjemu podjetju izkrcavanje 1.622.316 kg tobaka iz 173 vagonov. Sindikalna federacija pravi, da ne gre za prvi in izjemni primer, temveč da je taka praksa že postala običajna in da je nesprejemljiva. Zaradi tega zahtevajo, da se preneha s predajanjem del drugim družbam in da se najame u-strezna delovna sila. Poleg tega izražajo začudenje, da stoje številni stroji, čeprav je znano, da primanjkujejo tobačni izdelki, o čemer so lani obvestili generalno ravnateljstvo v Rimu.
KULTURNI TEDEN NA POŠTI
Sinoči nastopi! zbor A. Il/ersberg
Zapel je tudi Vodopivčeva. «Žabe»
»
v italijanski izvedi
Krožek poštnih uslužbencev je tudi letos, kot vsako leto, priredil v fojerju glavne pošte kulturni teden. Na otvoritveni prireditvi je 16. septembra nastopila tržaška občinska godba «Giuseppe Verdi», sinoči pa je nastopil zbor «Antonio Hlersberg» iz Trsta. V prvem delu so pevci pod vodstvom dirigenta Tullia Riccobona peli stare in modeme pesmi raznih narodov. Omenim naj dobro italijansko izvedbo pesmi slovenskega avtorja Vinka Vodopivca «žabe». Publika je ob koncu te skladbe pevce nagradila z burnim in dolgim aplavzom. V polifoniji izvajanje ni bilo dovolj čisto, čeprav intonančno dobro, v pesmi «Ej, juhnjem» pa ni prišel dovolj do veljave duh ruske melodike. V drugem delu smo poslušali popularne pesmi iz naše dežele.
V okviru tedna kulture in umetnosti so prireditelji prikazali tudi natečaj slikarstva, fotografije, poezije in proze. Natečaja se je udeležilo 26 poštnih uslužbencev iz naše dežele. Žirija, ki jo sestavljajo priznani tržaški umetniki, bo izbrala dela avtorjev, ki se bodo udeležili vsedržavnega natečaja poštarjev. “ SAMO SANCIN
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiHiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii
V OKVIRU PRAZNIKA REVIJE «NOI DONNE»
V
Od petka do nedelje v Skednju praznik demokratičnih žensk
Na sporedu vrsta kulturnih prireditev ter zan:mivc okrogle mize o vlogi ženske v sodobni družbi
Pokrajinski odbor Zveze žensk Italije prireja v prihodnjih dneh vrsto zanimivih in pomembnih pobud v okviru praznika napredne ženske revije «Noi donne». Praznik, ki ga prirejajo tržaške demokratične ženske, bo trajal tri dni, in sicer petek, soboto in nedeljo, 27., 28. in 29. septembra, in bo v prostorih kinematografa v Skednju. Spored obsega vrsto okroglih miz o raznih aktualnih družbenih problemih, ki odpirajo predvsem vprašanja vloge ženske v sodobnem svetu. Te pobude bodo dopolnjevale razne kulturne prireditve, razstave ter družabnost.
Praznik se bo pričel v petek, ob 18. uri z okroglo mizo na temo «Šola in družba», ob 21. uri pa bo nastopila igralska skupina «Il Canzoniere Veneto». V soboto, ob 18. uri, bo o-krogla miza na temo «Reforma družinskega prava». Ob 20.30 bo na sporedu enodejanka «Beri, beri Ka-terina...» (v izvedbi igralske skupine iz Tarčenta) o današnjem položaju ženske v sodobni družbi. Ob 21.30 pa bo nastopil mladinski mešani pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža. V nedeljo,'. 29 septembra, bo v dopoldanskih urah razdeljevanje revije «Noi Donne». Popoldne, ob 16. uri bo predstava pesmi in diapozitivov «Glasba za nas». Sledila bo ob 17. uri okrogla miza na temo «ženska danes», ob 20. uri pa bo na sporedu recital Jemine Želler.
Občinstvo si bo, kot rečeno, lahko ogledalo zanimive razstave. Vsak večer bo na sporedu ples in poskrbljeno bo tudi za toplo in hladno hrano ter pijačo.
• V kratkem bo moral ACEGAT postaviti pod pločniki v Ul. Carducci,
uiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
DANES V MALI DVORANI GLEDALIŠČA ROSSETTI
Problematika obolenj dihal na 28. zdravniških dnevih
Pomembnega zasedanja se bo udeležilo nad dvesto zdravnikov. znanstvenikov iz raznih krajev Evrope
Včeraj se je pričelo v hotelu Enalc pri Nabrežini mednarodno zasedanje o psihiatričnem skrbstvu, ki ga je priredila Svetovna organizacija za zdravstvo. Kongresa se udeležuje približno 30 znanstvenikov iz številnih evropskih držav. Zastopane so Finska, Velika Britanija, Švica, Holandska, Španija, Zvezna republika Nemčija, Norveška, Jugoslavija in Italija. Italijo zastopa direktor tržaške umobolnice prof. Franco Basaglia, ki ga spremljajo sodelavca dr. Belsasso in dr. Casagrande ter zastopnik tržaške pokrajine dr. Damiani, Jugoslavijo pa zastopata dr. Peršič, načelnik zagrebške klinike za psihiatrijo, ter dr. Kulčar, ki zastopa ustanovo za javno zdravstvo SR Hrvaške.
Na zasedanju so začeli preučevati izsledke ankete, ki so jo izvedli v devetih evropskih pokrajinah, kjer vodijo napredno psihiatrično
zdravljenje ne samo v okviru umobolnic, pač pa tudi na celotnem teritoriju in torej v prvi vrsti skušajo bolnika vključiti v družbeno življenje, namesto da bi ga izolirali v bolnišnici. Prav zaradi naprednega vodstva tržaške umobolnice so izvedenci Svetovne organizacije za zdravstvo izbrali našo deželo, da zastopa vso Italijo. V razpravi na podlagi izsledkov obširne raziskave bodo pripravili načrt za reformo psihiatričnega zdravstva v evropskem merilu, ali vsaj izdelali osnovne smernice, na podlagi katerih bodo pozneje posamezne države lahko programirale sodobnejše psihiatrično zdravljenje.
Zasedanje se bo nadaljevalo do četrtka, ko bodo zbrani znanstveniki pripravili resolucijo, katero bodo predložili evropskemu odseku Svetovne organizacije za zdravstvo, ki ima sedež v Kopenhagnu.
V mali dvorani gledališča Rossetti se bodo danes začeli Mednarodni zdravniški dnevi, tradicionalno mednarodno znanstveno zasedanje, ki ga že osemindvajseto leto zaporedoma prirejajo v našem mestu zdravniška zbornica. Združenje zdravnikov ter medicinska fakulteta tržaške univerze ob sodelovanju deželne uprave. Nad dvesto zdrav-nikov-znanstvenikov iz raznih krajev države ter iz raznih drugih delov Evrope bo letos obravnavalo problematiko obolenj dihal. Zasedanje bo zato tudi širšega družbenega pomena, kajti znano je, da so obolenja dihal večkrat tesno povezana z družbenim okoljem, življenjskimi razmerami in stopnjo družbenega razvoja.
Otvoritvena slovesnost, ki se je bodo poleg številnih znanstvenikov udeležili tudi predstavniki krajevnih oblasti, bo ob 9. uri. Ob tej priložnosti bodo izročili nekaterim zaslužnim zdravnikom študijske nagrade Italijanskega združenja za boj proti obolenjem srca in ožilja. Nagrade bodo v treh študijskih skupinah tako porazdeljene: v prvi skupini dr. Modugno, dr. Mar-tinollijeva, dr. Crepaldi in dr. Scardi; v drugi skupini dr. Modugno, dr. Baldi in dr. Scardi; v tretji skupini pa dr. Delneri.
Uvodno poročilo bo imel častni predsednik zasedanja prof. Attilio Omodei Zorlini, nakar bosta v prvem dnevu zasedanja sledili dve o-krogli mizi — ena o naduhi (moderator prof. Serafini), druga pa o povezavah med pljučno in srčno patologijo (moderator prof. Camerini).
Naslednjega dne bodo znanstveniki razpravljali o terapevtskih posegih v primerih pljučnega raka ter o poklicnih boleznih dihal v ladjedelnicah. Za ta drugi del zasedanja vlada še posebno zanimanje, ker zadeva pobliže tudi naše kraje, kjer je osredotočena ladje-
delniška dejavnost. Nedvomno bo to zanimalo tudi deželno upravo, ki ima glede tega vprašanja tudi ustavodajno pristojnost. Veliko pričakovanje vlada v tem pogledu tudi za posege tujih znanstvenikov, predvsem francoskih.
Sklepi skupščine osebja ONAIRC
Osebje otroških vrtcev ONAIRC je na ponedeljkovi skupščini obravnavalo pereče vprašanje delovnih pogojev, ki se kljub številnim zahtevam, dolgotrajnim stavkam in neštetim zagotovilom, še niso izboljšali. Osebje otroških vrtcev v prvi vrsti zahteva, da bi bilo plačano kakor drugo državno ali občinsko vzgojno osebje. Skupščina je zaradi tega sicer sklenila, da bo z začetkom šolskega leta osebje začelo z rednim poukom, a da bo v drugi polovici oktobra nastopilo z razčlenjenimi stavkami, če ne bodo pristojni organi sprejeli in uresničili njegovih upravičenih zahtev.
v Ul. Coroneo, f Ul. Beccaria ter na Oberdankovem trgu in na Trgu Piave cevi za napeljavo električnih žic. Zato je tržaški župan prepovedal parkiranje do zaključka javnih del, in to od 8. do 17. ure, v Ul. Carducci (od hišne št. 8 do Ober-dankovega trga), v Ul. Beccaria (na strani sodih številk od št. 2 do Trga Piave in pred hišno št. 3), v Ul. Coroneo (v začetku na obeh straneh, nato pa na strani lihih številk do Trga Piave), na Oberdankovem trgu (pred stavbo št. 4) in na Trgu Piave (pred stavbama št. 1 in 2).
Izleti
Zaradi velikega zanimania članov za izlet v Prekmnrjc In Kumrovec, je odbor Kmečke zveze sklenil prirediti še en izlet z enakim programom v dneh 19. in 20. oktobra, seveda če bo dovolj prijavljenih Vpisuje tajništvo v Ul. Cicerone fW vsak 'tiari od 8.00 do M.flO' 'ure. ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 ui od 15.00 do 18.00. do vključno 5, oktobra. Tajništvo Kmečke zveze.
SPDT priredi v nedeljo. 29. septembra, izlet na Montaž z lastnimi avtomobili. Prijave do srede, 25. t. m., v uradu ZSŠDI — Ul. Geppa 9 Izlet Društvene gostilne bo v nedeljo, 6. oktobra. Odhod izpred gostilne ob 7.30.
Taborniki Rodu modrega vala priredijo v petek, 27. septembra, izlet v Miljske hribe. Zbirališče na Trgu Stare mitnice ob 8.45. Odhod z avtobusom št. 20. Srečno!
Razstave
V	Tržaški knjigami razstavlja do 30. septembra Marija Vidau. Na o-gled so tržaške narodne noše in skice za gledališke kostume v raznih tehnikah.
V	Mednarodnem centra za teoret sho liziko 7 Miramani je Edvard Zajec priredil skupno s petimi inozemskimi slikarji, ki uporabljajo kompjuterje za svoje ustvarjanje, zanimivo razstavo, ki je na ogled javnosti v dopoldanskih in popoldanskih urah.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 25. septembra UROŠ
Sonce vzide ob 6,55 in zatone ob 18,58 — Dolžina dneva 12,03
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA b FILZI 10 -	B1-A«36
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Amariiki dolar	661,—
Funt itarling	1530,50
Švicarski frank	221,55
Francoski frank	137,80
Nemška marka	249,25
Avstrijski šiling	35,15
Dinari dabell	37,—
drobni	37,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Luna vzide ob 15,58 in zatone ob 1.
Jutri, ČETRTEK, 26. septembra JUSTA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 20,9 stopinje, najnižja 16,9, ob 19. uri 18 stopinj, zračni pritisk 1000,9 ustajjen. veter 10 km jugovzhodnik, vlaga 82-odstotna, dežja je padlo 2,3 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 24. septembra 1974 se je v Trstiji rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO:
29-letna Lucia Bassanese. 76-letna Maria Rossi vd. Tamai, dva meseca stara Cinzia Tomasin, 84-letni Carlo Person, 78-letna Antonia Buric vd. Livic, 88-letni Matteo Grison, 52-letna Maria Sciaccomenta, 80-letni Sebastiano Cecco, 66-letni Mario Carboncich in 73-letni Antonio Zoldan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; IN AM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001): Prosek (teh 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (teL 213-137); Milje (tel 27M24).
STALNO
SLOVENSKCf GLEDALIŠKI V TRSTU
VAS tudi letos vljudno in prt-jateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezoni» 1974-75 VPISOVANJE ABONENTOV OD 23. DO 28. SEPTEMBRA. OD 8. DO 14. URE, PRi GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4, TEL 734265 TER OD 3(X SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV.
FRANČIŠKA 20, TEL. 61792,
Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma do sobote 28. t.m.
Koncerti
OTVORITVENI KONCERT JESENSKE SIMFONIČNE SEZONE
Otvoritveni koncert jesenske simfonične sezone gledališča Verdi bo dirigiral Riccardo Capasse, pod čigar vodstvom bo orkester gledališča Verdi izvajal skladbe Geminia-nija, Alda Clementija, Wagnerja m
V središču pozornosti bo prva tržaška izvedba Clementijeve «K°‘ morne simfonije», v kateri se ta sodobni italijanski skladatelj poslužuje različnih avantgardnih prijemov in dosega z njimi silno občutljive variacije v taktu in intenzivnosti glasbenega tkiva.	. ,
Mladi pianist Pierluigi Camicia bo v srednjem delu koncerta izvajal Mendelssohnov Koncert v 6' molu za klavir in orkester.
Kino
Ariston I.N.C. Zaprto.
Nazionale 16.00 «Il viaggio fantastico di Sinbad». V glavni vlogi Jol*11 Phillip Law. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Alla mia cara mamma nel giorno del suo compleanno». Paolo Villaggio, Lila Kedrova in Eleonora Giorgi. Barvni film. Prepovedano miadini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Il colonnello Butb-gliene diventa generale» Barvni zabavni film, v katerem igrata 41do Maccione in Jacques Dufilho
Fenice 16.00 «Il bestione». Michel Constantin. Giuseppe Maffioh m Giuliana Calandra Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom-
Eden 16.00-22.15 «La cugina». Igrata Massimo Ranieri in Dayle Haddon-Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Milano odia: la polizia non può sparare». V glavni vlogi Thomas Milian in Henry Silva. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Bullitt». V glavni vlogi Steve McQueen. Barvni film.
Capitol 16.30 «Fiore di carne». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16 30 «Altrimenti ci arrabbiamo». Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Baivni film.
Impero 16 00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film za vse.
Filodrammatico 16.30-22.00 «Provocazione» V glavni vlogi Ann Rau. Barvni film.
Moderno 16.00 «Sole rosso», barvni film, igrata A. Delon in Charles Bronson.
Ideale 16.30 «Violentata davanti al marito». Barvni film. Igra Barbara Mills. Prepovedano mladini pod Izletom.
Vittorio Veneto 16.30—21.45 «Il giorno dello sciacallo». Igrata A. Bade! in T. Britten. Barvni film.
Astra 16.00 «Anastasia mio fratello». Igrata Alberto Sordi in Richard Conte. Barvni film.
Abbazia 16.30 «...e continuavano a chiamarlo figlio di...», western, F. Testi, S. Blondel, R. Carrone.
Mignon 16.00 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «Anno 2118: Progetto X».
Radio 16.00 «Le avventure di caccia di prof, de Paperis». Walte Disney v barvah.
Volta - Milje 16.00 «Pipi calze lunghe, il pirata di Tuka Taka». Barvni film.
Šolske vesti
šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 19. t.m. objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1974-75. Lestvice bodo na vpogled 10 dni vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom «France Prešeren», Vrdelska cesta št. 13/1.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. 10. 1974 ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred pričetkom maše.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» - Trst sporoča vsem dijakom, da bo šolska maša 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. I-vanu.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1974, ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Prosveta
Prosvetno društvo «Tabor» obvešča, da se bo baletni tečaj začel 15. oktobra. Vpisovanje pri Luciji Hrovatin, Ul. dei Ginepri 5, tel. 211-161, od 25. 9. do 10. 10. 1974, od 14. do 16. ure.
SOŽALJE
Ob smrti mc-ia Domicijana Božje-glava izreka Založništvo tržaškega tiska svoji uslužbenki Ljubi Božjeglav globoko sožalje. Sožalju se pridružujejo ravnateljstvo in nameščenci tiskarne ZTT ter uredništvo in uprava Primorskega dnevnika.
25. septembra 1974

PRVI DflN ZANIMIVEGA ZASEDANJA Nfl LICEJU «ALIGHiERI»
Naloga otroškega vrtca je vzgajanje in ne poučevanje
Glavno besedo je frtef prof. Tadini iz Brescie - Zasedanje je odprla odbornica Bennijeva
V veliki dvorani liceja «Dante zato gledati kot na potrebno, ne Alighieri» se je včeraj pričelo tri- . pa kot na koristno ustanovo, dnevno študijsko zasedanje, ki je I Ob koncu naj omenimo, da so se
udeležili prvega dne zasedanja tudi predstavnik vladnega komisarja dr. Buttolo, predstavnik šolskega skrbništva Badiali, direktorica ustanove ONAIRC Scrosoppi, predstavnik deželnega pedagoškega centra Viez-zoli. šolska inšpektorja Bo!è in Petracco ter razni drugi predstavniki številnih združenj in ustanov.
Današnji spored predvideva predavanje dr. Pia Cinquettija o prostem izražanju otroka z risbami in plastičnimi figurami ter govor župnika Lenardona o verski vzgoji v otroških vrtcih.
Posvečeno problematiki otroških vrt cev. Zasedanje, ki ga organizira tržaška občina, je v prvi vrsti namenjeno vodstvenemu osebju in otroškim vrtnaricam. Otvoritveni govor je imela odbornica za šolstvo Luciana Benni. ki je na kratko o-risala razvoj otroških vrtcev v našem mestu in ki je predvsem poudarila. da predstavlja to zasedanje edinstven dogodek za Trst ker je Prav tu vprašanje otroških vrtcev najbolj pereče.
Zatem je spregovoril tržaški župan Marcello Spaccini in nekoliko analiziral sedanje razmere v občinskih otroških vrtcih ter zagotovil, da bo skušala občinska uprava čim-prej rešiti vprašanje pomanjkljivosti prostorov in kvalificiranega osebja. Še vedno je namreč večje število vpisanih otrok kot pa razpoložljivih mest.
Osrednja točka dneva je bilo predavanje prof. Franca Tadinija, ki je med drugim direktor državnega didaktičnega centra za šolsko vzgojo jn pa znan strokovnjak. Tadini je imel pravzaprav dve predavanji, in sicer o temeljnih principih za orientacijo vzgoje v otroških vrtcih in o intelektualni vzgoji Na vsak način je bilo najbolj zanimivo prvo, ki je tudi izzvalo največjo pozornost in odobravanje.
Prof. Tadini je izjavil, da je bistvena naloga otroških vrtcev v vzgajanju otrok in ne v poučevanju. Otroška vrtnarica ne sme postati učiteljica, temveč vzgojiteljica, o-troški vrtec pa ne sme biti priprava na ljudsko šolo, temveč vzgojni center. Tadini je jasno povedal, da je bil v tem pogledu italiianski sistem popolnoma nazadnjaški: otroke so namreč učili v otroških vrtcih pisanja in celo učenja pesmic na pamet. Nedvomno je otrok zmožen dojemanja v obdobju otroškega vrtca — ni pa še na to pripravljen in zato mu tako učenje škodi, kot škodi avtomobilu, da ga šofer zaganja na ves plin že v prvih tednih po nakupu.
V nadaljevanju svojega govora je predavatelj odločno zatrdil, da ne sme biti glavni namen otroških vrtcev, da varujejo otroke ter da s tem pomagajo družinam — njihov namen mora biti vzgojna pomoč o-trokom. Na otroški vrtec moramo
PPfflODN.IO SOBOTO V VIDMU
Proslava BO. obletnice osvobodilnega boja
Pred tridesetimi leti so nacifašisti požgali Ahten, Fojdo in Neme
Dežela Furlanija - Julijska krajina bo slovesno proslavila trideseto obletnico odporniškega gibanja s svečanostjo, ki bo v soboto, 28. septembra, v avditoriju sv. Frančiška v Vidmu.
Slovesnosti se bodo udeležili izvoljeni predstavniki deželnega prebivalstva. to je deželni, pokrajinski in občinski svetovalci. Prisotna bodo tudi številna odposlanstva s prapori dežele Furlanije - Julijske krajine, tržaške, goriške in videmske občine, občine Osoppo, treh občin v Beneški Sloveniji — Alken, Fojda in Neme, ki so prav ta dan pred tridesetimi leti doživele divjanje nacifašističnih tolp. Datum 28. septembra je bil. kakor omenjeno izbran zaradi tega, ker je točno pred tridesetimi leti nacifa-šistična drhal požgala omenjene tri občine v Beneški Sloveniji, ki so predstavljale svobodno področje vzhodne Furlanije in ki so bile, skupaj s svobodnim področjem Kar-nije, prvi primer demokratične u-reditve s sodelovanjem vsega prebivalstva pri vodenju javnih zadev.
Na sobotni slovesnosti bosta govorila podpredsednik poslanske zbornice Boldrini in predsednik deželnega odbora odv. Comelli. Po uradnih govorih bodo položili lovorov venec v svetišču padlim borcem na Trgu Libertà, odkoder se bo razvil sprevod, ki bo ponesel drug lovorov venec k spomeniku odporniškemu gibanju.
NEPRIČAKOVAN IZID REŠITVE OBČINSKE KRIZE
Nova odbornika Zucalli (PSDI) in Tuzzi (KD) sta bila izvoljena z velikimi težavami
Pri prvem glasovanju nista dobila zadostnega števila glasov Trdna opozicija v vrstah KD je glasovala za svetovalca Pianija
iiuuiiiiiiituiiiitmiiiiiiiiiiiiuiiitituiiitimiiiimiiiutimiiniiiiiiiiiiiHiiMiiiiiuiniiiiiiiiimmiHiMmMmun
PO 126 DNEH
OD SOBOTE OPOLNOČI SPET SONČNA URA
Stopil bo v veljavo zimski vozni red vlakov
V soboto opolnoči bomo morali pre- { potem vozili po novem umiku. Spre-
■ menili se bodo tudi vozni redi letal. (Nove vozne rede bomo pravočasno
makniti kazalec na uri za eno uro nazaj, ker bo spet začela veljati sončna ura oziroma bo prenehala legalna ura, ki je letos veljala skupno 126 dni. Zaradi ponovne uvedbe sončne ure v noči med soboto in nedeljo bodo spremenili tudi vozni red vlakov in bo stopil v veljavo, kot vsako leto, zimski vozni red. Prav zaradi teh sprememb bodo to noč omejili vožnje vlakov, ki se bodo opolnoči ustavili na najbližji železniški postaji za nekaj časa, da bodo
iMiiiiiiitiimniiin min......
VESTI S KOPRSKEGA
Okrožno sodišče strogo kaznovalo tatinsko dvojico
Pomembno mednarodno zasedanje v Portorožu
Okrožno sodišče v Kopru je v včerajšnji obravnavi obsodilo Franca Mesojedca z Jesenic na 12 let strogega zapora, Igorja Dobnikarja iz Ljubljane pa na 9 let strogega zapora. Obtožnica je bremenila Mesojedca in Dobnikarja vnaprej načrtovanih vlomov v poštno poslopje v Štanjelu, v samopostrežno trgovino podjetja «Kras» v Lokvi in v bencinsko črpalko v Radovljici. Pri tem sta oškodovala družbeno premoženje za velike vsote denarja. Samo pri vlomu v samopostrežno trgovino v Lokvi sta se prilastila skoraj 170.000 novih dinarjev.
Ob izreku tako ostre kazni je sodišče upoštevalo, da so se kazniva dejanja obeh ponavljala in je bil Mesojedec na primer pogojno izpuščen s prestajanjem kazni treh let strogega zapora. Sodišče je nadalje upoštevalo, da sta Mesojedec in Dobnikar visoko kvalificirana delavca, ki sta imela vse možnosti za dostojno življenje, vendar svojih poklicev (avtomehanik in mehanik) nista opravljala, ampak sta se raje bavila z nedovoljenimi posli. Stroga kazen naj bi bila opozorilo tudi drugim morebitnim delomrzne-žem, ki bi hoteli živeti na račun delovnih ljudi.
* * *
V Portorožu se je danes začelo 16. zasedanje skupine stalne komisije za farmacevtsko industrijo sveta za vzajemno ekonomsko pomoč, ki bo trajalo pet dni. Prisotnih je 80 predstavnikov Bolgarije, Češkoslovaške, Kube. Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske, Sovjetske zveze in Jugoslavije, ki je organizirala zasedanje. Delo stalne komisije bo potekalo v štirih sekcijah, govorili pa bodo o specializaciji farmacevtske industrije, o znižanju uvoza iz kapitalističnih dežel, o standardizaciji proizvodnje in o koordinaciji znanstvenoraziskovalnega dela. Ob koncu zasedanja bodo objavili uradno spo
L. O.
Podobna nesreča se je pripetila v zgodnjih popoldanskih urah tudi 50-letnemu težaku Genesiu Marinu iz Šempetra na Soči. Tudi Marin je namreč padel z dva metra visokega ogrodja v prostorih bivšega kinematografa Alabarda na Trgu Stare mitnice. Te prostore namreč obnavlja gradbeno podjetje Parovel - Pierin -Trebbi, pri katerem je Marin za-pcrlen. Pri padcu se je težak močno udaril v glavo ter se precej potolkel in porezal po' udih. V bolnišnico ga je prepeljal delovni tovariš Vit-lorio Zerial. Sprejeli so ga na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh.
objavili).
Računajo, da so z uvedbo legalne ure letos prihranili po vsej Italiji nad 10 milijard lir, ker niso bile odprte trgovine, izložbe niso bile razsvetljene, uradi so se prej zaprli itd. Zaradi tega nekateri parlamentarci predlagajo, naj bi veljala legalna ura sploh vse leto. ker bi na ta način prihranili precej električne energije.
Kot je znano, so v Italiji uvedli prvič po vojni legalno uro leta 1965, letos pa ni bilo takih polemik o tej zadevi, kot prejšnja leta. Mestni ljudje so se kaj kmalu privadili, večje težave pa dela legalna ura kmetovalcem, saj gre kmečko delo vedno po sončni uri. Omeniti moramo še. da smo razlike zaradi uvedbe legalne ure opazili zlasti na mejnem področju, ker je v sosednji Jugoslaviji vedno v veljavi sončna ura.
Za avtomobiliste velja omeniti še to, da se za sedaj ne bodo spremenili umiki bencinskih črpalk, in sicer do 1. oktobra, ko bo stopil v veljavo umik. ki ga določa ministrski dekret od 28. junija 1974. Omenjeni dekret določa, da morajo biti bencinske črpalke odprte od 1. ok tobra 1974 do 30. aprila 1974 od 7. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Nespremenjeni ostanejo prazniški in nočni umiki ter umiki črpalk na avtocestah.
ročilo.
Nesreči na delu
Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice so včeraj dopoldne sprejeli 42-lctnega elektrikarja Albina Cepa-cha iz Ul. Roiano 6. Cepach se je malo prej ponesrečil med delom v poslopju deželne uprave v Ul. Carducci 6. Nameščal je električne cevi in je zato postavil štiri metre visoko ogrodje. Ko je stal na ogrodju je nenadoma zgubil ravnotežje in padel na tla Pri tem si je zlomil desno zapestje, se precej potolkel in ranil po čelu in desnem kolenu. Delovni tovariši so takoj poklicali osebje Rdečega križa, ki je ponesrečenca prepeljalo v splošno bolnišnico. Zdraviti s* bo moral približno mesec dni.
DO KONCA MAJA 1974
Prodaja bencina dvakrat večja od lanske
Prodaja bencina pri črpalkah na področju tržaške pokrajine se je v prvih petih mesecih letošnjega leta skoraj podvojila v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta. Do konca maja letos so namreč tukajšnje črpalke natankale skupno
19.554.000	litrov goriva, medtem ko je znašala prodaja v prvih petih mesecih lanskega leta 10,170.000 litrov. Prodaja navadnega bencina je poskočila z lanskih 1,513.000 na
2.243.000	litrov, prodaja super bencina pa z 8,657.000 na 17,301.000 litrov.
Pojav je treba spravljati v zvezo z zadnjim poviškom cene za gorivo pri črpalkah na sosednem jugoslovanskem območju. Cena bencina, ki je bila poprej znatno nižja pri črpalkah v sosedni republiki, je z zadnjim poviškom praktično dosegla ceno, ki je veljala pri črpalkah na italijanskem ozemlju. Ko pa je zopet poskočila cena na našem področju — in sicer pri super bencinu na 300 lir liter — je postalo gorivo z onstran meje zopet konkurenčno. Po menjavi v razmerju 41 lir 1 novi dinar stane namreč liter super bencina pri črpalkah v Jugoslaviji (5,20 ND) 213,20 lire, tako da znaša razlika med «italijansko» in «jugoslovansko» ceno okrog 87 lir pri litru goriva.
Le s težavo, po več kot petih urah razprave, je sredinska večina KD-FSDI včeraj ponoči izvolila kot nova odbornika socialdemokrata Zucal-lija in demokristjana Tuzzija. Za vsakogar sta bili potrebni dve glasovanji, kajti v vrstah večine so se pri vseh glasovanjih pojavili prosti strelci, ki so kompaktno glasovali za demokristjana Pianija. Ko je demokristjan Piani «streljal» proti županu in odbornikom s številnimi kritičnimi vprašanji, kot smo že včeraj poročali, in dobil od prizadetih ostre polemične odgovore, nismo mislili, da In skupina, ki ga podpira, nekaj ur pozneje tako jasno in odločno pokazala svoje nezadovoljstvo zaradi rešitve ki so jo odgovorni v obeh večinskih strankah izbrali pri reševanju krize v občinski upravi.
Nova večina se je tako rodila v krčih in kot vse kaže, v devetih mesecih, ki nas ločijo od upravnih voiitev, ne bo uspela napraviti veliko. saj so tako župan De Simone kot demokristjan Pagura in socialdemokrat Zucalli jasno povedali, da imajo pred seboj tudi težave finančne-1 ga značaja.
Na dnevnem redu seje so bila tri
glasovanja. Za sprejem ostavke socialističnega svetovalca Tomassicha je glasovalo 22 svetovalcev, 14 se jih je vzdržalo. Sledilo je glasovanje za odbornika, ki naj bi prevzel mesto Tomassicha. Med presenečenjem svetovalcev je kandidat prof. Zucalli dobil samo 18 glasov, demokristjan Piani 4, belih glasovnic pa je bilo 14. Velja omeniti, da je bilo takrat v dvorani 36 svetovalcev, med katerimi trinajst svetovalcev o-pozicije (3 komunisti. 3 socialisti. 2 Slovenske demokratske zveze, 3 fašisti, 2 liberalca). V večini so se torej našli prosti strelci, kar pet jih je bilo. Takoj so volili v drugo. Dva svetovalca, med katerima je bil tudi kdo od opozicije, sta se Zucallija usmilila in mu dala pri drugem glasovanju svoj glas. Rezultat je bil naslednji: Zucalli 20. Piani 4, belih 12.
Pri naslednjem glasovanju za namestnika odbornika je kandidat dr. Tuzzi dobil samo 18 glasov, Piani vedno 4, belih je bilo 14. Tudi tu je bilo treba v drugo voliti. Tokrat pa je dr. Tuzzi prodrl z 21 glasovi, Piani je dobil 2 glasova, demokristjan Polmonari 2. socialdemokrat Žiberna 1, 10 glasovnic je bilo belih. Medtem ko je vladal kaos med svetovalci večine so nekateri svetovalci opozicije glasovali verjetno za Tuzzija. Glasovanje se je zaključilo ob enih in pol ponoči, v dvorani so poleg svetovalcev vzdržali tudi nekateri prebivalci štandreža.
Nova večina nima torej pred seboj lahkega življenja, kljub temu da bi morala računati na 25 svetovalcev od skupnih 40 v občinskem svetu. Piani-jeva skupina bo brez dvoma hudo pritiskala na odbor in bo do njega tudi precej polemična. Reakcije nekaterih demokristjanov do svojih strankarskih tovarišev so bile že na tej seji zelo ostra in komentarji so bili precej pikri.
Včeraj smo poročali o govoru župana in o prvem posegu v debato, ki ga je imel svetovalec PSI San-zin. Kasneje sta njegovo tezo razširila socialista Dellago in Tomassich. Omeniti velja slednjega, ker je povedal, kako so se odvijale stvari v
min mi n m imi iiiiiiiiiiii um mn milili umi
llllllUnilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIUHIHHIIIHHI
PRIMER MNOŽIČNE ZASTRUPITVE Z GOBAMI
S prijetne družinske večerje vsi po pomoč v bolnišnico
Zastrupijence so prepeljali v oddelek za oživljanje tržaške bolnišnice
• Združenje za pravico do doma, ki je včlanjeno v sindikat SUNIA, je sklicalo javno sejo, ki bo v petek, 27. septembra, v tržaškem Avditoriju. Spored seje. ki jo bo vodil predstavnik sindikata SUNIA, Angelo Bon-signori iz Milana, predvideva razprave o novem zakonu o najemninah s posebnim ozirom na znižane najemnine in o ceni za centralno ogrevanje. Predsednica seje bo tajnica pokrajinskega sindikata SUNIA Iole Burlo.
Cela vrsta ljudi se je morala pred-sinočnjim zateči v goriško bolnišnico po pomoč zaradi množične zastrupitve z gobami. Zaradi hudega zvijanja po trebuhu in drugih znakov zastrupitve so morali pet zastrupljencev že v poznih nočnih urah prepeljati na oddelek za oživljanje tržaške bolnišnice, štiri osebe pa so sprejeli v včerajšnjih dopoldanskih urah na prvem sprejemnem oddelku tržaške bolnišnice.
Do zastrupitve je prišlo na večerji. ki jo je priredila predsinočnjim družina Furlan iz Gradiške v Ul. Bidischini 11. Večerjo z gobami je pripravila gospodinja. 33-letna Lisetta Cescon por. Furlan, in še zdaleč ji ni prišlo na misel, da bi bile gobe lahko strupene. Večerje se je udeležilo več ljudi. Nekaj ur kasneje so se za vse udeležence večerje začele težave. Zvijalo jih je v trebuhu in šlo jim je na bruhanje ter jim ni preostalo drugega, kot da zaprosijo za zdravniško pomoč. Poleg Lisette so na oddelek za oživljanje tržaške bolnišnice prepeljali še njenega moža. 40-letnega delavca Renata Furlana, ter njuna dva otroka, 12-letno Marino in 8-letnega Stefana, ki so ju kmalu nato prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofalo v Istrski ulici. Na istem oddelku so sprejeli tudi 30-letnega Armanda Gorassa iz Ul. Ascoli 25 v Gorici. Vsem so ugotovili zastrupitev z gobami ter jih pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Okrog 10. ure dopoldne je rešilni avtomobil goriškega Zelenega križa pripeljal v tržaško splošno bolnišnico še štiri zastrupijence. To so 21-letna uradnica Maristella Panizzi por. Gorasso iz Ul. Ristori 9, njen mož, 23-letni Aldo, 54-letni Vito Gorasso
iz Ul. Piave r Gorici ter njegova 51-letna žena Iolanda Spangaro. Vse štiri so sprejeli na prvem sprejemnem oddelku s prognozo okrevanja v dveh ali treh dneh.
PO UVEDBI SMETARSKE SLUŽBE
V občini Sovodnje bo potrebno urediti tudi kanalizacijo
Sklep občinskega sveta v Sovod-njah o uvedbi smetarske službe je na splošno naletel na ugoden sprejem pri občanih. Zavedajo se namreč, da okolje ni neuničljivo in da so do sedaj z njim malomarno ravnali. K onesnaženju v občini so, kakor so povedali na občini, pripomogli tudi nedomačim, ki so v sovodenjski občini odlagali smeti.
Ob reševanju tega vprašanja so se v občini pojavili predlogi, da bi na pristojnih mestih pričeli postopoma urejevati tudi kanalizacijo. V Sovodnjah z odpadnimi vodami nimajo velikih težav, ker se izgubljajo v produ, pač pa se z njimi resno ukvarjajo po drugih vaseh, zlasti na Peči, v Gabrjah in v Rupi, ki so zgrajene na skalnatem terenu. Tamkaj se odpadne vode ne izgubljajo v tla. ampak marsikje tečejo po površini, povzročajo smrad in predstavljajo nevarnost za okužbe. Ponekod imajo stanovalci težave tudi zato. ker zaradi skale ne morejo zgraditi greznice, v kateri bi se odpadki razkrajali. Zato se prek našega lista obračajo na občinsko upravo, naj v prihodnje upošteva možnost pričetka gradnje kanalizacije.
odboru. Večkrat so se socialisti znašli navzkriž s partnerjema, ker nista ta dva hotela iti po poti napredka s pogumom. Na področju zdravstvene oskrbe je prišlo večkrat do nasprotstev, kajti socialistično politiko na tem področju so skušali demokristjani ovirati in to še predvsem na področju psihiatrične oskrbe v pokrajinskem merilu. Občina ni hotela biti prisotna na znanem shodu demokratične psihiatrije, kjer je bilo prisotnih nad 2.000 navdušenih mladih ljudi. Socialisti bodo vodili resno a odločno opozicijo v teh mesecih, ki nas ločijo od upravnih volitev.
Komunist odv. Battello je v svojem izčrpnem posegu dejal, da so krizo povzročili dejansko demokristjani in socialdemokrati, ki hočejo ohraniti stare pozicije, ki niso razumeli, da gredo stvari naprej, da prihaja do novih demokratičnih prijemov v državi in tudi pri nas. KD je na konservativnih pozicijah, zato mora napraviti avtokritiko in jo nato tudi izvajati. Tega pa noče razumeti in v nedavnem stališču pokrajinskega odbora te stranke smo našli logiko in besede iz leta 1948. je dejal Battello. Le s socialistično prisotnostjo je imel levi center določeno kvalifikacijo. brez PSI levega centra ni več. je dejal Battello. Goriška KD ni niti na pozicijah De Gasparija. Ta je kljub absolutni večini leta 1948 spoštoval takratne partnerje, goriška KD pa je hotela užaliti socialiste, ki pa tega niso dopustili in so izstopili iz odbora. Sam župan De Simone je pred dvema letoma, ko je bil politični tajnik KD. udaril po psihiatrični oskrbi in s tem povzročil spor s socialisti.
Ko je prešel na širše probleme Gorice je Battello dejal, da se je KD prepozno spomnila, da obstajajo težave v Rimu in drugod za reševanje obmejnih vprašanj s sosedno Jugoslavijo. V Trstu, kjer je politični dialog drugačen, so našli tudi druge rešitve. Tudi na področju antifašizma nima goriška KD čistih pojmov. Takratni župan Martina je imel pogum zapustiti manifestacijo, kjer so poveličevali D’An-nunzia, kasneje pa so se podobne manifestacije s prisotnostjo vojaških sil ponavljale tudi pri nas. Sedanji odbor ne daje nobenih garancij za demokratično upravljanje, je zaključil svoj govor komunist Battello.
Liberalec Fornasir je ostro napadel prejšnjo in sedanjo večino. Dejal je med drugim, da je bila politika večine do slovenske manjšine zgrešena. Izrazil je začudenje, da poverja nova večina resor za zdravstvo socialdemokratu Zu-calliju ko je bil vendarle ta najhujši kritik vodenja tega resorja po socialistu Tomassichu. To je v nasprotju z izjavami župana, da bodo izvajali program iz leta 1970. Poleg tega pa je inž. Fornasir dejal, da prevzema Zucalli nase preveliko breme, saj je istočasno pokrajinski tajnik PSDI, voditelj videmske UIL, podpredsednik bolnišnice, predsednik industrijske cone in sedaj še odbornik občine. Dejal je tudi, da ne verjame v to, da bo zakon o prosti coni obnovljen. Kvečjemu ga bodo podaljšali za eno leto in s tem napravili uslugo goriškim veletrgovcem.
Socialdemokrat Zucalli in demokristjan Pagura sta zagovarjala stališča nove večine, zagotavljala, da bodo program iz leta 1970 izvajali kljub finančnim in drugim težavam, in ostro kritizirala socialiste, ker so prešli v opozicijo.
V debato sta posegla tudi svetovalca Bratina in Paulin od SDZ. Bratina je dejal, da je SDZ sodelovala s KD, ker je od nje dobila obljube, da bo ta rešila manjšinska vprašanja. Na žalost tako ni bilo, KD svojih obljub do Slovencev ni držala. Nasprotno, prav po Slovencih se je udarilo z odvzemom zemlje na štandreškem področju. Zavzel se je za zakon o globalni zaščiti in dejal tudi, da SDZ ne bo več sodelovala s KD, če tega zakona ne bodo v rimskem parlamentu izglasovali. Zagovarjal je tudi splošna vprašanja kmetijstva in napadel široko podporo, ki se daje industriji. Paulin pa je dejal, da je župan tokrat v svojih izjavah pozabil na slovenska vprašanja in da nista dve konferenci o manjšini demokristjanom ničesar služili. Zavzel se je za dvojezične cestne napise, dejal, da se je pozabilo na šolska vprašanja.
Z običajnimi protislovenskimi in protilevičarskimi frazami sta govorila fašista Coana in Pedroni, republikanec Manzini je v svojem govoru podprl novo večino. Debato je zaključil župan De Simone, ne da bi odgovoril socialistom, komunistom in liberalcem, ki so novo večino ostro kritizirali.
ma za vse tri koncerte znaša 3-000 lir, za mladince 1.500 lir. Abonmaje je moč dvigniti v pisarni turistične agencije Appiani na Korzu Italija 60.
Delavci SAFOG proti krizi tovarne
Tovarniški odbor tovarne SAFOG je že pred časom zahteval srečanje z zastopniki deželne uprave in vodstva državnega podjetja Finmeccanica. Na tem sestanku naj bi preučili hud položaj, v katerem se nahaja tovarna SAFOG, ki sedaj baje nima naročil. Tudi goriška pokrajinska uprava in občina, do katerih so se zastopniki tovarniškega odbora obrnili za posredovanje, sta obljubili svoje zanimanje za čimprejšnji sestanek.
STOTA RAZSTAVA V ENOTEKI
LOJZE SPACAL RAZSTAVLJA V GRADIŠČU
Pred par leti smo imeli priložnost, da smo si v Kromberškem gradu v zajetni retrospektivni razstavi ogledali obsežen izbor Spaca-lovega grafičnega opusa. Menda so bili tam tako v kronološkem kot v formalnem pogledu «Zaljubljeni koli» najnovejše delo: označevale so ga krepke barvne ploskve, strogo sklenjene, pa vendar prosto očrtane. Površina je silila v relief in izraz je postajal čedalje bolj monumentalen.
Ob pričujoči razstavi v Gradiški ima človek občutek, da gre pri Spa-calovem ustvarjanju za nepretrgano nit, se pravi, da so se med zadnjim delom takratne razstave in deli, ki jih je tu razstavil, nabrale in «kolavdirale» polagoma nove izrazne iskušanje oziroma nova spoznanja in da se potemtakem nadaljuje življenjska parabola ob vsakodnevnem motrivanju človeku namenjenega prostora in časa.
Gre povečini za lesoreze: vanje se vedno bolj vsiljuje prisotnost črne površine, to še posebno v momentih, ki kalijo vsakdanje življenje («Črni 'golpe'», «Hommage mrtvim v Rižarni»), vendar še
vedno prevladuje kraška motivika, in posebno ljubezniva navezanost nanjo: zdaj s krepko roko skovanim kraškim «portonom» zdaj s prijazno hrapavostjo nakazano kraš-ko potjo zdaj z nenavadnim barvnim posegom ožganim poletjem. Lesorez se je ponekod nagubal, v monumentalnem lesenem collageu «Strehe v Piranu» pa dobesedno o-predmetil. Le izjemoma so tu prisotni sitotiski.
rovsem odveč bi bilo tu ugibati o Spacalovi likovni konstrukciji, o ureditvi ploskev v vedno nova ravnovesja, o poenostavijenosti, o brezhibni izdelavi v tisku: vse to je Spacalu že zdavnaj priraščeno. (Vse bolj človeka ob taki razstavi prevzame zgovornost Spacalovega u-metniškega sporočila: upravičeno upanje na zasluženo življenjsko ata-raksijo.)	m. r.
Društvo za zaščito živali v Gorici sporoča, da so na železniški postaji našli mladega ovčjaka. Lastnik psa naj telefonira na št. 22-93. Društvo nadalje obvešča, da išče osebo, ki bi vzela ovčjaka, tri leta starega.
							
NA POBUDO ŠESTIH VAŠKIH DRUŠTEV
Prebivalstvo Štandreža za spremembo regulacijskega načrta in proti razlastitvam
Peticijo so poslali županu in načelnikom skupin
Večkrat smo že poročali, da so ljudje v štandrežu zelo zaskrbljeni zaradi nameravanih razlastitev. Pred kratkim so uslužbenci nekega gradbenega podjetja zakoličili ze-meljišče, kjer naj bi gradili nekatere večje naprave. Na zadnjih sejah v avgustu je občinski odbor sprejel nekaj sklepov v zvezi z razlastitvami, ki so predvidene po zakonu 167. Na območju Štandreža nameravajo tako zgraditi dvanajst novih stanovanj za ezule (sklep je sprejel občinski odbor 21. avgusta), ob Ul. Terza Armata pa dve stavbi, v katerih bi bilo deset stanovanj za državne uradnike (seja odbora z dne 5. avgusta).
Ratifikaciji obeh sklepov sta bili na dnevnem redu prve jesenske seje občinskega sveta, zato je prišlo v dvorano za to priliko med publiko zelo veliko število ljudi iz Štandreža, da bi s svojo prisotnostjo protestirali proti takemu postopanju.
Še prej pa so se sestali v štandrežu zastopniki domačih društev, in sicer prosvetnih društev «Oton Žunančič» in «štandrež», športnih društev «Juventina» in «Velox», kmečkega društva in sekcije ANPI. Županu in načelnikom političnih skunin so zastopniki teh društev poslali pismo s takole vsebino:
«Pednlsani predstavniki vseh društev in organizacij iz štandreža u-gotavljajo, da razne infrastrukture in naselja, ki jih občina gradi na štandreškem ozemlju, spreminjajo socialno in etnično značilnost štan-dreške skuonosti in krčijo življenjski nrestor slovenske manjšine v Italiji.
«Zato podpisani zahtevajo, da se uooštevaio etnični interesi slovenskega prebivalstva in da se predvideni načrti piede raznih infrastruktur in naselij (zakon štev. 167) spremenijo, v upoštevanju obstoja
in razvoja slovenske etnične skupnosti, ki jo ustava ščiti.»
Nesreča mladega delavca na Vrhu
Na Vrhu, pri spodnjih Cotičih, se je včeraj ponoči z motorjem ponesrečil 22-letni delavec Adriano Rosselli iz Zagraja. V goriški bolnišnici so mladeniča sprejeli za 30 dni na zdravljenju zaradi možganskega pretresa in zloma levega zapestja. Rosselli se je z motorjem. GO 24362, vozil proti Sovodnjam, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in padel na tla.
Izleti
Šolske vesti
Ravnateljstvo gimnazije - liceja «P. Trubar» v	Gorici, Ul. Croce	3,	spo-
roča. da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra, s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo	na šoli ob 9.30.
Ravnateljstvo učiteljišča «S. Gregorčič» v Gorici, Ul. Croce 3, sporoča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek. 1. oktobra s šolsko mašo, ki bo ob 10. uri	v stolnici. Dijaki	naj	se
zberejo na	šoli ob 9.30.
V	salonu Meblo v Novi Gorici je odprta razstava marin pokojnega tržaškega slikarja Alberta Sirka. Odprta je ob delavnikih.
V	enoteki «La Serenissima» v Gradišču je odprta razstava slik tržaškega slikarja Lcjzeta Spacala. Odprta je od 10. do 24. ure vsak dan.
Razstava avstrijskih slikarjev iz mesta Wiener Neustadt je odprta v razstavišču Espomega v Ul. Cadorna vsak dan.
IIIIIIIIIIIHlIfnillllHIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIHIIIIIIIIIIIIHTIMIIIIHIIIIIIIHIHIIIIHIIIIIIIIIIItlllllllllHIHIIIIHI
V SPOMIN SREČKU STANTIČU
*
V petek začetek simfonične sezone
Goriška občina bo v sodelovanju z EMAC in Verdijevim gledališčem iz Trsta priredila jesensko simfonično sezono v dvorani gledališča Verdi v Gorici. Igral bo orkester tržaškega gledališča, s koncerti bodo pričeli v petek, 27. septembra, ob 21. uri. Dirigiral bo Riccardo Capasso, pianist bo Pier Luigi Camicia. Na sporedu so dela F. Gemi-nianija, Mendelssohna, Alda Cle-mentija, Wagnerja in Liszta.
Drugi koncert bo 9. oktobra, dirigiral bo Daniele Zaneltovich, pianistka bo Marisa Borini, tretji koncert pa bo 15. oktobra, dirigiral bo Gian Paolo Sanzogno.
Vstopnina za vsak koncert je 1.500 lir (mladinci 750 lir), abon-
Srečko Stantie
Pred tremi tedni je nepričakovano zaradi srčne kapi umrl doma v Temnici 82-letni Srečko Stantič. Krepko je še prijel za vsako delo, a mučila ga je naduha. V svoji mladosti se je poln navdušenja vnemal za prosvetno kulturno delo med vaščani. Po ukinitvi prosvetnih društev 1927. leta se je oprijel tajnega širjenja slovenskih knjig, posebno abecednikov «Prvi koraki», da bi se otroci učili slovenskega jezika doma, ker so postale šole po-tujčevalnice. Ni mu bilo vseeno, da je fašizem nasilno iztrebljal slovenski živelj. Leta 1928 se je pridružil borbeni slovenski mladini v ilegalni organizaciji TIGR. Širil je antifašistično literaturo med zanesljive domačine v svoji in v sosednjih vaseh. V vaški tajni celici so z njim sodelovali pogumni fantje Vincenc Stantič, Alojz in Rafael Grobiša ter Vlado Stepančič, ki je iz Trsta in s Proseka vozil knjige in slovenski ilegalni tisk, skrit med živili in drugim blagom v zabojih. Sodeloval je s celicami organizacije TIGR v drugih vaseh, posebno tesno je bilo sodelovanje med celicami vasi Temnica. Lipa in Vojščica. kjer sta uspešno delovala brata Stanko in Lud-
] vik Pirc. Izročala sta antifašistični j tisk tudi Srečku Stantiču in on njima. Najpogosteje sta se v tem oziru srečavala z bratrancem Mirkom Kavčičem, ki je vodil področno delovanje celic spodnjega Krasa. K Stantiču na dom so prihajali s Proseka Vladimir Štoka, ki je padel v NOB. ter Lojze Španger, iz Trsta pa Ferdo Bidovec in Fran Marušič. Prinašali so propagandni material in ga izročali na gmajni. Pred fašističnimi volitvami, ki so bile 24. 3. 1929, je Srečko Stantič ponoči raztrosil protivolilne letake po vsej vasi, da bi ljudje bojkotirali volitve za enotno fašistično listo.
Med gospodarskim in kulturnim zatiranjem, ko so plačani vohuni in fašistični agenti zasledovali na vsakem koraku slovenskega rodoljuba, je bilo nevarno in tvegano sleherno tajno protifašistično delovanje. Srečko Stantič in Vlado Stepančič sta se u-prla nasilju in se nista vdala pritisku. zato so se fašisti še huje znašali nad njima.
Srečko Stantič si je v onih hudih časih, poleg obdelovanja skope zemlje pomagal preživljati družino tudi z zidarskim delom. V Biljah sta z nekim tovarišem delala pri obnavljanju in preureditvi stanovanjske stavbe fašističnega poročnika Cantinellija. Ta ju je silil, naj se vpišeta v fašistično stranko in prevzameta nalogo vohljačev med prebivalstvom Bilj in Orehovelj. Za umazani judešev posel jima je ponujal 25 lir dnevno, kar je v onih časih predstavljalo velik zaslužek. Kljub bedi in pomanjkanju sta odločno odklonila fašistovo ponudbo.
Ko se je razvnela druga svetovna vojna, se je Srečko Stantič med prvimi pridružil NOB. Pri zbiranju hrane in oblačil za	a, ti zane je o-
pravljal pomembno nalogo predsednika gospodarske komisije. Toda kljub borbi in osvoboditvi se ni mogel o-tresti vtisa minulega fašističnega te-lorip. zato se je bal razkrivati svoj' preteklost.
Naj mu bo lahka domača zemlja.
T. R.
Slovensko planinsko društvo Gorica
bo v prvi polovici oktobra priredilo avtobusni izlet. Proga izleta bo naslednja: Gorica, Bovec. Predel, Rabelj, Rabeljsko jezero, Nevejsko sedlo (če bo čas dopuščal, se bodo z žičnico peljali do planinske postojanke «Gilberti»), dolina Reklanice, Klu-že, Videm, Gorica. Vpisovanje se je že pričelo na sedežu SPD. Ul. Malta 2.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Requiem per un commissario di polizia». N. Coucel in R. Hossien. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Addio fratello crudele». C. Rampling in E. Testi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Pistola nera spara senza pietà». G. Brown in M. Landau. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 «La ragazza del! autostrada». S. Jullien in A. Bassi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.30-21.30 «H brigadiere Pasquale Zagaria ama la mamma e la polizia». L. Banfi in F. R. Coluzzi. Barvni film.
Trži*1
AZZURRO 18.00-22.00 «Un esercito di cinque uomini». Barvni film.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Peccato veniate». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «La polizia chiede aiuto». Barvni film.
!\ora Gorica
SOČA «Let mrtve ptice», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «24 ur Le Mansa». ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Kapetan Mikula Mali», jugoslovanski barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj-danes
Kujstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Gianluca di Meo, Erich Mucchiut, Alexander Franza, Giulia Polli, Enrico Masarà, Sabina Di Matteo, Simona Di Matteo, Massimiliano Spangher, Loris Tolomio, Giuliana Blasutti. Marco Medeot, Claudio Dean, Miloš Cotar.
SMRTI: 94-letna gospodinja Antonia Schwab vd. Cavallar, 67-letni u-pokojenec Bruno Comelli, 86-letna gospodinja Josipina Melinec vd. Kre-tič, 87-letna upokojenka Alma Soller vd Marcuzzi.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Al Redentore». Ul. Rosselli, tel. 72-340.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes je ves dan in ponoči dežurna lekarna Pontom e Bassi, Rastei, tel 83-349.
Včeraj je preminila naša draga mati, stara mati in teta
Marija Kodermac
Pogreb bo danes ob 10.30 (po italijanskem času) iz mrtvašnice na pokopališču v Solkanu na goriško pokopališče.
Sin Pepi i družino
Gorica 25 septembra 1974
NEDAVNO SO 0 TEM RAZPRAVLJALI V ZAGREBU
Človeštvo se bo v kratkem času srečalo z lakoto
Siromašni svet v razvoju bo letos dal 20 milijard dolarjev za hrano V istem času bo svet, predvsem bogati, dal za vojsko 200 milijard
Te dni. pa čeprav smo ob koncu letošnje žetve in v dneh pred trgatvijo. torej v dobi spravljanja plodov, ki jih daje zemlja za človekovo prehrano, se ponovno govori in razpravlja o lakoti, o strahotnem zlu, ki je zajelo nekatere kraje na svetu, kjer so imeli velika neurja, poplave in podobno. Ponovno je govor o lakoti, tem strahotnem zlu, ki spremlja človeštvo skozi vso njegovo dolgo zgodovino, saj so sociologi izračunali, da je lakota pokosila več človeških življenj, kot so jih zahtevale vse bolezni in vse vojne. In to zares ni malo, saj je na primer prva svetovna vojna pobrala obilnih 10 ali skoraj 11 milijonov ljudi, druga svetovna vojna pa celo 52 milijonov življenj. Sicer pa o lakoti govori vsa zgodovina človeštva še iz davne, davne dobe starega Egipta, pa vse do danes.
Pa tudi danes, v dobi vrhunske civilizacije, ko je človek začel izkoriščati neverjetne dosežke znanosti, da bi si z njimi olepšal, olajšal in podaljšal življenje, danes, v dobi atomske energije, v dobi, ko je človek stopil v vesolje in celo na Luno, še danes, v tem skrajno razvitem svetu umre na leto od lakote na stotisoče tudi na milijone ljudi. Od treh milijard 600 milijonov ljudi, kolikor »as je na Zemlji, je vsak tretji Zemljan sit in tudi preveč sit, ker živi na področjih tako imenovanega bogatega sveta, ena tretjina človeštva je prehranjena le toliko, da lahko reče, da živi «na robu» bogatega življenja, ena tretjina, to se pravi 1 milijarda 200 milijonov ljudi pa je podhranjena, to se pravi da niti enkrat na dan ti ljudje niso docela siti.
Dežele v razvoju in posebej še neuvrščene dežele sveta neprestano opozarjajo svet na zlo, ki ga predstavlja lakota, na zlo, ki ga je treba odstraniti .In prav pred nedavnim je v Zagrebu na konferenci, ki so se je udeležili predstavniki 30 dežel Afrike, Azije in Latinske Amerike, jugoslovanski znanstvenik akademik prof. dr. Vladimi Stipetič opozoril avditorij in preko njega ves posredno ali neposredno prizadeti svet ,da so se v zadnjih dveh letih svetovne rezerve pšenice skrčile na okoli 60 odstotkov, zaloge živalske krme v obliki žita so se zmanjšale na 50 odstotkov, zaloge riža pa so padle na eno tretjino. Hkrati pa se prebivalstvo sveta naglo, prenaglo veča, saj so strokovnjaki Združenih narodov izračunali, da nas \> leta 2000 na Zemlji nad 6 milijard. Vsak mesec imajo na Kitajskem za en milijon več državljanov. Vsak mesec je v Indiji 300.000 več državljanov. V desetih mesecih se prebivalstvo sveta poveča za eno Francijo, vsako leto pa za o-bilno Nemčijo. V treh letih nas je na Zemlji za Sovjetsko zvezo več.
Neki podatki opozarjajo, da se svet, ki že danes, kot smo rekli, trpi lakoto, komaj bliža letom lakote. In kaj lakota pomeni, ve povedati zgodovina preteklosti. Stane Krašovec je v svoji knjigi «Človeštvo, kruh in lakota» nanizal nekaj zelo konkretnih podatkov o tem zlu. Prvo pričanje o lakoti izhaja že iz leta 4000 pred našim štetjem, to se pravi izpred 6000 let. Gre za slovita pričanja o «sedmih lačnih in sedmih sitih letinah», ki jih je imel Egipt. Nato pa Krašovec navaja celo vrsto podatkov in letnic, kdaj se je svet srečaval s tem zlom.
Nekaj podatkov, menimo, ne bo odveč:
Na Angleškem so leta 1316 prvič zabeležili tragično stanje, da so pre-glajeni ljudje jedli — človeško meso. Obilnih 100 let pozneje, 1438. leta je pomrla od lakote tretjina prebivalcev francoskega glavnega mesta. Res je, da Pariz tedaj 0i štel 5 milijonov ljudi, kot jih šteje danes, toda tretjina prebivalstva pa vendarle pomeni vsak tretji prebivalec, v našem konkretnem primeru bi to danes pomenilo 100.000 prebivalcev Trsta in okolice.
V	18 stoletju je umrlo od lakote v povprečju 5 odstotkov vsega prebivalstva sveta. Lakota je zajela zdaj eno, zdaj drugo področje, toda celo v sicer bogati Rusiji je samo v dveh letih, in sicer od 1600 do 1602 umrlo od lakote nad pol milijona ljudi. In tedaj Rusija ni štela 250 milijonov prebivalcev, kot jih šteje danes.
V	azijski deželi Kašmir je leta 1345 vladala tolikšna lakota, da je trpel lakote sam car. Veliko huje je bilo 400 let pozneje v Bombaju in okolici. Tu je v letih 1702 do 1704. pomrlo od lakote 2 milijona ljudi, v Bengaliji pa je od 1769 do 1770 torej v dveh letih pomrlo 10 milijonov ljudi, oziroma vsak
tretji državljan te dežele. V naslednjih sedmih letih je v Madrasu, Bombaju in Harderabadu pomrlo od lakote 5 milijonov ljudi.
Po podatkih z univerze v Nankingu na Kitajskem so od leta 108 pred našim štetjem, pa do leta 1911 imeli nič manj kot 1828-krat lakoto, to se pravi v povprečju 90-krat v stoletju. Ko že govorimo o Kitajski ,ni treba da se vračamo v daljno dobo pred stoletji in tisočletji, dovolj je, da se spomnimo dobe med prvo in drugo svetovno vojno. Vsako pomlad so tik pred novo žetvijo tiskovne agencije na zahodu poročale o stotisočih, celo milijonih mrtvih od lakote. Tem stra-tohnim številkam pa so se pogosto prištevali tudi stotisoči mrtvih od poplav, ko so Rumena reka in drugi kitajski veletoki poplavili velikanska področja in odnesli s seboj na tisoče čolnov — stanovanjskih hiš, ki so bili zasidrani ob teh rekah.
Menda je dovolj teh žalostnih podatkov. Morda bi bilo bolj pametno, gledati bolj trezno v bodočnost. Prehrana ljudi je namreč odvisna od dveh elementov, in sicer od obilnega pridelka in od prirastka prebivalstva. če se pridelek bolj naglo veča, kot se veča prirastek prebivalstva, ni nevarnosti, da bi na svetu prišlo do lakote. Če pa se prebivalstvo bolj naglo veča, kot se veča pridelek, je lakota tu, nujna, neizbežna. Strokovnjaki Združenih narodov so proučili razmere v 33 razvitih deželah ter v 86 deželah v razvoju in prišli do porazne ugotovitve. da se v razvitih deželah pridelek, oziroma proizvodnja hrane bolj nagic veča, kot se veča število prebivalstva, v deželah v razvoju pa smo priča obratnemu procesu: hrane je manj, ust pa vedno več in je lakota tako rekoč nujna.
In kako naj se svet reši lakote? Ali bi svet mogel nahraniti vse lačne? Svet ni še nikoli v svoji tisočletni zgodovini razpolagal s tolikšno tehniko in tehnologijo, toiej tudi z materialnimi sredstvi, s katerimi bi lahko pridelal veliko več hrane, kot je pridela. S tem bi pridelal toliko žita, koruze, maščob m drugih prehrambnih artiklov, da bi lakoto onemogočil. In v resnici je v nekaterih predelih sveta prideiek velikanski, prekaša potrebe prebivalstva. Toda razdelitev tega bogastva ni primerna, ni pravična. Zato bogate dežele postajajo čedalje bolj bogate, nerazvite pa postajajo vedno bolj siromašne in so čedalje bolj odvisne od bogatih, ker se pač morajo boriti proti lakoti.
Strokovnjaki, kot je bilo poudarjeno v Zagrebu, priporočajo hitrejši razvoj kmetijstva in prehrambne industrije nasploh, priporočajo nadalje bolj učinkovito uporabo znanstvenih dosežkov, večje naložbe in hitrejši razvoj podeželja. Prinomca-jo pa tudi tesnejše sodelovanje meo deželami v razvoju in večjo pomoč bogatih siromašnim. O tem je pred leti govoril sam papež, toda vsi ti nasveti so doslej bolj malo zalegli. Fcmoč bogatih siromašnim je bila bolj simbolična. Samo v letošnjem letu bodo dežele v razvoju morale potegniti iz svojih skromnih ui polpi aznih blagajn nič manj kot 20 milijard dolarjev, da bi kupile pri bogatih žita. da bi vsaj malo nasitile svoje milijone lačnih ust. Istočasno pa prvenstveno bogati svet porabi za oboroževanje 210 milijard dolarjev.	M. P.
Lepa in bogata kaluna v Vižovljah
(Foto M. Magajna)
POMEMBNO ZA TISTE, KI POTUJEJO V JUGOSLAVIJO
Oktobra v veljavi novi strožji prometni predpisi
v
Visoke globe ali zaporne kazni - Šoferji tovornjakov in avtobusov ne bodo smeli imeti v krvi niti sledu alkohola
Jugoslavija spada med dežele, ki se naglo motorizirajo. Hkrati pa je dežela z velikim številom prometnih nesreč. K temu pripomorejo deloma objektivni, deloma pa subjektivni razlogi, na eni strani na primer tudi slabe ceste, na drugi pa nediscipliniranost vozačev in tudi pešcev, skratka uporabnikov cest. Ker vsi dosedanji ukrepi niso zalegli, bo s 1. oktobrom stopil v veljavo nov zakon o varnem prometu, zakon, ki bo strožji od dosedanjega. Ker potuje veliko Tržačanov in Goričanov v Jugoslavijo, se bomo pomudili ob novem cestnem ali prometnem zakonu in navedli nekaj konkretnih značilnosti.
Kazni, globe in ostale «restrikcije» so dokaj stroge. Za 45 različnih prekrškov se predvidevajo kazni, oziroma globe v znesku od 100 do
biii ii ii ii iiiiiiiiiiiuiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiii iiiimi im iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii ii milil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiii mn
ČEPRAV TI TURISTIČNI VODIČI TEGA NE POVEDO
Pod Odeso se razteza kar1500km katakomb
Cela mreža podzemeljskih predorov, ki je razčlenjena v okolico mesta Podzemlje Odese je odlično služilo v času revolucije in med vojno
Ottavia Piccolo bo igrala nocoj vlogo Siore Domenice v Goldonijevi komediji «Una delle ultime sere di carnovale a Venezia», žal le na prvem radijskem programu
Menda smo se že v otroških letih seznanili s pojmom katakombe. O tem je bil govor v šoli, ko so učitelji razlagali zgodovino starega Rima, veroučitelji pa herojsko dobo Cerkve. Pozneje, ko smo šolanje nadaljevali, smo zvedeli, da i-ma tudi Pariz veliko podzemeljskih predorov, ki jim sicer ne pravijo katakombe, ki pa so katakombam podobni. In če smo se čudili neverjetnim podatkom o 900 km rimskih katakomb, se nismo prav nič manj čudili 300 km predorov in podzemeljskih prehodov pod Parizom, posebno ker Pariz nima zgodovine, ki jo ima Rim. Tedaj nismo vedeli, da obe mesti, Rim in Pariz, skupaj nimata toliko podzemeljskih predorov ali katakomb, kot jih ima Odesa, kjer so pod mestom namerili 1500 km predorov, če pa vzamemo v poštev tudi okolico Odese, se ta dolžina podaljša na 5000 km.
Kadar prispe človek v Rim, posebno če je v kaki turistični grupi, mu vodiči svetujejo, naj bi si ogledal tudi katakombe, seveda le kak košček, saj je nemogoče obiti večji kos rimskega podzemlja. Kadar prispe kak turist v Odeso pa mu vodiči nikoli ne svetujejo, naj bi si ogledal tudi njeno podzemlje. Podzeml >e pod Odeso sicer nima zgodov—, kakršno imajo rimske katakombe. Vendar velja to le za izvor katakomb, kajti če ne moremo zanikati rimskim katakombam njihove velike preteklosti, je ne moremc niti predorom pod Odeso.
Odesa je razmeroma mlado mesto. Razvilo se je v večjem obsegu šele v 18. stoletju. Katakombe pod mestom pa so začele nastajati pred dobrimi 150 leti, praktično v začetku preteklega stoletja in to iz enostavnega razloga, ker so graditelji tedaj naglo razvijajočega se mesta odkrili pod mestom čudovit kamen, ki je zelo podoben italijanskemu «tufu», torej tistemu mehkemu in zelo poroznemu kamnu, ki se da z lahkoto obdelovati, tako da ga žagamo lahko s preprosto žago in delamo iz velikih blokov manjše zidake, nekakšne opeke, s katerimi zidamo kar hočemo in kakor hočemo. Ko so gradbeniki odkrili v podzemlju Odese te «kamnolome», so začeli izkoriščati ta gradbeni material nekako industrijsko in na globinah od 10 do 80 m se je pod naraščajočim mestom razvila prava gradbena industrija.
Iz podzemeljskih «kamnolomov» ali «rudnikov» so jemali kamenje in zidali sproti. K temu je gradbenike sililo tudi dejstvo, da je Odeso tedaj obdajala stepa brez gozdov, brez lesa, ki je bil nekoč v Rusiji glavni gradbeni material, saj so v stari Rusiji večino hiš postavili iz lesa. V Odesi pa je 95 odstotkov hiš bilo v tej dobi zgrajenih iz podzemeljskega kamna.
Za gradbinci pa so predori o-stali. Nihče jih namreč ni zasipal, kot počno to v rudnikih. In ker je bila večina teh predorov 40 in več metrov pod zemljo, niso ti
predori motili nikogar, saj so gradili tedaj le manjša poslopja, v večini primerov enonadstropne hiše. Statika torej ni trpela. S tem je odeško podzemlje šlo v pozabo in nrvi so se ga ponovno spomnili ruski revolucionarji, ki so se v teh katakombah skrivali, imeli tod sestanke, veze in tik pred prvo rusko revolucijo 1905 skrivali tu tudi Leninovo «Iskro».
Najbolj slavna doba teh katakomb pa je doba druge svetovne vojne. Kdor je študiral podrobnejšo zgodovino druge svetovne vojne, ve, da je Odesa dala neverjeten odpor nacistom. Vtem ko so bile Hitlerjeve vojaške enote že daleč naprej od Odese, se je mesto še vedno upiralo, pa čeprav so ga nacisti zasedli že oktobra 1941. Toda partija je pozvala prebivalstvo Odese, naj se okupatorju upira in odeški komunisti in rodoljubi so se umaknili v katakombe, v podzemlje, kjer so se formirali komiteji in partizanski odredi, ki so organizirali neprestan in odločen odpor, ki je trajal polnih 900 dni. Danes spominja na ta junaški odoor muzej v predmestju Odese Nerubajskoje,
Če je res, da turistični vodiči turistov ne vodijo v te katakombe, je res tudi, da odeške katakombe obisk zaslužijo, pa čeprav niso primerno organizirane in pripravne za turistične obiske. Ni tu električne napeljave, niti napisov «ulic» ter smerokazov, pač pa moraš v mračno podzemlje s svečo v roki. In vendar je pod Odeso pravo podzemlje, rekli bi podzemeljsko mesto. In kadar pomisliš, da so v času vojne posamezniki
prebili v tem mraku obilne dve leti in pol, te spreleti srh. Tu so si le za trenutke prižigali sveče, da bi z njimi varčevali. Živeli so pri temperaturi 4 stopinj in pri poprečni vlagi 95 odstotkov. Tu so imeli prisilna lesena ležišča, vodnjake za vodo, bolnišnico, celo knjižnico, šolo in — kopalnico. Da, kopalnica je bila skrajno potrebna in to ne toliko zaradi higiene borcev, kot pa zaradi tega, ker se je sleherni borec, ki je moral v akcijo na površje, okopati, da se je znebil posebnega smradu, močnega vonja po plesni, ki vlada v odeškem podzemlju, saj bi ga sicer na površju spoznal vsakdo, že prvi človek, na katerega bi naletel, da je prišel iz podzemlja.
Nesmotrnosf nekdanjih graditeljev Odese, ki so izkoriščali podzemeljsko bogastvo za gradnjo novih hiš, pa začenjajo plačevati prebivalci Odese danes. Tam, kjer so graditelji šli po kamen zelo globoko in so na površju hiše nizke, problemov še ni, toda v krajih, kjer je bil kamen «na površju», torej le nekaj metrov pod zemljo, tam se začno hiše rušiti. Nedavno tega se je zrušila štirinadstropna stanovanjska hiša. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev. Končno so začeli sedaj, po nekaterih podobnih primerih, temeljiteje reševati problem statike, da bi se v bodoče ne dogajalo to, kar se je zgodilo pred nedavnim, ko se je pogreznil v podzemlje gasilski avtomobil, ki je prišel reševat ljudi iz hiše, ki se je začela rušiti zaradi tega, ker so jo zgradili na «praznem».
500 novih dinarjev, oziroma od 10 do 50 tisoč starih dinarjev. Nadalje se predvideva za iste prekrške zapor do enega meseca. Nekaj konkretnih primerov:
Kolikor vozač ne zmanjša hitrosti, ko vozi mimo ustavljenega vozila mestnega prometa ali kolikor ne ustavi svojega vozila kadar potniki javnega prometnega vozila morajo prečkati cesto, bo moral plačati gornjo kazen, oziroma globo. Prav toliko bo vozač moral plačati globe, ko bo vozil «skozi rdečo luč» pri semaforu, oziroma, če bo vozil z brzino 30 km nad predpisano brzino skozi mesta in naselja. V isto skupino spadajo tudi prekrški v zvezi z neupoštevanjem pravice prednosti vozilu, ki ima pravico prednosti. Prav tako bo plačal eno gornjih kazni, oziroma glob vozač, ki ga bodo zalotili za volanom brez vozniškega dovoljenja.
Strokovnjaki pravijo, da je največ nesreč pri prehitevanju. Zato je logično, da so zadevni preapi-si strogi. Kolikor vozač poveča brzino v trenutku, ko ga je neko drugo vozilo začelo prehitevati, bo mu obvezno odvzeto vozniško dovoljenje, hkrati bo plačal globo od 20 do 100 tisoč starih dinarjev, ali pa bo kaznovan z zaporom do dveh mesecev. Vozniško dovoljenje se lahko odvzame za čas od 30 dni do 6 mesecev.
Prav takšne kazni so predvidene tudi za primere, ko zavozi vozač na cestišče, ki je namenjeno vozilom, ki vozijo z nasprotne strani. Prav tako so predvidene gornje kazni za vozače, ki ne ustavijo svojega vozila pred označenim prehodom za pešce v trenutku, ko je prehod ustavljen.
Z globo od 20.000 do 100.000 di narjev bo kaznovan tudi vozač, ki bo «pozabil» skrajšati dolge luči, pa tudi vozač, ki bo imel slabe zavore, oziroma v primeru, če bo imel tehnične motnje z volanom. V teh primerih se denarna globa lahko spremeni tudi v zapor do dveh n-esecev. V teh primerih pa more sodnik za prekrške odvzeti vozaču vozniško dovoljenje za dobo od 30 dni do 6 mesecev.
Za najhujše prekrške so predvidene kazni od 20 do 100 tisoč di narjev, ali zapor do dveh mesecev V vseh primerih pa je obvezen od vzem vozniškega dovoljenja, ki lah ko traja od treh mesecev do ene ga leta. Gre za najhtfjše primere pri katerih pride po navadi do huj šib prometnih nesreč. Te kazni se predvidevajo za amaterske vozače, ki vozijo «pod vplivom alkohola», torej v vinjenem stanju. To velja v primerih, če analiza krvi ali urina dokazuje, da je v krvi prizadetega nad 0,5 promila alkohola. Poklicni vozač in sicer vozači C in D Kategorije pa ne smejo imeti v krvi niti sledu alkohola. S takšnimi kaznimi pa bodo kaznovani tudi tisti vozači, ki bi odklonili ustrezen pregled, katerega namen je, ugotovitev alkohola v krvi.
Kolikor pa se ugotovi, da je vozač pod vplivom zdravila, kazen ne bo tako drastična. O tem pa bo odločal v glavnem sodnik za pre krške.
(Nadaljevanje na 6. strani)
■ minit   i     iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii n i  
INDISKRETNOSTI PUBLIKACIJE «MAQUIS»
Kaj se pravzaprav dogaja v laboratorijih CAMBISI?
Horosko
............................................................min............................n,...................1.............i.......i„.i...i...........
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Proučite z zanimanjem predlog, ki vam ga bo posredovala zaupna oseba. U-resničili boste svoj čustveni načrt.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte nekoliko zavreti preveliko navdušenje nekega sodelavca. Prijatelji bodo vaši najboljši svetovalci.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ce je mogoče, odložite neki sestanek na kasneje. Manjši nesporazum v družini.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Imeli boste težave pri proučevanju važnega vprašanja. Pozanimajte se za uspehe svojih otrok.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bojte se v praksi izvajati svojih načel.
Neko potovanje bo omogočilo rešitev vašega čustvenega vprašanja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne dovolite, da bi v območju vaše poklicne dejavnosti prišlo do diskusij. Vaše razpoloženje bo optimistično.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V poslih se vam obetajo lepši dnevi. Tudi v družinskem okolju bo vzdušje bolj prijetno.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nekoliko nervozni boste. Vaš trud bo dobro poplačan. Vsake muhavosti ne smete jemati kot potrebno.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bolje bo, če sedanje delo opustite in se lotite česa bolj donosnega.
V družinskem okolju boste zadovoljni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V finančnih zadevah se nimate kaj pritoževati, vendar ne smete preko meje. Nova poznanstva, nove ljubezni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Na delu ali v poslih nepričakovan u-speh. Tudi v čustvenih odnosih in stikih veliko zadovoljstva.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Poslovni tekmeci vam bodo delali preglavice. toda vse se bo prav končalo. Naključje vas bo privedlo do nove ljubezni.
Italijanski obrambni minister Andreotti je, kakor je znano, demantiral vest, da se Italija pripravlja na izdelavo atomske bombe. Pripomnil je, da je vprašanje tehnično - znanstvenih možnosti uresničitve tega strahotnega jedrskega orožja zgolj teoretično in povsem neaktualno. Obrambni resor se ukvarja z drugačnimi vprašanji, ki so bolj nujna, je pristavil minister, razen tega ne gre pozabiti, da je Italija podpisala sporazum proti širjenju jedrskega orožja.
Andreotti je očitno pozabil, da rimski parlament še vedno ni ratificiral podpisa tega sporazuma. Tudi sicer vse kaže, da ni neosno-vana vest nekega tednika, po kateri naj bi se italijanski diplomatski krogi zavzemali, da pristopi Italija k ožji družini jedrskih sil. V kraju San Pietro di Grado v bližini Pize naj bi bile že dalj časa v teku ustrezne raziskave, ki jih vodi v najstrožji tajnosti CAMEN — Centro Applicazioni Militari dell’Energia Nucleare.
Mesečnik «Maquis» za «mednarodne politične in vojaške informacije» je v septembrski številki prinesel vest, da bi Italija lahko prišla do lastne atomske bombe že leta 1966, saj je razpolagala z vsem potrebnim, tako z materialom, kakor s tehničnim osebjem. Ako jedrske bombe še ni izdelala, je tega kriva okolnost, da še ni imela take vlade, ki bi se za bombo resno zavzela, ne da bi ji bilo treba računati z odporom notranjih krogov in nasprotovanjem Združenih držav Amerike.
Američani pa že od nekdaj nasprotujejo razmnoževanju jedrskega orožja v evropskih državah članicah Atlantske zveze.
Ugotovitev revije «Maquis» potrjuje tudi izjava bivšega predsednika republike Saragata, ki je
tllllinilllflllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIinillllllMIIIMIIHIII
Na kongresu kancerologov v Cluju
BUKAREŠTA, 24.	— V mestu
Cluj v Romuniji se vrši te dni mednarodni kongres strokovnjakov, na katerem razpravljajo o najnovejših dosežkih na področju borbe proti raku, kar je bilo doseženega kjer koli v svetu. Gre v bistvu za nekatere konkretne dosežke na področju nekaterih bolj dostopnih vrstah raka Med številnimi strokovnimi poročili, ki so bila doslej na vrsti, je vzbudilo zanimanje poročilo. ki ga je imel italijanski strokovnjak prof. Giuseppe Jacobelli z rimskega zavoda «Regina Elena», ki je govoril o dveletnih izkušnjah z nekim zdravilom proti raku na neki ženi z notranjim izločanjem.
Poskusi, ki spadajo v okvir hormonalnega zdravljenja rakastih o-bolenj, kažejo posebno povoljne rezultate. Tako zatrjuje prof. Jacobelli, ki pa je iz povsem normalnih znanstvenih razlogov podčrtal tudi to. da se o dokončnih rezultatih še ne da govoriti, kajti o tem bo govor, ko se bodo eksperimenti končali.
tedaj med obiskom v Melbournu razodel: «Ko bi hotela, bi Italija danes brez težav in naglo izdelala atomsko bombo». Raziskave okoli procesa puzije atomov so bile tedaj v polnem teku v Frasca-tiju pri Rimu ter jih je vodil prof. Linhart, ki so ga nekoliko pozneje odpoklicali v ZDA.
To sodi v preteklost. Vprašanje je zdaj, kaj se dogaja v laboratorijih CAMEN pri Pizi. Revija «Maquis» zatrjuje, da imajo tamkajšnje raziskave dvojen namen: prvič, spraviti Italijo v položaj, da lahko v čim krajšem času prične redno izdelovati jedrsko orožje, in drugič, pognati razvoj jedrske industrije do takšne stopnje, da jo bo mogoče ob potrebi učinkovito prikrojiti vojnim ali vojaškim zahtevam.
CAMEN močno spominja na sovjetski Atomograd in podobne cen tre, ki so posejani tu in tam v industrializiranih državah; ti cen tri so pod nadzorstvom vojaških sil. Za raziskave v laboratorijih CAMEN se zanimajo številne zasebne in državne družbe.
Po informacijah revije «Maquis» naj bi iz laboratorijev CAMEN prišlo do danes okrog 30 kg pluto nija, kolikor jih zadostuje za 5 ali 6 jedrskih bomb srednje jakosti.
Toliko o dejanskih možnostih, ki jih ima danes Italija za izdelavo atomske bombe. Koliko pa zadeva utemeljenost takšne pobude s političnega oziroma vojaškega vidika, se vprašanje uokvirja v širše obeležje zavezniških odnosov, oziroma politične neodvisnosti med Italijo in Atlantsko zvezo.
—sg—
18.15
18.45
19.15
20.00
20.40
21.45
22.35
23.00
20.30
21.00
22.25
9.10,
19.10
19.25
20.00 20.20
20.45
21.00
21.25 21.40
23.20
21.00
21.15
21.30
SREDA, 25. SEPTEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
PROGRAM ZA MLADINO Oddaja o filmu SLIKANICE ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
DNEVNIK
Pod Tihim Donom
Odnosi med pisatelji in oblastjo v carski Rusiji Tema oddaje, ki nosi skupni naslov «Pod Tihim Donom», je odnos med umetnostjo, bolje povedano med literaturo in državno oblastjo v Rusiji v zadnjih 200 letih in sicer od časov Katarine II. do Brežneva. Pred tednom dni je oddaja obravnavala to temo vse do Gogolja. Pretekli teden je bila namreč na vrsti prva od treh oddaj, ki so posvečene dobi carske Rusije, vtem ko bo obdobje sovjetske oblasti razdeljeno na dve oddaji.
Nocoj se torej vračamo v carsko Rusijo. Z uprizoritvami raznih literarnih odlomkov bodo skušali prikazati oporečništvo starih ruskih klasikov proti ravnanju oblasti. Mladi poročnik Tolstoj na primer bo prikazal svoje izkušnje iz krimske vojne, med zasedbo Sevastopola. Nato se bo Tolstoj pognal proti militarizmu v svojem odrskem delu z naslovom «Luč sveti nad mrakom». Na vrsti bo tudi Dostojevski, ki bo protestiral proti oblastem, ki vodijo ljudi v Sibirijo. Nocoj bo prišel na vrsto tudi stari ruski «oporečnik» Černiševski, zaključil pa bo današnjo oddajo avtor «Očetov in sinov» Turgenjev, ki prav tako spada med oporečnike, pravzaprav med tiste znane ruske literate, ki so toliko pisali o svobodi ŠPORTNA SREDA MALICAN OČE IN SIN:
LJUBEZEN NA PRVI POGLED
Patrica Malicana najame fotomodelka Nicole Madison, naj bi njenemu bivšemu zaročencu Lambertu sporočil, da ga ne mara več. Pri tem je treba povedati, da je bivši zaročenec lepega dekleta v zaporu, iz katerega bo prav sedaj izpuščen. Malican svojo nalogo opravi in Lambert, ki je svojo zaročenko poveril svojemu najboljšemu prijatelju Danielu, v katerega se je dekle zaljubilo, začenja misliti, da se je njegova lepa Nicole zaljubila v Patrica Malicana. Da bi Patrie Malican zadevo razčistil, stopi k Lambertu v hotel, vendar tu ne naleti na razumevanje, pač pa ga poderejo s karatejem, tako da obleži nezavesten. Ko pa se ovede, ima pred seboj Lam-berta, toda mrtvega. Zaradi tega je skoraj logično, da ga spravijo pred sodišče in obtožijo umora, v zadnjem trenutku pa ga reši oče DNEVNIK
Danes v parlamentu in Vremenska slika
DRUGI KANAL
DNEVNIK
LA VIA DEL TABACCO Film je režiral John Ford.
Film je napravljen po istoimenskem romanu, ki ga je 1932. leta napisal Erskine Caldwell. Nato so roman predelali v dramo. Transpozicijo je napravil Jack Kirkland. Delo je imelo izreden uspeh v New Yorku.
Po dveh tolikšnih rezultatih, namreč po več milijonih izvodov prodane knjige in po milijonih gledalcev tega dela v gledališču je bilo logično, da je tema «Tobacco Road» prišla tudi na filmsko platno. Leta 1941 je veliki producent Darryl F. Za-nuck poveril nalogo, spraviti to delo na platno Johnu Fordu, ki se je do tedaj uveljavil že z nekaterimi odličnimi filmi, ki niso bili le dobra filmska dela, pač pa so prinesli tudi producentu velik zaslužek. John Ford je povabil k sodelovanju več sodelavcev že za sestavo scenarija, nato pa je uporabil za film tudi nekaj odličnih filmskih umetnikov. In tako je nastal film «Tobacco Road», ki zavzema eno najpomembnejših mest v filmskem svetu Izročitev literarne nagrade «PREMIO LETTERARIO ESTENSE»
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
11.51), 16.30 TV ŠOLA:
Nove knjige, Literatura, Lenin in revolucija, Pridelovanje sadja, Kondenzatorji, Folklora itd.
Obzornik
Otroški risani film DRtlŽINA SMOLA
Zabavno - glasbena oddaja
Od zore do mraka: ŽENE KOSTOLCA
Risanka
DNEVNIK
Propagandna reportaža SLEPAR, celovečerni film
Film je režiral Irving Kershner, v njem pa igrajo George Scott, Sue Lyon, Harry Morgan, Jack Albertson, Michael Sar-razin itd.
Irving Kersher je po mnenju mnogih ameriških razumnikov veliko upanje in sodi med najbolj inteligentne mlade režiserje. Abraham Polonsky in Albert Maltz sta med njegovimi največjimi častilci. Film «Slepar» je bil posnet 1967. leta. Njegov režiser Kershner vse do tega filma s svojimi deli ni do kazoval posebne brihtnosti in sposobnosti. Kershner je prav gotovo precej samosvoj in se ni hotel podrediti določenim zakonitostim Hollywooda, zakonitostim, katerih osnova je indù strializacija razumskih dosežkov.
Vsebina filma: Mladi Curley zbeži iz vojske, ker ne more prenašati norčevanja narednika. Na begu se sreča z znanim sle parjem Mordecajem. Moža potujeta skupaj in bežita pred civilno policijo in pred vojaško policijo. Mordecai bi rad, da bi mlad fant postal njegov pajdaš, vendar se mladenič nekaj zaradi ljubezni do lepega in spodobnega dekleta, nekaj pa iz lastne poštenosti odloči, da se bo predal policiji in nato pošteno živel DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček: Risani filmi DNEVNIK
Večer norveške televizije
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.45 Pevec in orkester; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 šport; 20.35 Simf. koncert; 21.40 Filmski motivi. TRST
12.15 Deželne kronike; 17.40 Kulturna oddaja:	15.10 «El Calcio»;
15.40	Simf. koncert; 16.40 Kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12 30, 14.30, 17.30. 18.30. 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.10 Otroški kotiček: Dobrodošli spet v šoli; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče, 15.45 Mali radijski oder; 17.00 Jugoslovanski pevci lahke glasbe; 18.00 Domače viže; 18.45 Poje Vlado Samec; 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Iz priljubljenih oper; 20.30 Prenos KL; 21.00 Literarna oddaja; 22.15 Pisan glasbeni spored; 23.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00 , 8.00, 13.00. 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbran spored; 12.10 četrti program;
14.40	Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, operna in simfonična glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Goldoni: «Una delle ultime sere di carnevale a Venezia»; 21.50 Nove ital. pesmi; 22.20 Ponovno na sporedu.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.30 Nadaljevanka: 9.45 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Judovski praznik Kippur; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17 40 Alto gradimento; 18.35 Zgodovina ital. popevke; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika; 22.50 človek v noči.
III.	PROGRAM
3.25 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek: 10.30 Rossinijeve sklad be: 11.40 Dve sopranistki in dva basista; 12.20 Sodobna ital. glasba;
13.00	Glasba skozi čas:	15.15
Haydnova Simfonija št. 56;	17.10
Sopran in klavir; 17.40 Glasba izven programa, 19.15 Večerni koncert;
20.15	Romanticizem v današnji dobi
SLOVENIJA
7.00,	8.00.	11.00.	14.00,	16.00.
20.00	Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja: 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Pojemo in i gramo za vas; 10.40 Temelji mar ksizma in socialistično samouprav Ijanje; 11.15 Urednikov dnevnik 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Slov. narodne; 16.40 Glasbeni drobiž; 17.00 «Loto vrti Ijak»; 18.10 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.20 Zvoki današnjih dni, 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene raz glednice; 21.00 Simf. orkester RTV;
23.15	S festivalov jazza; 00.05 Li terami nokturno - Calldwell: Deček iz Georgije; 00.15 Revija jug. zabavne glasbe.
NOGOMET
ZA TEKMO PROTI JUGOSLAVIJI
Fulvio Bernardini objavil postavo reprezentance
Objavil je tudi postavo mladega moštva «pod 23»
FIRENCE. 24. — Tehnični komisar Fulvio Bernardini je danes objavil postavo obeh italijanskih reprezentanc, ki se bosta v soboto in nedeljo pomerili z enakima jugoslovanskima moštvoma.
Ekipi bosta nastopili v naslednjih postavah:
Državna A reprezentanca: Zoff, Rocca, Roggi, Benetti, Zecchini, Pacchetti, Caso, Re Cecconi, Bo-ninsegna, Capello, Prati, 12 Alber-tosi, 13 Sabadini, 14 Wilson, 15 Mo-rini, 16 Damiani.
«Under 23»: Buso, Gentile, Mainerà, Guerini, Danova, Scirea, Orlandi, Boni, Galloni, Antognoni, Libera, 12 Cacciatori, 13 Perico, 14 Della Martira, 15 Inselvini in 16 D’Amico.
V A reprezentanci je nekaj zanimivih novosti. Tako imamo tukaj novi «tandem» Rocca - Roggi v obrambi, poleg tega pa tri igralce, ki so zopet vstopili v prvo postavo «azzurov»: to so Re Cecconi (kateremu je Bernardini poveril vlogo desnega polkrila), Boninse-gna (ki bo ponovno vodil napad) in Prati (strelec prenovljene Rome, ki je oblekel sinji dres po dveh letih).
Re Cecconi, za katerega so nekateri izjavili, da bo v moštvu novi Rivera, je izjavil, da je imel Rive-ra določen način igre v moštvu, kjer je izpolnjeval zadane naloge, odslej pa bo treba igrati bolj improvizirano in iznajdljivo
Prati je dejal: «Zopet sem se vrnil v to moštvo in sem srečen. Upam, da bom to zaupanje v Zagrebu opravičil.»
Boninsegno so nekateri dolžili, da zavira igro napada. «To ni res,» je dejal danes, «po polju se pač premikam le tedaj, ko je to potrebno.»
Tehnični komisar Bernardini je izjavil, da je sestavil reprezentanco za srečanje z Jugoslavijo po daljšem premišljevanju in mnogih pomislekih. Povedal je tudi, da bo težil za tem, da bi moštvo vso tekmo odigralo v začetni postavi. Do zamenjav v moštvu bo prišlo le v primeru, če bo kdo od igralcev poškodovan, če bo to sam zahteval, ali bi prišlo do kakšnega drugega tehtnega vzroka.
Reprezentanti so opravili v kasnejših popoldanskih urah lažji trening. Na sporedu so imeli nekaj razgibalnih vaj .opravili pa so tudi nekaj Podaj žoge. Nekoliko več vaj so o-pravili vratarji.
Jutri bodo reprezentanti igrali proti Pistoieseju. Tekma bo ob 18. uri. t.j. ob istem času, kot bo igrala reprezentanca proti Jugoslaviji, v soboto v Zagrebu.
MOSKVA, 24. — Sovjetska nogometna zveza je objavila seznam kandidatov za državno reprezentanco, ki bo odigrala dve prijateljski tekmi v Rimu proti Romi in proti Nizozemski. Iz seznama je vidno, da je reprezentanca temeljito prenovljena. Kandidati pa so: vratarja: Pilguj, Koltun; branilci: Dža-vašvili, Olčanski, Lečovk, Nikovlin, Buturlaukin, Hovdjev, Lošev; vezni igralci: Mačajdže, Ande, Fjedo-tov in Andjasjan; napadalci: Blo-kin, Hadžipanagis, Fedorov in Pav-lenko.
TENIS
LOS ANGELES, 24. — Američana Jim Connors in Harold Solomon sta se uvrstila v finale profesionalnega prvenstva «Pacific Southwest» v ZDA. Connors je v polfinalu premagal Pattisona (Rodezija) s 7:5,
7:6, Solomon pa rojaka Germana s 6:2, 6:7, 6:0.
ŠD Primorje vabi svoje člane na
12. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo jutri, 28. t. m., ob 21. uri na društvenem sedežu v Sošcevi hiši na Proseku.
Dnevni red:
1.	poročilo predsednika
2.	poročilo tajnika
3 poročilo blagajnika
4.	volitve novega odbora
5.	razno
Na sestanku na Opčinah
Sinoči sestavili dokončen program ob 50-ietnici ZSŠDI
Sinoči je bil v Prosvetnem domu na Opčinah posvet tržaških športnih in prosvetnih društev, na katerem so sestavili dokončen program proslav ob zaključni slovesnosti ob 50-letnici ustanovitve združenja slovenskih športnih društev v Italiji.
Start spominske štafete bo ob 16. uri na Trgu Pestalozzi, nakar se bo kolona tekačev podala proti Rižarni, kjer bo krajša slovesnost. Drugi, daljši postanek pa bo pred spomenikom padlim na bazoviški gmajni. Potem ko se bo štafetna palica podala še preko drugih kra-ških vasi, se bo v petek, 4. oktobra ustavila v Nabrežini, kjer bo ob njenem sprejemu slavnost z govori, nastopom godbe in pevskih zborov. Nabrežinski športniki bodo palico najprej ponesli do spomenika v vasi, nato pa na odbojkarsko igrišče, kjer bo pred prenočitvijo slovesnost. Drugi dan, v soboto, pa bo palica nadaljevala svojo pot proti Sovodnjam.
iiililiiiiiuiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiuiiniiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtniii
BALINANJE
FORNAZARIČEV MEMORIAL
Odlično 2. mesto gajevcev v Kopru
Gajo so povabili na «Slovenski pokal» v Ljubljano
NOGOMET
NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH LIGAH
Zarja v derbiju premagala Union Primorec pa mladinsko ekipo Vesne
Visoka zmaga Brega med naraščajniki - Dva poraza Primorja - Prijateljske tekme
V nedeljo se je v Kopru končalo balinarsko tekmovanje za «Fornazaričev memorial» z udeležbo balinarjev Kopra, Ljubljane, Nove Gorice, Postojne ter zamejskih ekip Gaje in Opčin.
Kot je bilo predvideno je «Fornazaričev memorial» osvojila domača ekipa Modri val iz Kopra, pred presenetljivo ekipo Gaje. Gajevci so torej pripravili veliko presenečenje in malo je manjkalo, da se niso uvrstili celo na prvo mesto. V ostri konkurenci v kvalifikacijah so naleteli prav na domačega nasprotnika iz Kopra ter novogoriško ekipo Vozil. Z dvema zmagama in enim porazom se jim je odprla pot do polfinalnega kola z ljubljansko Zarjo. Toda Ljubljančani jim niso bili kos, saj so poraženi (z 11 - 0) zapustili balinarsko stezo.
Velik podvig pa Gaji ni uspel v finišu, ko so morali prepustiti prvo mesto izkušenim domačinom.
Vsekakor so si gajevci prav v zaključku sezone pripravili lepo zadoščenje, saj so bili po tem lepem uspehu povabljeni v Ljubljano na «Slovenski pokal».
«Zeleno - rumeni» so nastopili v postavi: Josip in Alojz žagar, Silvan Grgič in Dario Rugelli.
REZULTATI
Gaja - Koper (invalidska ekipa) 2:11 Vozila (Nova Gorica) - Gaja 10:11 Koper (invalidska ekipa) - Gaja 6:11
POLFINALE
Zarja (Ljubljana) - Gaja	0:11
FINALE
Modri val - Gaja	11:7
D. G.
ODBOJKA
NA TURNIRJU V GORICI
Dom drevi
na
igrišču
Drevi, ob 22. uri, se bo Dom iz Gorice, v zadnjem kolu 2. faze 1. odbojkarskega turnirja Libertasa, spoprijel z ekipo Libertas B. Dom je favorit za zmago v terrj srečanju, saj je nasprotna peterka še mlada in neizkušena, ki pa za bodoče dobro obeta. Nevarno orožje, s katerim razpolaga Libertas B je borbenost. Zato «belo-rdeči» danes ne bodo smeli podcenjevati nasprotnika, ker bi jih to lahko drago stalo.
Poleg tega mora Dom zmagati še na tej zadnji tekmi, če hoče zasesti 2. mesto na lestvici B skupine (za Tornano iz Gradiške) in tako napredovati v polfinalni del tega turnirja. Po zmagi nad S. Gio-vannijem v ponedeljek zvečer. Do Domu (če zmaga še drevi) napre-
dovanje matematično zagotovljeno.
Nocojšnji program tekem:
Ob 21. uri Torriana — San Giovanni al Natisene Ob 22. uri Dom (Gorica) — Libertas B.
Tekmi bosta v telovadnici Stella Matutina (Ul. Nizza 38, Gorica). Za drevišnjo tekmo so bili sklicani vsi igralci Doma, ki se bodo morali zbrati ob 21. uri v zgoraj navedeni telovadnici.
I. K.
ŠPORT NA TV
Italijanska TV bo danes prenašala dva športna dogodka. Ob 16.30 bo začela prenašati po 1. sporedu kolesarsko dirko Pariz — Roubaix; v okviru oddaje «športna sreda» pa bo na sporedu boksarsko srečanje Bergamasco — Freschi, veljavno za naslov italijanskega prvaka superlahke kategorije.
V Mirnu bo danes ob 16. uri pro-seško Primorje vrnilo obisk nogometni ekipi Adrie,
MLADINCI
Zarja— Union 4:3 (2:1)
ZARJA: Kalc, Počkar, D. Grgič, Franco, Ražem, V. Milkovič, Co Ija, De Michele, Terčon, D. Milkovič, L Grgič, Župančič, Okretič.
UNION: Mangano, Ursini, Ben-vegnu, Galli, Sila, Glioma, Lapi, Boschetti, Ancona, Coz.
STRELCI: v 9. min. L Grgič, v 20. min. De Michele (11-metrovka) in v 55. min,, v 72. min. Colja.
GLEDALCEV: 50.
Po hudem zadnjem porazu je u-spelo Zarji tokrat s težavo premagati Podlonjerce. Igra se je v glavnem odvijala na sredini igrišča, čeprav so bila tla mokra in blatna so fantje dobro obvladovali žogo in točno podajali. Tekma se je začela v znamenju premoči Zarje, ki je takoj povedla, vendar so gostje kmalu izenačili. V 20. min. je sodnik zaradi «roke» Unionovega branilca v lastnem kazenskem prostoru dosodil enajstmetrovko. De Michele je poslal žogo naravnost v vratarja, toda De Michele jo je brcnil še enkrat, tokrat v mrežo.
V drugem polčasu je De Michele zopet presenetil nasprotno obrambo. Sredi polčasa je sodnik izključil igralca Uniona, ker je napadel Počkarja. Bazovci so tedaj nekoliko popustili, kar je Union izkoristil in remiziral. Toda Zarja je zopet močneje pritisnila in dosegla zma-gonosni gol.
Če bodo mladi Bazovci še naprej igrali tako, kot so v tej tekmi, potem bodo gotovo pripravili svojemu mlademu trenerju Žagarju še mnogo zadoščenja.
A. B.
Primorec — Vesna 1:0 (1:0)
PRIMOREC: Malalan, Sosič, Valter Milkovič, Darko Kralj, Igor Kralj, Igor Križmančič, Mauro Kralj, Angel Milkovič, Oracij Stojkovič, Edvin Kralj, 12 Grgič, 13 Dino Kralj.
' VESNA: Eva, Zuliani, Soavi, Merluzzi, Ravalico, Peric, Puglia, Lonza, Milocchi, Zucca, Rosignan, 13 Ferluga.
STRELEC: v 30. min. p.p. Zuliani (avtogol).
GLEDALCEV: približno 40.
Prvi slovenski derbi v mladinskem prvenstvu je prinesel Trebencem nepričakovano zmago, saj so začeli to prvenstvo brez ambicij. Primorec je zmago zaslužil. Vesna je zaigrala pod svojimi sposobnostmi, kar so domačini spretno izkoristili.
Rezultat bi bil lahko še višji, če
KOŠARKA
r
PREB PRVENSTVOM
Rorove ekipe bodo odigrale vrsto prijateljskih tekem
Mladinci «plavih» bodo igrali v predtekmi L ZRL Olimpija ■ Radnički v Ljubljani
Borova košarkarska sekcija si je v okviru priprav za bližnja prvenstva začrtala pester program prijateljskih srečanj, tako da bi se ekipe lahko temeljito pripravile za težke prvenstvene nastope.
Oglejmo si bližnji Borov program.
ČLANI
Borovi člani, ki bodo startali v promocijskem prvenstvu 20. oktobra (in ne 8. decembra, kot je bilo prvotno javljeno), bodo prihodnji teden igrali prijateljsko tekmo proti Servolani, 4. oktobra bodo gostovali v Ljubljani, kjer bodo igrali proti Slovanu, nakar bodo igrali povratno tekmo proti Italsidru.
KADETI
Borovi kadeti bodo nastopili na Turnirju prijateljstva, ki ga bo priredilo tržaško društvo Servolana. Pravzaprav bo to nadaljevanje tega prvenstva, katerega prvi del se
je zaključil junija. Po prvem delu so bili borovci skupno s SABA na prvem mestu lestvice. Obe ekipi sta štirikrat zmagali, enkrat pa sta bili poraženi. V ponedeljek so organizatorji tega turnirja že pripravili osnutek nadaljnjega dela turnirja in vse kaže, da se bo začel že prihodnji teden.
MLADINCI
Borovi mladinci, ki bodo začeli svoje prvenstvo že 27. oktobra, bodo 4. oktobra igrali proti Slovanu, v Ljubljani. Nakar bodo mladinci Slovana vrnili obisk borovcem, morda že v istem mesecu. Borovci bodo 13. oktobra igrali v Ljubljani predtekmo prve zvezne košarkarske lige Olimpija — Radnički FOB proti kadetom Olimpije. Medtem pa se bodo naši košarkarji pomerili še z mestnimi ekipami, in sicer z mladinci Servolane, Interja 1904, Lloyd Adriatica in Italsidra.
ne bi napadalci zapravili dobrih priložnosti (Stojkovič in Mauro Kralj). Gol je padel v 30. min. p.p., ko je branilec Zuliani nehote poslal žogo v lastno mrežo. Vesna se je takoj pognala v napad (a neorganizirano), tako da so trebenski branilci z lahkoto odbijali napade. V 38. minuti je imel priložnost Rosignan, a je z glavo streljal previsoko.
V drugem polčasu so igralci Vesne še napadali, Trebenci pa (ko so prišli v napad) so resno zaposlili nasprotno obrambo, ki je bila dokaj negotova. Dve priložnosti za gol sta imela spet Stojkovič in Mauro Kralj, a vratar Vesne je preprečil, da bi Trebenci rezultat povišali. Zaman so bili še zadnji napadi Križanov, ki so zadnjih 10 minut igrali v desetih zaradi izključitve Ra-valica. Primorec si je tako povsem zasluženo zagotovil prvi točki.
K. B.
CMM — Primorje 4:0 (3:0)
CMM: Piccini, Descovich, Feru-glio. Vecchio, Bergamasco, Fanisli-volo, Pison, Babuder, Visintin, Buffa, Dugulin, 12 Paulin, 13 Tassan.
PRIMORJE: Purič, Čok, Štoka, Trobec, Verša, Persi, Albi, Guštin, Kapun, Blazina, Buzzai, 13 Schilleo.
Strelci: v 7. min. p.p. Vecchio iz 11-metrovke, v 20. min. p.p. Pison, v 28. min. p.p. Babuder, v 30. min. d.p. Vecchio.
Koti: 3:2. Gledalcev: 50. Sodnik: Sarti iz Trsta.
Mladinci Primorja so na tujem proti solidnejši in bolj izkušeni e-najsterici CMM zgubili z visokim izidom 4:0. Sam rezultat priča, da je bil nasprotnik boljši od Prose-čanov in si je zagotovil zmago že v p.p. Igrišče je bilo blatno in to je zelo vplivalo na naše nogometaše, ki so bili telesno šibkejši od domačinov.
Za tako visok poraz je kriva predvsem obramba. Tokrat se mladi Verša ni znašel v vlogi prostega branilca in nosi največ krivde za ta hudi poraz. V napadu se je izkazal samo Albi. Vsekakor je bila napadalna vrsta zelo šibka, posebno ker napadalci niso bili preveč upoštevani. Poznala se je odsotnost Miliča in Maestruttija na sredini igrišča, kjer se Persi in Guštin nista znašla (zaradi blatnega igrišča).
Do vodstva je CMM prišel že v uvodnih potezah, z dvomljivo 11-metrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi "prekrška ' Blažine na robu kazenskega prostora.
«Rdeče-rumeni» niso znali reagirati, kar je izkoristil nasprotnik,uki je postajal zelo učinkovit v napadu in je sredi polčasa podvojil (zaradi negotovosti proseške obrambe). Kmalu je padel še en gol.
V nadaljevanju se igra ni spremenila; vidna je bila premoč CMM. Prosečani so se uspešno branili do 30. min. d.p., ko je Vecchio iz prostega strela izven kazenskega prostora ukanil Puriča in ponovno povišal rezultat za svoje barve.
Naj omenimo, da je Guštin (malo pred končnim žvižgom) dosegel častni gol, a sodnik ga je zaradi prejšnjega prekrška Schillea razveljavil.
Pri Primorju je tokrat zadovolil le Trobec, ostali pa so zaigrali daleč pod svojo sposobnostjo.
H. V.
NARAŠČAJNIKI Montuzza — Breg 1:5 (1:2)
MONTUZZA:	Furlan, Mauro, Di
Monte, Balestrieri, Marcucci, Mara-spini. Romano, Scarcia, Baricelli, Fer-foglia, Pagnut (Fontanot).
BREG: Mauri, Kuret M„ Krevatin, Gmonič, Novello, Peroša, Kalin, Kuret D., Ferluga, Klun, Lovrečič (Sancin).
STRELCI: V prvem polčasu Romano (M), Kalin in Ferluga: v drugem polčasu Ferluga, Klun, Kalin. SODNIK: Gmilovich.
Po spodrsljaju v prvem kolu so se Bregovi naraščajniki dobro izkazali. Z Montuzzo so igrali zagrizeno in so dobro premislili vsako potezo. Minila je peta minuta igre, ko so
Tržačani prišli v vodstvo. Bila je to hladna prha za naše zastopnike, ki pa so pogumno reagirali. «Plavi» so se dobro izkazali predvsem v napadu, kjer so imeli na razpolago Kalina v odlični formi. Prav Kahn je najprej izenačil, nato pa z lepimi streli stalno grozil vratarju Furlanu. Nekaj minut pred odmorom so Brežani prišli v vodstvo s Ferlugo, ki je izkoristil lep predložek, tokrat izvrstnega Dina Kureta.
Ves drugi polčas je bil «last» Brega, ki ni dovolil nasprotniku niti e-nega strela na Maurijeva vrata. Minilo je le osem minut ko je Ferluga zabil še tretji gol, ki je spravil nasprotnika na kolena, tako da je bila pozneje pot do gola razmeroma anka. Bila sta uspešna še Kirni in Kalin, ki sta zapečatila rezultat v prid Brega.
Joio
Cremcaffè — Vesna 0:1 (0:0)
GREM CAFFÈ:	Cattaruzza, Fa-
vretto, Chersicla, Senica, Bacci, Valentino, Stocovaz, Campidelli, Maffione, Jurissevich, Marzocca.
VESNA: Degrassi, Kovač, Zucca, P. Košuta, Slatič, Eva, Žerjal, Sosič, Guštin, Pipan, Madotto, (M. Košuta).
SODNIK: Scodellaro. KOTI: 5:5.
V drugem kolu naraščajniškega prvenstva je kriška Vesna na tujem premagala Cremcaffè in se tako povzpela na vrh lestvice. Križani, ki razpolagajo z mlado in o-betajočo ekipo, so predvsem v drugem delu igre prikazali lepo in hitro igro.
Prvi polčas se je za «plave», kajti od vsega začetka ostro pritisnili na njihova vrata, a celotna obramba čelu) je bila ve-
začel slabo domačini so že
dno na mestu. V drugem polčasu pa so se stvari bistveno spremenile v korist Križanov, ki so na sredini igrišča povsem nadigrali nasprotnike. Za gol je poskrbel obetajoči Guštin, ki je po osebnem prodoru neubranljivo streljal v tržaška vrata. In tu je bilo tekme praktično konec, kajti gostje so v nadaljevanju z lahkoto nadzirali nasprotnike.
Vsi igralci Vesne so zaigrali zadovoljivo, predvsem pa moramo pohvaliti vratarja ter napadalca Pipana in Guština.
Sandor
S. Giovanni — Primorje 3:1
(1:1)
S. GIOVANNI: Mezzavilla, Boz, Flora, Furlan, Bossi, Grego, Busi-nelli. Proietto, Coppola, Francini, Wendler.
PRIMORJE:	Bresciani, Rupel,
Košuta, Bezin, Ciullini, Briščik, Lanza, Adamič, Štoka, Terčič in Zampa.
STRELCI: v 17. min. p.p. Francini, v 24. min. Štoka, v 3. min. d. p. Coppola, v 12. min. Coppola.
SODNIK: Dacci iz Trsta.
KOTI: 3:1. GLEDALCEV: 120.
Naraščajniška ekipa Primorja je doživela drugi zaporedni poraz na blatnem igrišču pri Sv. Ivanu.
«Rdeče-rumeni» so zaigrali mnogo bolje kot prejšnjo nedeljo, čeprav je neizkušenost doprinesla, da je bila njihova igra neučinkovita. Predvsem se je izkazala obramba, ki je slonela na Bezinu. Bil je najboljši v vrstah Primorja. V napadu je zadovoljil Štoka. Sredina i-grišča pa je bila zelo pomanjkljiva, saj je nasprotnik gospodoval vso tekmo.
Najprej je prišel v vodstvo San
(z vratarjem na
.........................""....-m.............
SLOVENSKI NOGOMET NA GORIŠKEM
Pričelo se je prvenstvo naraščajnikov in začetnikov
Prijateljske tekme Mladosti in Juventine
V	nedeljo se jeri« Goriškem^ pričelo nogometno prvenstvo naraščajnikov in začetnikov. Med ekipami, ki nastopajo v teh prvenstvih, sta tudi Juventina«>4z' Št-androža .ter Mladost iz Doberdoba. Poleg tega pa so članske ekipe obeh društev odigrale tudi prijateljski tekmi. Poglejmo rezultate.
NARAŠČAJNIKI
P/ladost—Falco 0:4 (0:1)
Dcberdobski igralci so prvenstvo pričeli precej slabo. V nedeljo so namreč na lastnem igrišču zgubili s tržiško ekipo. V začetku tekme ni kazalo, da bodo domačini tako slabo skončali. Igra je bila precej uravnovešena in na obeh straneh so imeli priložnosti za gol. V zadnji minuti prvega polčasa pa so gostje prišli v vodstvo
Seveda so bili v drugem delu igre domačini prisiljeni napadati, da bi prišli do izenačenja. To pa je dopustilo gostom protinapad in so tako še trikrat zatresli domačo mrežo.
ZAČETNIKI
Juventina — Pro Farra 0:0
štandreški igralci so v prvi tekmi prvenstva začetnikov remizirab proti furlanski ekipi. Igra je bila vseskozi zanimiva in živahna.
P. S.
PRIJATELJSKE TEKME ZAČETNIKI
Juventina — Audax 2:0 (2:0)
STRELCA: Marvin in Ferletič.
V	prijateljski tekmi je v nedeljo popoldne štandreška Juventina gladko odpravila goriško ekipo Auda-xa, ki bo nastopala (enako kot
Štandrežci) v drugi amaterski ligi. Igra ni bila najboljša, vsekakor pa se pozna, da so štandreški igralci že precej uigrani. To je bilo videti v, prvih dvajsetih minutah, ko so v lepih akcijah dosegli oba zadetka.
Kaj je letos novega pri Juventini?
Jasno je, da je odhod vratarja Plesničarja (ki nastopa v D ligi za Pro Gorizio), pustil veliko vrzel. Trener ima sedaj na razpolago dva vratarja, in sicer Černiča ter Že-zlina, ki sta nedeljo igrala vsak po en polčas. Kar se tiče novih i-gralcev je Juventina letos kupila od Cormoneseja Jakina. Ta mladi igralec je vsekakor obetajoč. Manjka pa mu precej treninga, da bi zgubil odvečno težo. Mladi, vezni igralec z Oslavja je kljub temu pokazal, da se je dobro vključil v igro ekipe.
P. R.
Štarancan — Mladost 4:0
Ekipa Mladosti je v tej tekmi povsem razočarala, če pomislimo ra dobre rezultate, ki jih je žela v lanski sezoni. Kljub temu moramo povedati, da so bili igralci Štaran-cana fizično bolj razviti, kar precej pomeni v teh mlajših kategorijah.
Ekipa iz Doberdoba bo v soboto odigrala prvo tekmo prvenstva. Srečala se bo namreč na domačem igrišču s tržiško Romano.
ČLANI
Mladost — Azzurra 3:1 (1:0)
Članska ekipa je tokrat zelo dobro igrala in premagala Azzurro iz Gorice, ki bo nastopala (enako kot Mladost) v istem prvenstvu tretje amaterske lige.
Giovanni. Strel ni bil neubranljiv, saj je vratar Bresciani imel žogo že v rokah, ko mu je ušla in prekoračila belo črto. Medla reakcija «rdeče-rumenih» je rodila zaželene sadove samo 7 minut kasneje ko je Štoka po lepi podaji Lanze neubranljivo premagal vratarja z nizkim in točnim strelom.
V nadaljevanju je bila vedno vidna premoč domačinov. Prosečani so se stisnili na svojo polovico i-grišča in se pretežno uspešno branili. Utrujenost je doprinesla, da Prosečani niso sprožili več nobenega nevarnega protinapada.
H. V.
ZAČETNIKI
Montuzza — Breg 6:0 (3:0)
MONTUZZA:	Barichievich, Penno-
ne, Ferfoglia, Pieri, Bruni, Romano, Franco, Marcucci, Inchiostri, Fac-chin, Mosina: 12. Togncn.
BREG: Smotlak L, Mahnič, Smo-tlak S., Klabjan, Grizonič, Viola, Kocijančič, Pavletič, Zonta, Savron, Kofol.
STRELCI: Inchiostri (3), Facchin (2) in Marcucci.
Bregovi začetniki so tudi v drugi prvenstveni tekmi dokazali, da se ne trsorejo upirati nasprotnikom. M so krepkejši in bolj izkušeni. Mon-tizza se je izkazala z dobrim napadom, katerega Bregova obramba ni mogla vedno zadržati. Po petih minutah so prišli gostje že v vodstvo z Inchiostrijem, Id je s silovitim strelom ukanil vratarja Smotlaka. Ta se je izkazal za najboljšega med «pla-vimi». Domačini so stalno pritiskali in do konča polčasa so bili uspešni še enkrat z Inchiostrijem in enkrat s Facchinom. Po odmoru je bila Montuzza uspešna še trikrat, medtem ko ni Brežanom uspelo ustvariti niti e-ne nevarne akcije proti nasprotnikovim vratom.
IST
PRIJATELJSKE TEKME
Gaja — Olimpija 1:1 (0:0)
Prijateljska tekma med Gajo in Olimpijo se je končala s pravičnim remijem. Po prikazani igri obeh e-kip lahko sklepamo, da sta enajsterici v zadovoljivi formi.
Prvih 45 minut sta moštvi prikazali (čeprav na blatnem igrišču) povsem zadovoljivo igro, imeli sta nekaj priložnosti za zadetek, vendar jih nista znali izkoristiti. Po odmoru so se domačini takoj vrgli v napad in so zgrešili nekaj res zrelih priložnosti, ko se je Grgičev strel odbil od prečke. To so seveda gostje izkoristili z zadetkom Blažine. Proti koncu je po lepi akciji Kalc (za domačine) remiziral, zatem so pa gostje zastreljali 11-me-trovko.
D. G.
Vesna — Primorec 3:4 (2:1)
VESNA: Darko Košuta, (Rado Tence), Visintin, (Dario Košuta), Sims, (Botti), Milič, Verzier, (Sandor Tence), Skrem, De Grassi, Germani, Caharija, Valente, Kelemenič.
PRIMOREC: Meglica, Sluga, Co-vacevich, Sosič, Čuk, Husu, Križmančič, Možina, P. Kralj, Manzut-to, M. Kralj, 12 V. Kralj, 13 Mervič.
SODNIK: Renato Košuta.
STRELCI: za Primorec B. Kralj (3) in Križmančič, za Vesno Caharija, Germani in Kelemenič.
V	prijateljski tekmi v Križu je zmaga pripadla požrtvovalnim Trebencem, ki so izkoristili vse napake kriške obrambe, ki je v nedeljo igrala medlo. Igra je bila vseskozi na zadovoljivi tehnični ravni, čeprav sta oba trenerja izkoristila vse razpoložljive igralce.
V	prvem polčasu je Primorec zabeležil rahlo premoč, predvsem v napadu, kjer je bil Pavel Kralj najboljši. V drugem delu igre pa je prišla na dan izkušenost in dinamičnost krilcev Vesne, ki so povsem nadigrali nasprotnike.
Tekma je bila dober trening za obe ekipi, ki se pripravljata na prvenstvo 2., oziroma 3. amaterske lige.
Sandor
Dr/Ione SATAN,
Ferenc: NJEGOVO DELO
* IN SMRT
Nadrejeni torej pri Wirthu niso ugotovili nobene negativne lastnosti; gledano seveda z nacističnega stališča, ni bilo pn njem niti ene reči, ki bi jih motila, in so ga seveda predlagali za sprejem v SS, kar se je tudi zgodilo. Zaradi pomanjkanja virov ni znano, katero od prej navedenih lastnosU so imeli za odločilno, da so ga določili za akcijo, ki jo imenujemo «nacistično evtanazijo» ali množično ubijanje neozdravljivo bolnih ljudi iz usmiljenja. Morda so upoštevali vse lastnosti, zlasti pa še njegovo dolgoletno pripadnost kriminalni policiji in nacistični stranki. Morda so upoštevali tudi kakšne Wirthove «uspehe» pri «zatiranju kriminala» na Wùrtemberàkem, vendar o tem ni znanega ndč natančnejšega. Morda nam vsaj nekoliko posveti v to temo izjava dr. Georga Konrada Morgena iz osrednjega urada kriminalne policije v Berlinu pred mednarodnim sodiščem v Niim-bergu 8. avgusta 1946:
«Povedal sem že, da je bil Wirth komisar pri kriminalni policiji v Stuttgartu in je bil komisar za preiskovanje hudih zločinov, posebno umorov. Imel je velik sloves detektiva, še pred prevzemom oblasti (po nacistih — op. T. F.) so ga ljudje poznali, ker je imel zasldševalne metode brez predsodkov in so o njih razpravljali celo v deželnem zboru za Wurtemberško.» 2)
V Brandenburgu
NI naš namen, da bi tukaj razpravljali na splošno o evta-
naziji kot usmrtitvi neozdravljivo bolnih po njihovi lastni želji a z zdravnikovo roko in zdravniškim orodjem, opozorimo naj le, da so bila o njej sicer različna stališča, da pa nasprotuje hipokratičnim načelom in jo je kot popačeno nacistično medicino obsodil tudi niimberški proces ter jo tudi današnje kazensko pravo uvršča med umore. 3) Misel o evtanaziji vsebuje tudi Hitlerjev Medn Kampf iz leta 1924, vendar očitno ne iz Vpk-Snih lažnih človekoljubnih razlogov, temveč čisto iz koristoljubnih namenov. Leta 1935 naj bi Hitler izjavil državnemu vodji zdravnikov dr. Gerhardu Wagnerju, da bo v primeru vojne postavil na dnevni red vprašanje evtanazije, ker je menil, da bi takšno vprašanje v vojnih razmerah reševali bolj gladko in laže, ker odpor cerkve ne bi imel takšne vloge kot v mirnem času. 4) Z evtanazijo se je Hitler hotel znebiti ljudi, ki zaradi svoje dolgotrajne bolezni ne bi mogli prispevati ničesar k vojnim naporom nemškega naroda, temveč bi le-temu odžirali že itak skopo odmerjeni kos kruha. Z dnem, ko se je z nemškim napadom na Poljsko, tj. s 1. septembrom 1939, začela druga svetovna vojna, je Hitler datiral svoj tajni ukaz, ki ga je po izpovedi nekaterih vojnih zločincev v Niimbergu, napisal oktobra 1939 po razgovoru z nekaterimi nacističnimi funkcionarji v svoji vili na Obersalzbergu.5) Ta zloglasni ukaz se je glasil:
«Reichsledter Bouhler in dr. med. Brandt sta pooblaščena in odgovorna, da pooblastila zdravnikov, ki jih bosta določila imenoma, tako razširita, da bi po človeški presoji neozdravljivo bolnim ob zelo kritični obravnavi njihovih zdravstvenih razmer lahko zagotovili smrt iz usmiljenja.» 6)
Vojni zločinec dr. Karl Brandt, državni komisar za saniteto in zdravstvo , Hitlerjev zdravnik in esesovski gruppenfuhrer, tj. generalni poročnik, je pred ameriškim vojaškim sodiščem v Numbergu izjavil, da ga je Hitler poklical na Obersalzberg, mu pokazal prej navedeni tajni ukaz in povedal, da namei l va dokončno rešiti vprašanje evtanazije. Dal mu je tudi splošna
navodila in ukazal, naj se poveže z vodjem firerjeve pisarne ( Kanzlei des Fiihrers der NSDAL) dr. Philipom Bouhler jem, kar se je zgodilo še isti dan. 7) Po tej izjavi bi lahko sklepali, da je dr. Bouhler takrat vedel o Hitlerjevih načrtih glede evtanazije že kaj več kot dr. Brandt ali da so se v firerjevi pisarni na Tiergartenstrasse 4 v Berlinu že pred oktobrom 1939 ukvarjali z načrti o evtanaziji, in sicer po Hitlerjevih ustnih navodilih dr. Bouhlerju. Da ne bi bralci zamenjali med raznimi Hitlerjevimi pisarnami, naj omenimo, da je bila navedena «firerjeva pisarna» (Kanzlei des Fiihrers der NSDAP) osebna pisarna Hitlerja kot vodje stranke in da je bila tudi še t. i. «strankina pisarna» (Partedkanzlei), ki je nastala spomladi 1941 iz urada Hitlerjevega namestnika v NSDAP Rudolfa Hessa in jo je ves čas vodil Martin Bormann. Poleg teh dveh pisarn je bila še «državna pisarna» (Reichsklanzei) na Vosstrasse 4—6, tj. pisarna Hitlerja kot kanclerja (šefa vlade) nemške države, to pisarno je vodil minister dr. Heinrich Lammers. Bila je tudi še t. i. prezidialna pisarna (Prasidialkanzled) na Vosstrasse 4, ki jo je hnel Hitler kot državni poglavar (do leta 1934 pisarna predsednika nemškega rajha) in jo je vodil državni sekretar Otto Meissner.
Tako imenovana firerjeva pisarna na Tiergartenstrasse 4 v Berlinu ni imela druge naloge kot da je pripravljala Hitlerjeve tajne ukaze, ki niso bili nikdar objavljeni in so ostali nevidni do zloma nemškega rajha. Njenega šefa dr. Bouhlerja očividci niso ravno označevali kot ustreznega za takšno «sivo eminenco», saj je bil leta 1939 star komaj 40 let in je imel «mehak in mladeniški obraz», s svojimi široko obrobljenimi naočniki je bolj zbujal videz kakšnega ameriškega študenta kakor pa esesov-skega generala. Kot je izpovedal neki vojni zločinec v Numbergu, naj bi ravno glas o Bouhlerju kot «milem» človeku povzročil to, da so Go ring, Himmler in notranji minister dr. Wilhelm Frick predlagali ravno njega za vodjo organizacije nacistične evtanazije, čeprav bi bilo pričakovati, da bi za to določili državnega
vodjo zdravnikov in državnega sekretarja za zdravstvo v notranjem ministrstvu dr. Leonarda Contija, ki je nato tudi sodeloval pri nacistični evtanaziji. Oba, dr. Bouhler in dr. Conti sta si ob zlomu nemškega rajha sodila sama. 8)
V firerjevi pisarni na Tiergartenstrasse 4 se je z organizacijo nacistične evtanazije ukvarjal II. urad, katerega prejšnja naloga je bila določena takole: «obravnava dopisov, ki se tičejo NSDAP, njenih organizacij (Gliederungen) in priključenih društev (angeschlossene Verbande) ter uradov rajha in dežel.» 9) Ta urad je vodil nekdanji Himmlerjev šofer, S3-Oberfiihrer Viktor Brach in je imel celo več sodelavcev : Havelmanna, Vorberga, von Hegenerja in Wemerja Blankenburga. Kaže, da se je v uradu poleg Bračka še največ ukvarjal z organizacijo nacistične evtanzije poslednji, tj. Blankenburg, ki je po Bračkovem odhodu na Poljsko leta 1942 postal tudi vodja urada. 10)
2)	Procés des grands criminals de guerre devant le tribunal militaire International Nuremberg 4 novembre 1945 — ler ottobre 1946. Nurem-berg, 1949, tome XX, str. 538 (navajam: IMT, XX).
3)	Dr. J. Milčinski: Uvodna beseda k slovenski izdaji knjige Mitscher-lich — Mielke «Medicina brez človečnosti», Ljubljana 1962, str. 8 (navajam: Mitscherlich-Mielke).
4)	Gerald Reitlinger: Die Endlòsung. Hitlers Versuch der Ausrottung der Juden Europas 1939—1945. Dritte Auflage. Berlin 1960, str. 140 (navajam: Reitlinger).
5)	Izjava dr. Karla Brandta pred ameriškim vojaškim sodiščem na sodni obravnavi zoper dr. K. Brandta in soobtožene (medicinski proces ali proces št. 1). Trials of War Criminals before thè Nuemberg Military tribunals, volume I — «The Medicai Case», Nuemberg oetober 1946 — april 1949; str. 892 (navajam: TWC, I).
6)	Reitlinger. n. d., str. 141; TWC, I, str. 64.
7)	Izjava dr. K. Brandta, TWC, I, str, 892—893.
8)	Reitlinger, n. d., str. 141—142,
9)	Dr. Ludwig Mtinz: Ftthrer durch Behòrden und Organisationen. Vierte Auflage, Berlin 1939, str. 6—7.
10)	Reitlinger, n. d„ str. 142—143.	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559	—	Tel. 79 38	08 79	46 38 79 58	23 76 14 70
Podružnica	GORICA,	Ul. 24	Maggio 1 —	Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej:	polletna	7.500	lir, celoletna	13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo	19	500 lir, za	naročnike brezplačno	revija «Dan»
V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
25. septembra 1974
£a SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I«
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
M
ZTT - Trsi
PHD SKORAJŠNJIMI PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI
Odkrit nov skupni grob
PO 38 LETIH V GRČIJI DOVOLJENA
DEJAVNOST KOMUNISTIČNE PARTIJE |pobitih ciprskih Grkov
Važno vprašanje enotnosti v gibanju, ki je razdeljeno v več frakcij
ATENE, 24. — Četrt stoletja po tragičnem zaključku državljanske vojne, ki je sledila zmagovitemu pohodu Markosovih partizanov in vojaškemu posegu zahodnih velesil ter jaltskemu pristanku k vstopu dežele v njihovo interesno sfero, oziroma osemintrideset let po vstopu v ilegalo, je v Grčiji spet dovoljena dejavnost komunistične partije.
Premier Karamanlis je namreč razveljavil zakonski odlok, ki je prepovedal vsakršno dejavnost komunistov, za kar so bile predvidene težke zaporne kazni.
S tem aktom, ki so ga v naprednih krogih prestolnice sprejeli z mešanimi občutki zadovoljstva in za skrbljenosti, se je politični položaj v Grčiji povsem normaliziral: postavljeni so bili formalni temelji za začetek kampanje za izvolitev prvega grškega parlamenta na novembrskih volitvah.
Znano je, da se predstavniki levice upirajo Karamanlisovemu načrtu o takojšnjih volitvah, ker opozarjajo na neskladje med velikimi mesti, kjer je proces demokratizacije dosegel že visoko stopnjo, medtem ko se v podeželskih in hribovitih krajih stvari niso spremenile. V vaseh so ostali stari policisti, komisarji in žandarji, uradniki in sodniki — zanje je sprememba v Atenah pomenila samo zamenjavo gospodarja, ne pa metode vladanja. Levica je zato zahtevala predvsem «čistko» in stvarno demokratizacijo podeželja, utrditev političnih strank in šele zatem volitve. Karamanlis pa hoče očitno izkoristiti sloves, ki si ga je pridobil kot «rešitelj domovine», ki vzpostavlja demokracijo in kljubuje pritiskom osovraženih Američanov.
Prepričan je namreč, da mu bo s svojo konservativno koalicijo «Nova demokracija» uspelo dobiti večino mandatov. Opustil je ime stare skrajno desničarske stranke ERE, ki jo je vodil do državnega udara, saj ve, da ni uživala podpore ljudstva.
Poleg Karamanlisove «Nove demokracije» se bodo na volitvah pomerili še Mavrosova «Centristična unija», ki jo je pred udarom vodil sedaj že pokojni Georgios Pa-p.mdreu ter novo «socialistično vse-grško gibanje« Andreasa Papan-dreua. Za primerjavo naj zapišemo, da je svetovnonazorsko to gibanje zelo sorodno italijanski socialistični stranki.
Na skrajni levici je pred državnim udarom delovala «legalna» levičarska zveza EDA, ki jo vodi sfari komunist Iliu. Imela je skoraj 15 odst. glasov (v mestih tudi do 45 odst.) in 15 poslancev, med njimi skladatelj Mikis Theodorakis.
Doslej ilegalni prihajata sedaj na površje tudi dve frakciji komunistične partije, ki nastopata z ločenimi kraticami, glasili in vodstvi.
Prosovjetsko in dogmatsko smer zagovarja KKE (zunanja komuni-slična partija), ki jo je iz tujine vodil Florakis. Ker pa je izgubila vpliv med množicami se je od nje odcepila in organizirala KP Grčije (notranja), ki jo vodi Drakopu-los. Višek je polemika med frakcijama dosegel spor o posegu sil varšavskega pakta na Češkoslovaškem. Za primerjavo lahko zapišemo, da je po svetovnem nazoru in stališčih KPG fnotr.) zelo sorodna italijanski partiji.
Zdi se, da bodo skušali voditelji sedaj legalnih struj ali frakcij — KKE, KPG (notr.) in EDA — doseči sporazum ob «minimalnem programu» in da se bodo predstavili s skupno listo.
Teden pred državnim udarom, sredi aerila 1967, je levica prejela v velikih grških mestih tudi 45 odstotkov glasov in računala na prodoren uspeh na političnih volitvah 21. aprila. Volitev nikoli več ni bilo, ker so tisto jutro zaropotali no atenskih ulicah tanki polkovnika Papadopulosa. Prav ta skuša sedaj organizirati, po zgledu drugih evropskih neofašističnih gibanj, svojo stranko v upanju, da mu bo u-spelo priti v parlament. Odprto ie, seveda, vprašanje, če bo Karamanlis, ki baje stremi po uveljavitvi «golističnega» režima v Atenah, za igral na «politiko dveh skrajnosti» ali pa ne.
Atenski komentatorji so tudi mnenja, da bo velik del volilne debate zavzelo institucionalno vprašanje: bc Grčija še dalje kraljevina ali bo parlamentarna republika? Zdi se, da Grkom kraljevina v rokah nemških plemičev (mati kralja Konstantina, Federika, je bila svoj čas celo članica «Hitlerjugenda») m kdove kaj mar, mnogi pa so prepričani, da bo skušal Karamanlis prepričati novi parlament, naj odobri ustavo in spremeni Grčijo v predsedniško republiko.
vetniku Adamu Degli Occhiju, Carlu Fumagalliju, Giuseppu Piccone-ju Chiodu, Robertu Cavallaru in Giovanniju Battisti Rovidi.
Scodosia na meji med padovanskim okrožjem in pokrajino Rovigo.
Na vsem področju južno od Padove je popoldne močno deževalo, ko
Prvi trije so obtoženi, da so orno- se je nelladoma dvignil močan veter, gocih beg generalu Francescu Nar-delli, proti kateremu je sodnik izdal zaporni nalog v okviru preiskave o Vetrovnici, druga dva pa
sta obtožena tatvin, nedovoljene posesti orožja in izsiljevanja.
Sklep sodnika potrjuje domnevo o povezavi Fumagallijeve organizacije MAR z Vetrovnico, prevratniško organizacijo, ki so jo odkrili v Genovi in ki je razpredla svojo mrežo po vsem Venetu.
Dve smrtni žrtvi zaradi zračnega vrtinca med Padovo in Rovigom
PADOVA, 24. — Ob 17. uri je zračni vrtinec opustošil vasi Merlara in
ki ga je spremljala debela toča. V petih minutah je veter porušil senike, odkril strehe in uničil pridelek na poljih. Med divjanjem zračnega vrtinca sta se dve osebi smrtno ponesrečili. Delavko Pasqualino Casaro je zadela kovinska plošča, medtem ko se je na Giorgia Čušina zrušil zid. Ranjenih je bilo več oseb, med katerimi je tudi ženska, ki so jo sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo.
Materialna škoda je zelo velika, a je težko določiti v kolikšni meri.
PARIZ, 24. — Pierre Bastien, 50-letni zdravnik iz Nancyja. je danes že tretjič v zadnjih štirih letih preizkusil na sebi protistrup, ki ga je sam odkril. Bastienov preparat naj bi bil zelo učinkovit za zdravljenje zastrupitve z gobami.
uiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiii
Povratek «vietnamskih dezerterjev»
Skupina 52 mladih Američanov, ki so zbežali v tujino, ker niso marali služiti vojske v Vietnamu, izstopa iz letala v Indianapolisu. Odpeljali jih bodo v 40 kilometrov oddaljeni Camp Atterbury, kjer jim bojo — skladno s Fordovo «pogojno pomilostitvijo» sodili višji vojaški častniki. Fantje bodo morali odslužiti najmanj dve leti z opravljanjem slabo plačanih del
PRI FAMAGUSTI
Fordova in Kissingerjeva poslanica grškemu premieru Karamanlisu
NIKOZIJA, 24. —- Posebni obhod-1 niči straže ciprskih Grkov je prejš njo noč uspelo skrivaj preiti «zeleno črto» pri Famagosti in neopazno predret ina ozemlje, ki ga nadzorni je turška okupacijska vojska. Tu so poiskali in našli skupni grob desetih ciprskih Grkov, ki so jih Turki baje pobili prejšnje dni. Tri trupla so prepoznali po kovinskih identifikacijskih tablicah za člane grške narodne garde.
Ko še niso izkopali vseh trupel iz groba jih je zasačila enota turške vojske in odpeljala. Vlada ciprskih Grkov, ki jo vodi Klerides, je na dogodek opozorila OZN in mednarodno organizacijo Rdečega križa.
V	Nikoziji so medtem ciprski Grki uprizorili množično demonstracijo. Demonstranti zahtevajo predvsem hrano, obleke in zdravila za približno 9.000 Grkov, ki so jih Turki izgnali iz njihovih hiš na zasedenem ozemlju in sedaj gladujejo v posebnih taboriščih na severni strani otoka.
Medtem ko se torej kriza na sredozemskem otoku zaostruje, je v štiri skupine držav odpotovala parlamentarna delegacija ciprskih Grkov, katere namen je seznaniti evropske in druge vlade na nujnost takojšnjega diplomatskega posega, saj ni dopustno, da se položaj na Cipru «zamrzne» na mednarodni ravni, čeprav ie na otoku iz dneva v dan bolj vroč.
V	Italijo sta prispela poslanca Zacharides (desnica) in Ziartides (levičarska AKEL), ki sta se pogovarjala z ravnateljem Farnesine Fi-lippom Gajo. Prosila sta ga, naj bi Italija započela diplomatsko ak-ciio, ki naj Grčijo in Turčijo prisili, da obnovita pogajanja o Cipru ob sodelovanju prizadetega ciprskega prebivalstva.
V	krogih Farnesine poudarjajo, da je Gaia predstavnikom ciorskih Grkov odgovoril, da bo minister Moro, kolikor je mogoče, podori te zahteve «skladno s stališči italijanske vlade».
Glede na to, da je Farnesina doslej pokazala zelo malo iniciativnosti glede ciprskega vprašanja in da je italijansko stališče zelo megleno, si ie težko pričakovati, da bodo ciprski predstvniki prejeli pozitiven ali stvaren odgovor.
Pač pa sta se ciprska predstavnika namenila še v Avstrijo in Zah. Nemčijo, poslanec levičarske AKEL pa je bil sprejet v tajništvu sindikalne federaci ie CGIL - CISL - UIL, kjer se je dalj časa pogovarjal z Lamo.
Podobne delegacije so iz Nikozije poslali v Moskvo, v Siriio in Libijo in v skandinavske dežele.
Zabeležiti moramo tudi razplet v Atenah, kjer je grški premier Karamanlis sprejel novega ameriškega veleposlanika Kubischa. Ta je atenskemu premieru izročil osebni poslanici predsednika Forda in zunanjega ministra Kissingerja ter izrazil upanje, da bo uspel v «ohranjevanju tradicionalnega in zgodovinskega prijateljstva med ZDA in Grčijo».
Kot je povedal pozneje atenski minister za informacije, je Karamanlis odvrnil veleposlaniku, da je vrsta na ZDA, če hočejo dokazati s kako gesto, da jim je za grško prijateljstvo. Pogovor med Kara-manlisom in Kubischom je trajal več kot eno uro.
Lliopski vojaki aretirali tri sindikalne voditelje
ADIS ABEBA, 24. — Zveza etiopskih sindikatov ČELU je napovedala za jutri splošno stavko, da bi prisilila vojaški koordinacijski odbor, da osvobodi tri aretirane sindikalne voditelje. Kot je pojasnil glasnik odbora, so bili omenjeni sindikalisti zaprti pod obtožbo sabotaže miroljubne preobrazbe v Etiopiji.
Po mnenju komentatorjev pa ni gotovo, da bo sindikalni zvezi u-spelo paralizirati državo. V prejšnjih dneh, ko se je spor med sindikati in vojsko zaostril, je iz zveze izstopilo več sindikalnih organizacij, ki obtožujejo voditelje CE LU, da so še izraz prejšnjega skorumpiranega režima in da imajo pretesne zveze z ameriškimi sindikati.
Kot se bliža Bavarcem in ljubiteljem pijače iz vse srednje Evrope milne henski «Oktoberfest», tako se v Stuttgartu resno pripravljajo na «Praznik piva», ki ga bodo odprli 28. septembra. Na sliki: delavci pripravljajo mize in stole za praznik, ko se bo na tisoče Nemcev nalokalo s hektolitri svetle peneče se pijače
niiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiitiitiiiiniiiuiiilliliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiimiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuimiiiiifiliiiiiiiiiiiinminiiiiiimmiiiiitimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitimiiliiiimiiiimiiiiiiiiiillllir
PRVE REAKCIJE NA IZSILJEVANJE AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA
Fordova zahteva po nižji ceni nafte naletela na gluha ušesa
Tajnik OPEČ: Ne bomo znižali cene, ker večina naših držav trpi zaradi nepravične mednarodne gospodarske ureditve
DETROIT, 24. — Na mednarodni konferenci o energiji, ki se je za čela včeraj v «prestolnici avtomobila», ključna vprašanja še niso prišla v razpravo. Delegati so začeli prikazovati svoja stališča in dajali poudarek tej ali oni plati zapletenega vprašanja izkoriščanja energetskih virov in v tem okviru zagovarjali srednjeročne ali dolgoročne perspektive, ki naj bi jih nudili resorji, za katere so pristojni.
Saudski minister za petrolej Ja-mani je na primer podčrtal, da bo nafta še dolgo let glavni vir energije in da je ne bo mogoče nadomestiti. Po njegovem mnenju bo čez deset let polovica svetovne proizvodnje energije temeljila na petroleju. Nemški znanstvenik Karl Henz Bund pa je zagovarjal prednosti premoga, ki bo na razpolago v izobilju še dve tisočletji. Poudaril je, da bo premog z novimi metodami pridobivanja in predelave v kratkem nadomestil nafto in naravni plin. Britanski izvedenec za jedrsko energijo pa je zagovarjal prednost atoma in napovedal izreden razmah jedrskih central. Drugi znanstveniki pa so opozarjali na posledice, ki bi jih nenadzorovani razmah proizvodnje energije lahko povzročil okolju.
Glavna, politična razprava pa se je začela mimo konference. S svojim včerajšnjim posegom je predsednik ZDA Ford izzval vrsto odgovorov, ki so v večini izredno kritični do dosedanje politike razvitih držav. Generalni tajnik zveze držav proizvajalk nafte OPEČ (ki proizvedejo 85 odstotkov vse nafte) Abde-rahman Khene je v pogovoru z dopisnikom časopisne agencije UPI po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMin
Pet zapornih nalogov v okviru preiskave o «črni mreži»
BRESCIA, 24. — Brescianski preiskovalni sodnik dr. Arcai, ki vodi preiskavo o «črni mreži», je v prejšnjih dneh odredil 71 hišnih preiskav na domu pristašev desničarskih gibanj V raznih lombardskih mestih. O rezultatih teh preiskav ni bilo mogoče izvedeti ničesar, pač pa se je izvedelo, da je sodnik podpisal pet zapornih nalogov proti od-
Mehiki se približuje nov močan orkan
CIUDAD MEXICO, 24. — Orkan «Fifi» je opustošil tudi zahodno o-balo Mehike in povzročil nad sto smrtnih žrtev, medtem ko je 12 tisoč ljudi brez strehe. Ob obalo še vedno butajo visoki valovi, medtem ko na opustošeno področje lije neprestano dež. Meteorologi so že napovedali, da se Mehiki in sosednim deželam približuje že nov orkan, «Orleans».
Prometni predpisi
(Nadaljevanje s 4. strani)
Tisti, ki ne bodo pravilno prehitevali ali se ne bodo ustavili pred rdečim semaforom na prehodu čez progo, bodo kaznovani z enakimi kaznimi, oziroma globami. To velja tudi za tiste, ki bodo sedli za volan brez vozniškega dovoljenja, ki jim je bilo vzeto.
Z novim zakonom pa se prepoveduje tudi uporaba določenih zdravil. Na tem seznamu je kar 200 zdra-vu. Vozači jih ne bodo smeli uživati vsaj 4 ure preden bodo sedli za volan. Samo ob sebi se razume, da tudi v času vožnje ne.
Prometni miličniki bodo morali pri odvzemu vozniškega dovoljenja izdati ustrezno potrdilo. S tem potrdilom bo mogel vozač voziti še 24 ur. To pa ne velja v primerih, če se vozniško dovoljenje odvzame zaradi vožnje v vinjenem stanju, zaradi uživanja zdravil. Pa tudi v primeru, če bi nekdo odklonil kontrolo.
Navedli smo nekaj konkretnih primerov, saj je nemogoče, da ni navedli vse primere, ki jin predvideva novi prometni zakon.
GIBANJE «DRŽAVLJANSKE NEPOSLUŠNOSTI»
5000 Milančanov ni plačalo listka po zvišanih tarifah
Sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL zagrozila s splošno deželno stavko, če deželni odbor ne bo preklical poviškov
udaril, da ne bodo znižali cene nafte kot sta zahtevala Ford in Kis-singer. Khene je v polemiki z ameriškima državnikoma poudaril, da proizvajalci petroleja niso nameravali uničiti svetovnega gospodarstva. Prav nasprotno: večina trpi še hude posledice zaradi nepravične gospodarske ureditve tako na državni kot na mednarodni ravni. Dodal je tudi, da je življenjski standard v državah proizvajalkah petroleja še vedno znatno nižji od standarda v zahodnih industrijskih državah.
Kuvajtski minister za nafto Salem Atki pa je jedko pripomnil:	če
bi se strogo držali Fordove logike, bi morali mi protestirati zaradi visokih cen raznih izdelkov na ameriškem tržišču. Nekoliko bolj spravljiv je bil saudski minister Jamani, ki je predlagal, da bi države v razvoju v zameno za svoje surovine dobile tehnologijo razvitih držav. Hitra in intenzivna industrializacija nerazvitih — je dejal Jamani — bi delno preusmerila povpraševanje po energiji v nerazvite države, ki bi istočasno pospešile svoj uvozni potencial. S tem bi tudi delno rešili vprašanje tako imenovanih petrodolarjev, ki jih nekatere države kopičijo v evropskih in zlasti ameriških bankah.
Jamani se je še dotaknil vprašanja cene in ravni proizvodnje nafte. V tej zvezi je poudaril, da so proizvajalci okrnili proizvodnjo, da bi ohranili ceno na isti ravni in da bi prilagodili ponudbo povpraševanju, izključil pa je možnost, da bi v doglednem času znižali ceno «črnega zlata».
Z vprašanjem petrodolarjev, ki jih zlasti arabske države kopičijo v ameriških bankah, si belijo glavo v teh dneh ameriški ekonomisti. Predsednik Ford je namreč dal pobudo za vrsto sestankov kot pripravo za konferenco o gospodarstvu in inflaciji, ki bo v petek in soboto v Beli hiši. Značilnost vseh pripravljalnih sestankov je ozko obravnavanje posledic, ki jih je • imela podražitev petroleja na gospodarstva zahodnoevropskih držav. New-yorški ekonomist Norman Lewy je poudaril, da sta ZDA in ZRN edini državi, ki lahko kljubujeta visokim cenam nafte. Po njegovem mnenju je kopičenje bogastva v arabskih rokah rak, ki bo povzročil bankrot
marsikatere države in revolucijo v dosedanji monetarni ureditvi.
Na ta katastrofalni ton so tudi ostali ekonomisti uglasili svoje posege in le predstavnik največje a-meriške banke Hoadly je priznal, da katastrofalnim predvidevanjem botruje predvsem nepripravljenost bančnih funkcionarjev za reševanje tako obsežnih vprašanj, kot je tok dolarjev, ki se steka v blagajne arabskih držav.
Največji gospodarski izvedenec sindikalne zveze AFL-CIO Gold-finger pa se je zavzel za brutalno rešitev vprašanja in kratko malo zahteval, naj ameriška vlada ukine arabskim državam dobavo hrane, strojev in orožja «dokler se ne bodo spametovale». Zahteval je tudi oster davčni pritisk na ameriške petrolejske družbe, «ki so le izterjevalci arabskih šejkov.»
lliiillliiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiililliiiiinililillllliiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiililiiiiilllilillliiliiiltllllin
ČE SE IZRAEL NE BO ZAČEL UMIKATI Z ARABSKE ZEMLJE
Disciplinski postopd proti sodnikom, ki so se izražali «reformistično»
MILAN, 24. — Pred višjim sodri rn svetom se je pričel disciplinski po stopek proti sodniku dr. Giangiuliu Ambrosiniju. Obtožen je, da se je vedel na način, ki je za sodnika nedopusten.
Kaj je zakrivil Ambrosini? Kot član struje «Demokratično sodstvo» se je udeležil oporečniškega zborovanja ob odprtju sodnega leta v Milanu in se sprl s policistom, ki ga je surovo odrinil s trga. A to ni vse. Oktobra 19G9 se je udeležil neke manifestacije pred španskim veleposlaništvom in «ospoval generalisima Franca», naslednje leto pa je ukazal agentom v civilu, ki so motili neko predstavo Daria Foja, naj gredo iz dvorane
Zdi pa se, da so se hujše «prekršili» trije milanski pretorji, specialisti za «delovno pravo» (izvajanje statuta o pravicah delavcev). Sredi oktobra bo namreč višji sodni sklep moral izreči disciplinske ukrepe pro ti pretorjem Canosi, Monteru in Fre-dencu. Krivi so, da so v obrazložitvi svojih razsodb uporabljali «reformistične izraze», ki niso v skladu z «italijansko pravno ureditvijo». Trojica pretorjev je namreč večkrat zagovarjala odpuščene delavce in sprejemala njihove pritožbe, v kolikor so ustrezale «statutu delavcev», ki je državni zakon.
Saudski kralj Fcisal grozi z novim embargom na nafto
Kissinger se pripravlja na potovanje na Bližnji vzhod
BEJRUT, 24. — Izraelsko letalstvo je danes popoldne ponovno napadlo taborišča palestinskih gverilcev v Libanonu. Po sporočilu palestinskega gibanja so letala bombardirala taborišča približno četrt ure. Doslej ni bilo mogoče še ugotoviti, če je napad terjal tudi človeške žrtve.
Glasnik izraelskega obrambnega ministrstva je priznal, da so letala z Davidovo zvezdo napadla oporišča palestinskih gverilcev na libanonskem ozemlju. Dejal je tudi, da gre napad uokviriti v «preventivno» akcijo, ki .naj bi preprečila napade palestinskih komandosov proti Izraelu.
V Izraelu praznujejo v teh dneh «praznik odpuščanja», ko se življenje v državi praktično ustavi. Lani sta Sirija in Egipt sprožila svoj napad na dan Kipura in tako presenetila izraelsko vojsko, ki je bila prisiljena
MILAN, 24. — Najmanj pet tisoč delavcev ni plačalo listka na avtobusih občinskega podjetja ATM po sklepu sindikalnih odborov, ki so o-klicali gibanje «državljanske neposlušnosti» po sklepih deželnega odbora, ki je povišal tarife za javne prevoze v Lombardiji.
Delavci so namreč že pred dnevi sporočili javnosti in oblastem, da ne priznavajo tarifnih poviškov in da so pripravljeni plačati prevoz le po starih cenah.
Dogaja se torej, da vstopajo na avtobus in množično izjavljajo sprevodnikom, da bodo plačali listek po stari ceni. Uprava podjetja pa je svojim uslužbencem prepovedala, da bi sprejemali plačilo nižjih tarif. Spor se zato zaključuje s tem, da se ljudje vozijo brezplačno.
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je pozvala deželno vlado v Lombardiji, naj spremeni svoje stališče, kajti v nasprotnem primeru bo v četrtek v vsej deželi oklicala splošno stavko.
V ta namen so sindikati že sklicali sestanek vseh pokrajinskih vodstev sindikalnih zvez.
Deželna vlada, ki ji predseduje Golfari pa je, po seji. sklicala tiskovno konferenco in izjavila, da se je pri-
pravljena pogajati, a ne o znižanju tarif na staro ceno, pač pa samo o «drugačnih kriterijih» uvajanja novih tarif. Sindikati so podobna pogajanja zavrnili in poudarili, da zahtevajo korenito reformo javnih prevoznih storitev.
Deželna vlada Lombardije se v svojih stališčih sklicuje predvsem na vlado, ki je prve dni julija letos pozvala deželne uprave, naj zvišajo prevozne tarife za najmanj 30 odst. Lombardija, trdi Golfari, je torej samo izpolnjevala vladne ukaze, obenem pa omejila poviške za prevoz delavcev na 15 odst.
Nemogoče je, trdijo člani deželne vlade, da bi tarife znižali, ker bi zaradi kreditnega vijaka bile prisiljene javne prevozne službe k nedejavnosti.
Deželna vlada je ocenila tudi gibanje «državljanske neposlušnosti» in izjavila, da je tako postopanje delavcev nevarno za «demokratični red».
GENOVA, 24. — Genovski železničar Vincenzo Zambarelli je danes dopoldne našel pri železniški progi ročno bombo tipa «SRCM». Delavec je o najdbi takpj obvestil karabinjerje, ki so odstranili bombo.
Merkurova površina, kot jo je posnela ameriška avtomatska sonda niariner
v prvih dneh k defenzivi.
Poraz, ki ga je izraelska vojska doživela v prvih dneh spopada, je povzročil v Tel Avivu pravi politični pretres. Stara politična garda, ki je vodila Izrael od ustanovitve, je bila prisiljena k odstopu in na površje je prišla tako imenovana druga generacija. Tudi sedanja vlada pa je prešibka, da bi lahko vsilila državi korenit preokret v zunanji politiki.
Medtem ko telavivski politiki ponavljajo svoje že znane teze. pripravljajo Arabci novo diplomatsko o-fenzivo. Poleg palestinskega gibanja, ki jc začelo širokopotezno akcijo, da bi doseglo v OZN priznanje svojih pravic, se je danes ponovno oglasil saudski kralj Feisal, ki je zagrozil s ponovnim embargom na petrolej, če se do konca leta Izraelci ne bodo začeli umikati z zasedenih arabskih ozemelj.
V intervjuju z urednikom ameriškega tednika «Newsweek» je Feisal poudaril, da je umik z zasedenih o-zemelj prvi korak na poti političnega reševanja bližnjevzhodne krize. Napovedal je tudi ponoven embargo na petrolej, če ZDA ne bodo izvajale zadostnega pritiska na izraelske zaveznike. Feisal, ki je v vsem podprl zahteve Palestincev, da jim OZN prizna vse pravice, ki jim pripadajo po temeljni listini združenih narodov, je zagrozil: «če do izraelskega umika res ne more priti brez krize, bo prihodnja kriza še hujša od prve.»
Ameriški državni tajnik Kissinger se medtem pripravlja na ponovno potovanje na Bližnji vzhod, med katerim bo obiskal Egipt. Sirijo. Jordanijo in Izrael. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je v tej zvezi poudaril, da spor med Jordanijo in Egiptom zaradi palestinskega vprašanja ne bo preprečil ameriških pobud za mir na Bližnjem vzhodu. Dodal je tudi, da se Kissinger ne bo sestal s palestinsko delegacijo, ki je prispela v New York, da bi sledila razpravi v generalni skupščini OZN. Kot je znano so se ZDA protivile vpisu palestinskega vprašanja na dnevni red zasedanja glavne skupščine.