GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE
AGIS - PTUJ
V
ŠTEV. 11
DECEMBER 1980
LETO IV.
Novoletna voščilnica
Vse dnarce na mizo bomo djali, da bomo zopet staro leto praznovali, stare grehe zalili, pa čeprav si bomo sposodili, v srcih pa z željo,
da ga bomo v novem letu manj pili in zato dnarce lažje vrnili.
V	novem letu pa se za stabilizacijo bomo odločili!
V	lekarno bomo stopili in si recepte za shujševalno kuro kupili.
Vsak svoje bomo zobali in
manj bomo vreščali, da ne bomo vrabčkov priklicali, če nam kakšno zrno bo ostalo,
da bi ga pozobali!	D. Ivančič
Srečno
■
uspesno
novo
DPO
SAMOUPRAVNI ORGANI UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU«
Samoupravni organi, njihova aktivnost
v novembru
Delavski svet delovne organizacije je na svojih sejah, ki so bile 29. in 30. 10. 1980 ter 27. 11. 1980 obravnaval in sklepal o naslednjih pomembnejših zadevah:
1.	V skladu z zahtevo delovne organizacije TAM Maribor je DS DO sprejel sklep o načinu naročanja dobave in sprejema blaga, ki ga naše TOZD po tranšah dobavljajo tej delovni organizaciji in sicer:
—	letna specifikacija se v okviru pogodbe razdeli po naših TOZD in njihovih TOZD, se pravi naša TOZD njihova TOZD ena specifikacija,
—	obveznost dobavitelja za dobavo celotnega asortimana po vseh naročilih,
—	fiksna naročila se izstavljajo v okviru letne specifikacije najmanj 3 mesece pred predvidenim rokom dobave. Eno naročilo zajema vse pozicije, ki jih mora ena TOZD dobaviti v mesecu naročila tranše,
—	nastanek DUR-a in plačila je vezan na izpolnitev dobave celotne naročene količine in asortimana,
—	dobavljene količine posamezne pozicije v tranši lahko odstopajo največ za 16 %.
S takšnim načinom naročanja, dobave in sprejema blaga dobavitelj nosi del skupnega rizika pri proizvodnji in prodaji skupnega proizvoda. Nadalje se pridobi boljši pregled nad dobavami obenem pa stimulira dobavitelja za držanje asortimana z vezavo plačila na izdelavo tranše.
2.	Delavski svet DO je na predlog poslovnega odbora odločil, da se vsa sredstva za požarno varnost (gasilska oprema in gasilski aparati) združijo na raven delovne organizacije. Stroški vzdrževanja teh sredstev se prav tako krijejo iz združenih sredstev za te namene.
3.	Sprejet je bil sklep, da se dovoli Metalki Ptuj priključitev na kanalizacijo in prečrpalno napravo na lokaciji sejmišča s tem, da je priključitev izvedena tako, da ne bo prihajalo do motenj prečrpalne postaje. Metalka je dolžna investitorjem povrniti določen del investicije ter prevzeti del obveznosti za vzdrževanje in funkcioniranje prečrpalne postaje.
4.	TOZD Vzdrževanje — oddelek energetike je za delavski svet pripravil poročilo o porabi vseh vrst energije ter podal konkretne predloge za zmanjšanje porabe.
Delavski svet je na podlagi poročila potrdil predlagane ukrepe:
—	da se takoj nabavi dodatek za gorivo za boljše izgorevanje,
—	da se v naslednjem letu preide na avtomatsko regulacijo,
—	da TOZD Vzdrževanje izdela režim kurjenja in z ročno regulacijo krmili kurjenje v določenih prostorih,
—	da se za vhod v SGI prouči možnost izvedbe tople zračne zavese,
—	da se da večji poudarek na ostrino rezilnega orodja,
—	da se ukine kurjenje z dodatnimi pečmi.
5.	Samostojna kadrovska služba je opozorila, da nekateri delavci odklanjajo vabila za obvezne zdravstvene preglede v kolikor ne bodo dobili za ta čas nadomestila OD. TOZD TAP je to vprašanje uredila s sklepom DS. Vsi delegati delavskega sveta DO so se strinjali z rešitvijo TOZD TAP, zato je bil sprejet sklep s katerim DS DO priporoča delavskim svetom ostalih TOZD in DSSS da sprejmejo naslednji sklep:
Preventivni zdravstveni pregledi so organizirani v prostem to je dopoldanskem času za delavce, ki delajo v II. izmeni, za delavce, ki delajo v I. izmeni bo organiziran pregled ali popoldan, ali pa na proste sobote (po dogovoru z ZZD Ptuj).
Sistematski pregledi so obvezni v skladu s pravilnikom o upravljanju preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Ur. I. SRS št. 33/71).
Odklanjanje zdravstvenih pregledov pomeni prenehanje delovnega razmerja, ker delavci ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje del in nalog.
Za vse, ki bodo na račun opravljenega zdravstvenega pregleda izostali iz dela se uvede disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.
Delavski svet DO zadolži službo varstva pri delu, da v Pravilnike o varstvu pri delu vgradi določilo, da se sistematski pregledi opravljajo v prostem času.
6.	Plansko analitska služba je delavskemu svetu pripravila poročilo o poslovanju obrata družbene prehrane, kjer ugotavlja, da obrat v 9 mesečnem poslovanju ni pokril vseh poslovnih stroškov ter je realno pričakovati, da bi obrat do konca leta posloval z izgubo, v kolikor se ne spremenijo cene malic in vskladijo s porastom cen živilom in storitvam, ki jih obrat uporablja za svoje poslovanje.
Delavski svet je potrdil nove cene malic v predlagani obliki in sicer:
»Delavski svet delovne organizacije potrdi nove cene malic v predlagani obliki in sicer:
—	cena zunanjih malic iz 28 na 30 din
—	cena notranjih malic iz 21,40 na 27,50 din.
Razlika notranjih malic se bo krila iz povečanega regresa iz 16,40 na 22,50 din, kar predstavlja 495.— din po delavcu iz sklada skupne porabe na mesec.
Nove cene veljajo za zunanje uporabnike s 1. 11. 1980. Nove cene notranjih malic, ki se bodo krile iz povečanega regresa v višini 495.— din mesečno iz sklada skupne porabe, po delavcu pa veljajo s 1. 10. 1980.
7.	Da bi pospešili inventivno dejavnost in natančneje določili kriterije za nadomestila izumiteljem in avtorjem je DS DO sprejel dopolnitev Pravilnika o inventivni dejavnosti, kjer se doda 49 a člen in spremeni 50. člen in glasita:
49 a člen glasi:
»Osnova za določitev nadomestila, določena na podlagi 41. člena tega pravilnika in povečana ali znižana za odstotke, ki jih določa 49. člen, se korigira z ugotavljanjem avtorjevega deleža glede na službeno dolžnost po naslednjih merilih:
1.	Ali je lahko avtor o predmetni realizaciji odločal popolnoma sam?
a)	DA	0	%
b)	DELOMA 10 %
c)	NE	20	%
2.	Ali je bila avtorju podana jasna naloga, ki je zdaj rezultat ali delna vsebina predloga?
a)	DA	0	%
b)	DELOMA 10 %
c)	NE	20	%
3.	Bi lahko avtorju očitali lagodnost pri izvajanju delovnih nalog in opravil, če ne bi podal predmetnega predloga?
a)	DA	0	%
b)	DELOMA 10 %
c)	NE	20	%
4.	Se lahko podani predlog smatra kot nadpovprečna ali izredna prizadevnost?
a)	NE	10 %
b)	NADPOV. 10%
c)	IZREDNA 20 %
5.	Ali je imel predlagatelj možnost seznaniti se s predlaganim problemom?
a) DA — pri izvajanju njegovih nalog
in opravil	0 %
b) DELOMA	5 %
c) NE	10 %
Bi se predlagana izboljšava izvedla v toku enega leta ali prej,	
tudi, če bi ne	bil podan zadevni inventivni predlog?
a) DA	0 %
b) MOGOČE	5 %
c) NE	10 %
Delavcu pripada nadomestilo od osnove, določene na podlagi 41. in 49. člena tega pravilnika, v višini procentov, zbranih na podlagi meril iz tega člena. Če delavec na podlagi meril iz tega člena, predhodnega odstavka ne zbere nič procentov, se šteje, da spada prijavljena inovacija v delavčevo redno službeno dolžnost in zanjo nima pravice do plačila odškodnine.«
Predlog dopolnitve pravilnika z 49/a členom predstavlja hkrati spremembo 1. odstavka 50. člena, zato se 1. odstavek 50. člena spremeni in glasi:
»Končno osnovo za določitev nadomestila izumitelja ali avtorja tvori osnova, določena po 41. členu tega pravilnika, povečana ali znižana za odstotke, ki jih določa 49. člen in sicer v procentu zbranem na podlagi 49/a člena tega pravilnika. Za tako določeno končno osnovo pripada izumitelju ali avtorju letno nadomestilo po priloženi tabeli.«
8.	V prizadevanju za racionalnejše zaposlovanje delavcev za opravljanje režijskih del oz. nalog je direktor delovne organizacije predložil delavskemu svetu predlog omejitve, kot priporočilo delavskim svetom TOZD in DSSS. Priporočilo delavskim svetom TOZD in DSSS je DS DO potrdil z naslednjim sklepom:
»Do preklica ni možno skleniti delovnega razmerja za opravljanje režijskih del oz. nalog. Prav tako ni mogoče zasedati režijskih del in nalog z internimi premestitvami proizvodnih delavcev. Sklep ne velja za sprejem delavcev v višjo in visoko izobrazbo. Prav tako sklep ne velja za izpopolnitev prostih del in nalog varnostnikov in znažilk.
Režijska dela oz. naloge, ki so jih opravljali delavci pred prekinitvijo delovnega razmerja je potrebno razporediti med ostale delavce.
To so le nekateri pomembnejši sklepi delavskega sveta delovne organizacije, saj je problematika širša, kajti zaostreni pogoji gospodarjenja in ustalitveni ukrepi zahtevajo odpravo vrsto pomanjkljivosti, ki kvarno vplivajo na doseganje boljših rezultatov.
Marjana KRAMBERGER
TEMELIIPUIU
Zakaj carinsko skladišče v DO 16IS
Zvezni izvršni svet je v mesecu novembru, sprejel ukrep, s katerim je do nadaljnega, prepovedal carinjenje blaga široke potrošnje. Med blago široke potrošnje pa spadajo tudi avtomobili.
2.	Servis ni kriv, da avtomobili stojijo v carinskem skladišču, zaradi ukrepov Zveznega izvršnega sveta.
Prisotnost avtomobilov Wart-burg v carinskem skladišču, na dvorišču TOZD-a Servis, pa nam
TOZD Servis motornih vozil je ta ukrep precej prizadel. S tem bo izpadlo velik del planirane prodaje avtomobilov v tem letu, prav tako pa tudi planirani dohodek iz prodaje. Za te avtomobile pa smo morali narediti takoj ograjo, zaradi česar so nastali nepredvideni stroški.
Carinski predpisi zahtevajo, da mora biti neocarinieno blago, izven carinskega skladišča ograjeno, tako da ni možen pristop k blagu, vsi vhodi (zapečateni z carinskim pečatom, ter na vseh vidnih mestih napis »Carinsko blago«.
Iz zgoraj navedenih razlogov, lahko ugotovimo, da imamo v TOZD-u Servisi motornih vozil, priročno carinsko skladišče, ki je pod kontrolo carinskih organov, ter delavci servisa nimamo pravice razpolagati z blagom, tako dolgo, dokler Zvezni izvršni svet ne bo dovolil carinjenja.
Vsi avtomobili VVartburg, ki so v priročnem carinskem skladišču na dvorišču TOZD-a Servisi so že prodani in vplačani. TOZD Servis je sprejel vplačila od kupcev, ki pa jih je moral takoj nakazati uvozniku, le ta pa inozemskemu proizvajalcu. Namreč vsi avtomobili iz vzhodnih držav, morajo biti v naprej vplačani.
V TOZD-u Servisi motornih vozil se delavci vprašujemo, kdo je pa zdaj odgovoren in dolžan plačati kupcem obresti, za v naprej plačani avtomobil. Mnenja smo, da TOZD Servis ne iz sledečih razlogov: 1
1.	Ne razpolagamo in koristimo denarja od predplačil avtomobilov, ker smo primorani tega takoj nakazati uvozniku;
povzroča dnevno, razne neprijetnosti. Vsak dan se osebno ali po telefonu, zanima večje število strank, ki bi želeli te avtomobile kupiti, saj nekateri smatrajo, da jih imamo na zalogi in da se lahko takoj dobijo. Prav tako se dnevno zanimajo kupci, ki imajo te avtomobile že pri nas vplačane, kdaj jih bodo lahko dvignili. Pri tem pa prihaja še do raznih neprijetnosti, ker bi si stranke rade rezervirale barvo, tip in podobno, mi pa z temi avtomobili ne razpolagamo.
Omeniti je treba še to, da so vskladiščeni avtomobili v carinskem skladišču na dvorišču servisa, od štirih prodajalcev na drobno in to od: TIMA Slovenska Bistrica; AVTORADGONA Gornja Radgona; POTROŠNIK Murska Sobota in pa našega TOZD-a.
Republiško poslovno združenje za trgovino je našemu TOZD-u, zaupal grosistično prodajo vseh vzhodnih vozil za severni del Slovenije, ter določilo ključ po katerem se delijo avtomobili med prodajalce na drobno.
Zaradi teh problemov, ki smo vam jih nakazali, pa prihaja do nezadovoljstva med našimi kupci.
Jože ZAJŠEK
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO
Namen poslovanja vsake OZD v gospodarstvu je, da s svojim delom in izdelki, ter storitvami, kot rezultati dela, zadovoljujejo potrebe družbe, sebi pa s tem ustvarjajo dohodek. Ustvarjanje dohodka zavisi tako od proizvodnje, kot od odločanja o njej. Odločanje pomeni izbiranje med možnostmi, omejitvami, med možnimi cilji in potmi za dosego teh ciljev. Najpomembnejši del teh odločitev predstavlja določanje poslovnih ciljev in okvirov politike poslovanja. Oboje skupaj poimenujemo planiranje, ki pomeni izbiranje med možnostmi danes, s posledicami v prihodnosti.
Družbeno pfartiranlje obsega dolgoročno, ter srednjeročno planiranje. Prvo se ukvarja predvsem z iinvestioijamf, (razvojnimi odločitvami. Srednjeročno planiranje pa vključuje tako elemente dolgoročnega 'plana, torej odločitve o investicijah im asortimentu.
Vsaka odločitev pomoril izbiro med možnostmi. Za to odločitev pa je treba poznati stanje v katerem se nahajamo v trenutku odločitve. Ugotovitev stanja v OZD ali TOZD, kot Izhodtišče za srednjeročni plan nam je dala analiza dosedanjega poslovanja. Možnosti za katere smo se odločili pa so rezultat zamtšfjanja bodočega razvoja DO AGIS. izbira med možnostmi1, s tem pa določitev smernic razvoja in elementov za samoupravno sporazumevanje in predstavljali a naslednjo fazo dela, katera je bila zaključena z obravnavo le-teh na zborih. V fazi sporazumevanja im dogovarjanja sprejeti elementi sku-pj s smernicami predstavljajo temelje pianov o katerih vsebini bo v tem prispevku največ govora.
S temelji plana, katere so delavci sprejeli na referendumu dne 10. 12. 1980, določamo najpomembnejše osnove, na katerih bo temeljil naš srednjeročni pilam in razvoj, zlasti pa sporazumi o temeljih plana DO AGIS, s katerimi bomo urejali:
— Opredelitev ciljev, ki jih bomo v tem obdobju skupno uresni-čevali, ter opre d elite v medsebojne delitve dela in nalog, ki jih bomo opravljali skupno preko 00.
— Ureditev odnosov na področju pridobivanja in razporejanja skupnega dohodka.
— Združevainje sredstev za razvoj materialne osnove dela lin za tekoče poslovanje.
■— Združevanje sredstev za skupen nastop na sejmih, ter realizacijo aktivnosti na reklamno — propagandnem področju.
— Združevanje sredstev za redno im funkcionalno (izobraževanje.
— Združevanje sredstev za realizacijo programa SLO lin DSZ, ter požarno varnost.
■— Program zadolževanja DO.
— Skupna kadrovska politika z realizacijo skupnih nalog na področju družbenega standarda.
Temeljni cilj, ki ga bomo v tem planskem 'obdobju skupno zasle-dvali, je dosega večjega realnega dohodka, čistega dohodka, ter akumulacije na enoto vloženega dela, ter (tast realnega osebnega dohodka.
V temeljih plana TOZD, kot inajpomembnejšem planskem aktu, katerega je bilo 'obvezno sprejeti na referendumu, pa smo zapisali naslednje:
1.	Ustvarjanjierealizacije celotnega prihodka in dohodka
—	rast proizvodnje od 1981 •— 1985,
—	celotni prihodek im dohodek,
—	razporejanje dohodka im čistega dohodka,
—	uporaba skladov skupne porabe, sredstev im rezerv in poševnega sklada.
2.	Sredstva za razširjeno lin enostavno reprodukcijo
—	ustvarjanje sredstev za razširjeno im enostavno reprodukcijo,
—	vezava obrtnih sredstev,
—	bilanca sredstev za, enostavno in razširjeno reprodukcijo.
3.	Nove naložbe im njihovo financiranje
—	opis naložb,
—	financiranje naložb,
—	združevanje sredstev za investicije.
4.	Gospodarjenje z obratnimi sredstvi1 im likvidnost (zaloge, terjatve, obveznosti do dobaviteljev).
5.	izvoz, uvoz.
6.	Družbeni standard (stanovanjska 'izgradnja, ostala področja družbenega standarda).
7.	Zaposovanje im izobraževanje,
8.	SLO in družbena samozaščita.
9.	Odnosi z delovno skupnostjo DO.
10.	Odnosi' s SIS družbene dejavnosti in materialne proizvodnje.
S tako zasnovanimi temelji plana, katere so delavci sprejeli na podlaga analiz razvojnih možnosti, smernic za pripravo plana in elementov samoupravnih sporazumov, ter dogovorov o temeljih plana, katere smo obravnavali na' zborih, smo začrtali najpomembnejše osnove, na katerih bo temeljil naš srednjeročni plan In razvoj v
obdobju 1981 — 1985.
PLANSKO ANALITSKA SLUŽBA Joba Branko
V AGISU ■ STRAN 3
Obiranje sladkorne
pese
Res je opojna in romantična zasnežena, bela pokrajina, ki jo obsijejo zimski sončni žarki.
Vendar je letos le prezgodnji sneg prinesel velike težave in zaplete predvsem v kmetijstvu.
Oko se zanotsi ob pogledu -na belo pokrajino, od sreče in nesreče hkrati. Srečni smo nekateri -ob zimski pokrajini, toda če (pomislimo, koliko plodov, žuljev, pridnih 'kmečkih (rok je 'letos prekril prezgodnji' sneg, strese človeka g-roza. Celo leto je kmet, z ljubez-n-ijo do zemlje in v upanju, d-a bo jeseni' poplačano vse njegovo delo in ves trud, delal in gama!, a preden je uspel pospraviti sadove svojega dela, }e vmes posegla Višja sila, ki se ji mi moč opirati. Strah pred bolečo resnico je prtstl-ill kmetijce, da so povprašali po pomoči. Humanosti in soli-diarnosti nam nikoli ne zmanjka. Kmalu -smo potolažili!- zaskrbljene kmetijce ter se dogovori-n za širšo družbeno pomoč pri spra^ vilu pridelkov, ki jih je prekrila snežna odeja. Spoznanje, da smo vsi, mlad! in stari, pripravljeni sodelovati v bitki z-a hrano, ki- jo bije kmetijstvo iz leta v leto, je kmetijcem vlilo kanček upanja. Ta bitka je letos postavljena pred vse mas z -mnogo večjo ostrino.
Tud! v Agi-s-u -se tega zavedamo, zato smo se odločili, da bomo za en dan zapustil* DO In -odšli na polja z drugimi množicam! -prostovoljcev. Tudi -prostovoljne akcije so nedvomno odraz sprejemanja ustalitvenih prizadevanj v naši družbi.
N! se še zdanilo-, ko -smo se -prostovoljci iz Agis-a okrog 100 mas je bilo — v sredo, 19. novembra 1980, z veselimi obrazi odpeljali na delovišče. Izstopili- smo 'iz -avtobusa -im pred -nami se je razprostirail-a velika površina Sladkorne pese, ki je žalostno že s povešenim! in zg-nitimi listi čakala na pridno -roko, ki jo bo rešila pogubljenj-ai. Človek -ne bi- mogel verjeti, -če me -bi Videl. Če imaš le malo srca, te tako boleče -stanje prisili k razmišlj-airtj-u. Hrabro smo prijeli za vile in 'lopate ter jih ponosno- zarili v razmočena tla. Pri delu je vladal tekmovalni -duh, kar pomeni,-da smo se zavedali, kako pomembno delo
Z vso vnemo smo se spopadli s peso
opravlj-amo. Vreme nam j-e bilo še kar naklonjeno, tako da- nas je poleg -dela grelo še toplo sonce. Tudi zabave Sn veselja mam n-i manjkalo. Združili smo prijetno s koristnim i-n čas je skoraj prehitro mineval .
Ob drugi uri popoldan sm-o zaključevali z -delom lin s ponosom smo -se ozirali na opravljeno delo. Marsikatera roka je bila žu-ljava, a žuljev nismo čutili, saj nismo mislili -na to, kako smo zm-učeni, ampak -smo s-i š-telii v čast, da smo lahko prispevali svoj delež k tako široki akciji. Zadovoljni -smo se -razšl-i z mislijo: »Še -se bo-mo odločali za podobne akcije.«	Darinka KELENC
Uspel referendum
Delavci TOZD Kovinska obdelava obrat Navojna vzmetarna smo že večkrat izrazili željo po samostojnosti TOZD. Ob selitvi tega obrata v Formin se je še posebej pokazala potreba po samostojni TOZD. Zato je prišlo do samoupravnega postopka v tej smeri. Dne 24. 11. 1980 je bil referendum za TOZD že omenjene proizvodnje. Referendum je uspel z 95 % »za« novo TOZD Vzmetarno.
iz podatkov našega dela je razvidno, da smo dosegali rezultate proti pričakovanju, saj smo v
povprečju presegali mesečene plane za 45 %, vendar se zavedamo da še nismo s tem izkoristili vseh možnosti. Naš program razvoja ne sme stati na doseženem nivoju. Velike potrebe na trgu ravno v smeri individualne proizvodnje vzmetnih elementov nam usmerjajo pot razvoja.
Upamo kljub težavam stabilizacijskih ukrepov, da bomo uspeli in želi rezultate ter dokazali širši družbi, da je bila naša odločitev pravilna.
A. Hojnik
Boj proti alkoholizmu
Če pomislimo, koliko grenkih trenutkov prinaša alkohol v družine in koliko nedolžnih življenj usahne v prometnih nesrečah zaradi alkohola, lahko mirno trdimo, da je alkohol naš največji sovražnik v družini.
Alkohol ima tudi daljše korenine. Nosi svojo težko breme iz družine v družino. Kjer je oče alkoholik, gre največkrat tudi sin po njegovi poti in kjer je mati pijanka, bo tudi hči takšna. Vedno morajo to težko breme prevzeti otroci. Največkrat v življenju težko dokažejo, da ne bodo šli po očetovi ali materini poti. Pot do uspeha pa je poina ponižanja in grenkobe.
Človek bi se ob vsem tem vprašal? Zakaj se rodijo?
Veliko se jih rodi istega dne, ob isti uri, z istim znamenjem, z istim imenom. Ob rojstvu pa bije v prsih vsem enako nedolžno srce. Usoda življenja pa je ob koncu tako različna.
Zakaj? Odgovor je preprost! Zaradi alkohola!
Oče in mati morda nistanašla skupne poti in prave ljubezni, pri vsem pa jima je pomagal alkohol. Pozabila sta na svojo dolžnost. Pozabila sta na materinsko in očetovsko ljubezen, katere otrokom ne more nadoknaditi nobena družba, nobena solidarnost. Videz otroka v taki družini je povsem drugačen. Ne samo socialna razlika, vsaka kretnja, vsak korak in vsaka izrečena beseda so drugačni. V šoli stoji v zadnji vrsti, največkrat brez tovarišev, pa vseeno v srcu z isto žeijo, čeprav se mu nikoli ne uresniči. Zakaj? Zaradi alkohola!
In vsak dan ob robu ceste zagorijo svečke v spomin tistim, ki so zavedno ostali v črni pločevini.
Nekdo je sedel za volan pijan in zgodilo se je ...!
Otroci so izgubili očeta ali mater. Morda so tudi sami ostali za vedno v tisti črni pločevini ...! Družina je ostala kakor razbite črepinje. Ostala je brez krmila, brez motorja, kakor tista črna pločevina. Kako srečni bi bili še naprej, če nebi »nekdo« sedel za volan pijan ...!
Zamislimo se ob tem geslu vsaj enkrat na leto. Zamislimo se globoko, vsak zase. Kako usodnih je tistih nekaj kozarcev preveč popitega alkohola za tiste, ki ostanejo za vedno na cesti v črni pločevini in kako grenko je življenje za tiste, ki ostanejo sami, brez krmila, brez motorja, kakor tista črna pločevina ... !
Danica Ivančič
Merilnica - ključni faktor na področju kakovosti
V tem sestavku vam želimo predstaviti enega izmed oddelkov službe kakovosti, katera deluje v sklopu razvojno tehniškega sektorja, to je oddelek merilnice.
Nekaterim je funkcija merilnice znana bolj, drugim manj, dobro pa je znana tistim, ki iščejo usluge s področja ugotavljanja kakovosti vsakodnevno. Ravno to pa nas je vodilo, da vam probleme, s katerimi se srečuje pri opravljanju svojih nalog, predstavimo podrobneje.
Naloge merilnice na področju ugotavljanja in spremljanja kakovosti smo razdelili na tri glavna področja. Ta področja pa smo nato vsako posebej podrobneje razčlenili.
Neustrezni prostori današnje merilnice
1.	Kontrola proizvodov
V	kontroli proizvodov je zajeta kontrola proizvodov v osvajanju, kontrola proizvodov za potrebe vhodne kontrole in spremljanje kakovosti že osvojenih proizvodov. Tu se vršijo vsa precizna merjenja proizvodov, ki zajemajo vse zahteve konstrukcijskih načrtov, JUS standardov, DIN standardov, raznih internih in eksternih predpisov, skratka izvrši se kontrola izdelka od A do Ž. Vsak proizvod, ki se osvaja v naši DO, pa naj bo v katerem koli TOZD, mora biti preden ga odpremimo kot vzorec kupcu, izmerjen in pregledan v merilnici. Enaki kontroli je izpostavljen tudi vsak vzorec, ki je za našo DO osvojen s strani naših kooperantov. Šele, ko je ugotovljeno, da vzorec zahtevam dokumentacije odgovarja, je lahko odpremljen kupcu, oziroma ga lahko kooperantu potrdimo in odobrimo nadaljnjo proizvodnjo.
Razen tega vrši merilnica še za potrebe vhodne kontrole meritve takšnih izdelkov oziroma mer, ki jih v vhodni kontroli ni možno izvesti.
Spremljanje kakovosti že osvojenih proizvodov vršimo z raznimi potrebnimi občasnimi meritvami oziroma kontrolami ter kontrolo kakovosti sredstev za delo. Tu so zajeti tudi razni preizkusi trajnosti, meritve hrapavosti, trdote, »C« vrednosti, kontrola navojev, kontrola trgalnih vrednosti, kontrola sil vzmeti, vizuelna kontrola, kontrola pod povečavo itd.
2.	Kontrola materialov
V	to področje spada kontrola oziroma meritve trdote materialov in kontrola nateznih trdnosti. Pri tem ugotavljamo, če nam je dobavitelj izdobavil zahtevani material ali ne, pa tudi če smo za posamezne proizvode izbrali odgovarjajoči material. Kakovost materiala pa tudi lahko ugotavljamo še na drugačne načine. Zaposleni v merilnici pa smo že pred leti dali tudi pobudo za ugotavljanje struktur materialov in poroznosti materialov.
3.	Kontrola kakovosti sredstev
za delo
Ker je kontrola kakovosti sredstev za delo zelo široko
področje, smo jo razdelili na dva glavna dela:
a) kontrola in meritve sredstev za preoblikovanje materialov in proizvodov:
—• strojev in delov strojev
—	naprav
—	orodij
—	priprav
—	specialnih rezilnih orodij
—	standardnih rezilnih orodij itd.
bj kontrola in meritve merilnih in kontrolnih sredstev za spremljanje kakovosti proizvodnega procesa in sredstev za delo:
—	kontrolnih orodij
—	kontrolnih naprav
—	kontrolnih priprav
—	merilnih orodij za merjenje dolžinskih mer do točnosti 1 tisočinke milimetra in več
—	merilnih sredstev za merjenje strojev in naprav
—- merilnih in kontrolnih sredstev za kontrolo in merjenje navojev itd., skratka vseh merilnih in kontrolnih sredstev, ki so v uporabi v proizvodnem procesu naše DO.
Meritve oziroma kotntrolo kakovosti vseh sredstev za delo, ki jih uporablja DO AGIS v svojem proizvodnem procesu, vrši v popolnosti merilnica. Tu so zajeta vsa delovna sredstva, ki so izdelana v naši DO, kakor tudi tista, ki so nabavljena pri zunanjih proizvajalcih oziroma dobaviteljih.
V zadnjih letih smo meritve oziroma kontrolo kakovosti sredstev za delo razširili oziroma po-jačali na nekaterih področjih, ki so bila pred tem nekoliko zapostavljena. Tu bi povdarili posebej področje meritev in kontrole kakovosti strojev in strojnih delov in naprav ter merilnih sredstev vseh vrst, kjer smo razvili meritve in kotrolo do takšnega nivoja, da nam lahko na tem zavidajo tudi nekatere večje in bolj renomirane DO iz širšega območja. To lahko trdimo brez pretirane samohvale, ker smo se o tem sami prepričali, pa tudi nekatere druge DO iščejo pri nas vse pogosteje usluge iz tega področja.
Vse dejavnosti merilnice na področju kakovosti pa bi bile še bolj dorečene, če bi nekateri odgovorni delavci v naši DO imeli več posluha za probleme, s ka-
terimi se merilnica srečuje pri opravljanju svojih nalog, ampak o tem bo več govora v nadaljevanju tega sestavka. Pri ugotavljanju sredstev za delo pa moramo kritično povedati, da je ravnanje s temi sredstvi, ki nam dajejo vsakdanji kruh, v naši DO zelo mačehovsko in zaskrbljujoče. Posebej je zaskrbljujoče dejstvo, da nekateri odgovorni v temeljnih organizacijah problem jemljejo premalo resno in ustrezno ne ukrepajo v cilju izboljšanja stanja.
Preventivno vzdrževanje sredstev za delo je zelo slabo ali pa ga sploh ni. Ko je treba dati stroj ali napravo v manjše, srednje ali pa generalno popravilo, se trgamo za denarna sredstva in kapacitete, pri nabavi novega delovnega sredstva pa nam ni žal tudi več milijonov din, največkrat pa so tudi to težko pridobljena devizna sredstva, iz tega lahko sklepamo, da varčujemo pri drobtinicah, razmetavamo pa pri celih poticah. Morali pa bi se tudi zavedati, da je prvi in najboljši vzdrževalec delovnih sredstev tisti, ki z njimi dela. Ta bo pa sredstvo vzdrževal talko, kot smo ga ob vstopu v našo DO poučili in tako kot od njega zahtevamo, se pravi slabše ga poučimo in slabši vzgled mu dajemo, slabši vzdrževalec bo on in obratno, zato se velja ob tem resno zamsliti.
Da ne bi ta zapis izzvenel preveč pesimistično, pa moramo povedati, da je tudi na tem področju v zadnjem času čutiti rahle premike na bolje, vendar ne toliko po zaslugi večje organiziranosti, kot po zaslugi in zavzetosti nekaterih posameznikov.
V zaključku tega sestavka bi pa rad spregovoril tudi nekaj o problematiki in težavah, s katerimi se merilnica sooča pri opravljanju svojih nalog in na zatere zaposleni v merilnici opozarjamo že več let. Vsa ta naša
opozorila pa bolj ali manj vedno naletijo na gluha ušesa in ostanejo v večini primerov samo na papirju. Kot prvi in kronični problem je neustrezen prostor, ki je ločen in se nahaja en del v prostorih Rajšpove 13, en del pa v prostorih Rajšpove 16. Delovni pogoji v prostoru so nemogoči in se nanašajo predvsem na premajhno površino, neustrezno osvetljenost, umazanost zraka ter klimatske pogoje, zaradi česar nam tudi merilna sredstva hitreje propadajo.
Drugi nič manj pereč je problem slabe opremljenosti merilnice z merilnimi sredstvi. Tu moramo posebej povdariti nujnost nabave trakoordinatnega merilnega stroja, profilprojektor-ja ter nekatere opreme za kontrolo strojev in naprav. V zvezi trakoordinatnega merilnega stroja naj omenimo še to, da je bila zadeva pred letom dni tik pred zdajci, vendar je nabava stroja propadla zaradi neenotnosti delegatov DS DO pri odločanju.
Opozoriti pa moramo še na eno važno stvar, to je tempo tehnološkega razvoja proizvodnje, kateremu pa ne sledimo z opremljanjem merilnice s sodob-nejšemi merilnimi sredstvi. Dokaz za to je v tem, da za proizvodnjo nabavljamo najsodobnejše stroje (NC krmiljene), kar pa povzroča vedno večje potrebe po iskanju uslug zahtevnih merjenj izven naše DO (trakoordi-natni M. S. TAM, Mariborska livarna ...). Iskanje uslug merjenja izven naše DO pa povzroča daljši čas merjenja in dodatne stroške, katerih pa se vsi otepamo.
Ob teh ugotovitvah pa ne bi smeli ostati ravnodušni, saj je boj za prodor oziroma obstoj na tržišču takoj na tujem, kot tudi na domačem, vedno trši. V tem boju pa ima veliko prednost tisti, ki ima v rokah devize »odlično kvaliteto in čim nižjo ceno«. Visoka kakovost proizvodnega pro-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Požarna varnost
Z naglim razvojem iindustriljie in novih tehnoloških postopkov je možnost za nastanek požara iz dneva v dan ivečflia. Da hi se postavili ogroženosti po robu, ije potrebno sodobno opremiti gasilsko enoto, Zlasti pa okrepiti požarno preventivo.
Tu ne gre za večjo števlillo zaposlenih na področjiu požarnega varstva, ampak dosledno upoštevanje zadanih ukurepov požarne varnosti v delovni organizaciji.
Preventiva požarne varnosti
Zavedati se moramo, da nam ognjeni zublji lahko v kratkem čaku uničijo proizvodne prostore in delovne priprave na katerih opravljamo delo, zato pa je potrebno prevsem preventivno delovanje požarne varnosti, ne samo delavcev, ki so zaposleni na teh delih in gasilci, ampak prav vsi, ki so zaposleni v delovni organizaciji, ali pa se kako drugače zadržujejo v delovni organizaciji. S tem bi rad opozoril, da je potrebno povsod preventivno delovati na požarno varnost, tako na delovnem mestu, kakor tudi doma, skratka povsod tam, kjer delamo in živimo.
Če pogledamo resnici v oči, je
v naši delovni organizaciji drugače, in lahko rečem, da se vse premalo zavedamo, da je boljše preprečiti kot pa gasiti. Saj prepustimo preventivo le tistim, ki se poklicno ukvarjajo s preventivno požarno varnostjo. Sprašujem se, kdaj se bomo začeli zavedati, da je malomarni odnos do preventivne požarne varnosti povezan z velikimi materialnimi stroški. Dokaz k temu so začetni požari, katerih je bilo to leto evidentiranih deset. Le-ti so bili pravočasno opaženi in po-gašeni, razen dveh v TOZD VELIKA OPREMA, kjer sta v mesecu avgustu zgorela dva stroja, in tam nastala večja materialna
Praktične vaje iz požarne varnosti
(Nadaljevanje s 5. strani)
česa pa nam tudi preko znižanja materialnega izmečka vpliva na znižanje lastne cene proizvoda. Zato bo treba v bodoče področju kakovosti posvetiti vso potrebno pozornost in doseči čim višjo stopnjo osveščenosti zaposlenih. To pa bomo dosegli z ustreznim izobraževanjem in maksimalno angažiranostjo vseh struktur v naši DO, to je od vodilnih, vodstvenih pa vse do najnižjih. Da uspeh ne bo izostal pa je treba v tej smeri čim več sodelovanja in sporazumevanja med TOZD in DSSS, kajti samo tako se bo stanje izboljšalo, s tem pa tudi naša konkurenčnost na tržišču.
Zaposleni v merilnici si bomo na tem področju še nadalje prizadevali prispevati čim večji delež, od odgovornih delavcev in organov pa pričakujemo vsaj malo več razumevanja za naše in skupne probleme.
Vsem sodelavcem v DO AGIS pa želimo srečno in uspehov polno novo leto 1981. M. A.
škoda na samih strojih in izpad proizvodnje. Vzroki za nastanek požarov so preprosti:
—- malomarni odnos do upoštevanja preventivne požarne varnosti
—	slabo vzdrževanje elektro-instalacij in kontrola teh
—	slabo čiščenje strojev in še drugi razni faktorji.
Še en tak primer je bil v TOZD GUMARNA, ko je zgorel motor dvovolčnika V-2. Vzrok požara je bil preboj izolacije, kjer pa motor ni bil redno čiščen, so se na navitju motorja nabrale saje, kar je imelo za posledico, da se je ogenj tako hitro razvil. Sreča je bila, da je delavec zaposlen v TOZD GUMARNA, pravočasno opazil ogenj in ga hitro pogasil z ročnim gasilnim aparatom.
Torej lahko trdim, da smo vse premalo požarnovarnostno vzgojeni saj ne upoštevamo osnovnih požarnovarnostnih ukrepov, ne upoštevamo opozorilnih napisov, ter smo trmoglavi in govorimo »saj se nam ne more nič zgoditi«.
Iz zgoraj navedenega vidimo, da ni tako, zato smo začeli izva-
Proizvodna problematika TOZD Velika oprema v novembru 1980
Problematika realizacije proizvodnje je bife v mesecu novembru 1980 enaka kot v predhodnih mesecih v tem letu.
Uvozne težave, o katerih je bil seznajen celotni kolektiv že večkrat v tem letu, so se v mesecu inovembru povečale z dodatno prepovedjo uvoza delov za sedeže. Deli za sedeže so se znašli na talko imenovani] »črnil listi« zraven še nekaterih delov, katere uvaža AGIS — npr.: ogledala, tiskarski papir ‘itd. Za uvoz robe iz črne liste je —-npr.: ogledala, tiskarsl® papir itd. Za uvoz imaterfete iz črne tiste je nam je uspelo dobiti prve dni decembra zato je bil izpad proizvodnje še večji.
Nedokončanih je ostalo cca 650 kom sedežev, katerim so manjkali samo blažilloi za 200 kom sedežev pa so manjkala vodila. Ti sedeži kjer so manjkala vodila in blažilci so bili pripravljeni za izvoz v MADŽARSKO, Del izpada realizacije v oddelku sedežev smo poskušali pokriti s pospešnim delom v oddelku posod im glušniikov.
Tonam je uspelo le delno, zaradi prevelike količine nedokončanih sedežev. Normalna mesečnarealizaoija hidravličnih sedežev je 1400 —1800 kom. V mesecu novembru pa smo prodali samo 600 kom, izdelali pa 1255 kom. Razlika Ije ostala v pnoizvodmjii. Del sedežev, kateri ni imel prostora v montaži smo' začasno vozili v Mlinsko ulico, kjer smo jih skladiščili;. S tem smoi imeli dodatne transportne stroške.
Realizacija je bita v mesecu novembru dosežena z indeksom 86,6 % kljub znižanju plana za 12 %. Nedoseganje postavljenega plana ima za posledico nizke OD, oziroma stimulativni del OD, ki je bil samo 4,75 %. To povzroča upravičeno megadovanje vseh zaposlenih v TOZD. Delavci TOZD VELIKA OPREMA imamo povprečno v letu 1980 za 3—10 % nižji stimulativni del OD od drugih TOZD v DO AGIS.
Istočasno pa zaostajamo za drugimi TOZD tudi v vrednosti osnovne ocenitve za 3 do 7 %.
Ugotavljamo pa', da naše delo ni nič slabše ali boljše od dela delavcev v drugih TOZD v DO AGIS. Takšne razlike v OD niso odraz (kar bi' naj OD bil), ampak 'različnih pogojev gospodarjenja, posameznih TOZD v DO AGIS.
Čeprav smo letos dosegli velike uspehe predvsem na področju osvajanja (prenos delov iz uvoza v domačo kooperacijo), saj smo od 27 pozicij, katere smo uvažali v začetku leta 1980, osvojili kar 24 pozicij. Na uvozu nam torej ostanejo še 3 pozicije. V letu 1981 se bo delež uvoza zopet nekoliko dvigni, zaradi osvajanja nove družine sedežev.
Uvozne težave v letu 1980 pa spremljajo, tudi težave pri zagotavljanju domačega reprodukcijskega materiala. Največje težave so pri nabavi pločevine in cevi ter pomožnih materialov.
V letu 1981 zremo optimistično. Vemo, da smo se velikemu delu problematike izognili z delom opravljenim v letu 1980. Nadalje pa se zavedamo, da bo problematika takšna ali drugačna še nekaj časa spremljala naše napore za čim bolj uspešno realizacijo postavljenih ciljev.
Peter BELA
jati izobraževanje s področja požarne varnosti in s tem prispevati k boljši požarnovarnostni vzgoji, saj je požarna varnost del družbene samozaščite.
Delavci se na izobraževalnih predavanjih seznanijo z nevarnostmi, ki jim pretijo na delovnem mestu, spoznajo ročna gasilna sredstva, namen in uporabo le-teh, ter praktični način gašenja z ročnimi gasilnimi aparati in hidranti. Do sedaj smo kon-
čali izobraževanje s področja požarne varnosti v TOZD GUMARNA. Izobraževanje bomo nadaljevali vse dokler ne bo vsak delavec v naši delovni organizaciji opravil te izobraževalne akcije.
Moram povedati, da je izobraževanje zakonsko določeno in se mora opravljati kontinuirano vsake dve leti, ne glede na strokovnost in dosedanje izkušnje.
SVD
Kako uresničojemo dogovorjeno naloge ?
V TOZD AVTOOPREMA — TAP smo se po dokaj vzpodbudnem poslovanju v prvih devetih mesecih 1.1. odločili s posebnimi ukrepi doseženi rezultat zadržati ali celo izboljšati, saj smo se zavedali, da bodo podražitve nekaterih naših gotovih izdelkov, ki smo jih uveljavili v oktobru, komaj pokrile izredne podražitve repromaterialov tako na domačem, kot tujem (devalvacija) trgu.
Program ukrepov zajema vsega štiri točke, v današnjem prispevku si poskušajmo približati uresničevanje po posameznih področjih:
1.	SKUPNA REALIZACIJA
Ohraniti planirani nivo fizične proizvodnje se je zdela nerešljiva naloga, saj je bila postavljena ravno v času največjih uvoznih omejitev (v našem TOZD-u ipa je cca 50 % vrednosti proizvodnje vsaj delno odvisna od uvoza), v času :ko dnevno primanjkuje cela paleta materialov od livarskih zlitin, pločevin, cevi do izredno pomembnih pomožnih materialov ikot so npr. kemikalije za galvaniko 'in ko beležimo dnevno izredno velike ‘izpade kapacitet zaradi slabega vzdrževanja strojev in naprav. Vendar si upam trditi, da nam bo vsem naštetim problemom navkljub uspelo doseči planirani obseg fizične proizvodnje, odnosno vrednostno v zadnjih treh mesecih doseči realizacijo cca 10 starih milijard, nasproti planiranim 8,5 milijard. Saj smo v ‘Oktobru in novembru že dosegli skupno reaililzavijo 7,4 milijarde in bi bilo v decembru potrebno doseči ie še 2,6 milijarde, kar pa ne bo predstavljalo večjega problema. Za ta uspeh bodo zaslužni: mnogi, tako organizatorji proizvodnje (režijci), kot direktni proizvajalci.
Menim pa, da zadovoljstva ob doseženem rezultatu ne morejo deliti z nami tisti posamezniki, ki polnijo v delovnem času okoliške gostinske lokale, ki pospravijo svoja delovna mesta (stroj ali pisalno mizo) daleč pred iztečenim osem urnim delovnikom, ki ‘neracionalno ravnajo z materialom, ki povzročajo z nevestnim delom škart, s čimer uničujejo dragocene surovine lin rušijo odvijanje proizvodnje,...
2.	IZVOZ
Dosledno (izvrševanje planskih obveznosti na področju izvoza pomeni, dati, svoj skromen prispevek k izboljšanju devizne bilance. In ne samo to, omogoča tudi kolikor toliko redno oskrbo z uvoženimi reprodukcijskimi materiali in v 'kolikor je zadosti, velik, minimalno 10 % izvoza v skupnem prihodku pomeni dodatne davčne olajšave na dohodek.
Naloge smo se loti® z vso resnostjo po enačbi 3=4, kar pomeni izvoziti v 3 mesečih v vrednosti 4 mesecev ali v skupnem seštevku 1,2 milijarde starih din. Dosežen rezultat v Oktobru 427 milijonov izvoza in v ‘novembru 458 milijonov izvoza nam daje voljo in moč doseči tudi v ‘decembru enak rezultat (in s tem cilj zadane naloge št. 2.
3.	TERJATVE DO KUPCEV
Mišljene so terjatve pri kupcih z zmanjšanim plačilnim rokom. Predvsem v TOZD-u smo nad podatkom, da iz kvartala v kvartal to-
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[
Ocena poslovanja za 4. kvartal 1980
Neizpremenjeni pogoji poslovanja do konca leta 1980 zagotavljajo, da bo DO AGIS v celoti dosegla zastavljeni plan celotnega prihodka za leto 1980, obstajajo pa tudi možnosti, da bo celo za minimalno vrednost presežen.
Doseganje celotnega prihodka je posebej problematično v zadnjem kvartalu v TOZD Gumami, kjer ugotavljamo določen izpad, zaradi preselitve v nove proizvodne prostore, in pa v TOZD VELIKI OPREMI, ki ne bo dosegla v celoti planiranega prihodka, zaradi nepravočasno prejetega rapromatetiala iz uvoza. Ta izpad celotnega prihodka pa bo nadomeščen, s povečanim celotnim prihodkom pri TOZD TAP, medtem, ko pri ostalih TOZD v DO ne bo večjih odstopanj, v primerjavi s preteklimi 9. meseci.
Izpad celotnega prihodka in pa naknadno ugotovljene pomanjkljivosti pri ugotavljanju dohodka za 9 mesecev leta 1980, bodo vplivate na počasnejšo rast dohodka v zadnjem kvartalu leta 1980. Zato oce^ njujemo, da dosežena akumulacija za razširjeno reprodukcijo ne bo večja od izkazane, po peraodičnem obračunu za 9 mesecev tega leta.
Skladišče cevnega materiala ustvarjeno s prostovoljnim delom
vrstne terjatve naraščajo, izredno zaskrbljeni. Očitno gre za organizacijsko problematiko saj se vse premalo čuti povezanost med Posebno finančno službo (DSSS) in TOZD KOMERCIALA. Sprašujemo se ali je še vedno lažje majem ati zunanje kredite za> obratna sredstva, kot pa skrbeti za rednost prilivov (lastnih sredstev?
4.	ZALOGE
Naj večji problem zalog je sigurno v njihovi desortiiranosti, ki se neposredno odraža tudi na višini zalog. Do desortiiranosti: aisoirtimamai v posameznih skladiščih pa prihaja predvsem (me pa izključno), kot posledica velikih kasnitev iz uvoza. Polizdelki, kil jih ‘izdelujemo sami ali pa jih dobavljamo iz kooperacije pa se kopičijo v Skladiščih, ker fimalizacija rti možna.
V našli edin jem tabelaričnem ‘pregledu prikazujemo, da smo se uspešno spopadli tudi s tem problemom in z (regulacijo odpoklicev iz kooperacije in prilagojeno (izdelavo lastnih polizdelkov znižujemo nivo zalog v vseh skladiščih.
Stanje zalog (po računalniških (izpisih)
	31. 5.	31. 8.	30. 9.	31. 10.	31. 11.
skladišče got. izdelkov 11	1,38	1,71	1,54	1,50	1,49
lastni polizdelki 12	1,55	1,80	1,89	1,64	1,693
deli iz kooperacije 13	3,39	3,11	3,13	3,18	2,99
osnovni1 materiali	1,07	1,65	1,83	1,81	1,48
pomožni materi,ali 15	0,071	0,099	0,114	0,094	0,088
SKUPAJ	7,461	8,369	8,504	8,224	7,441
Vrednosti v kolonah so označene v starih milijardah. Povohati je treba, da so bile zaloge ovrednotene z drugim polletjem navzgor za cca 15 %. To pa pomeni, da, smo na tem področju naredili zares velisko in smo na dosežek lahko upravičeno ponosni.
Emerik VVEIGL, dipl. ing.
Sprejeta odločitev o dvigu osnovne vrednosti obračunskega faktorja za izplačilo osebnih dohodkov v zadnjem kvartalu 1980 pa bodo imele za posledico rušenje razmerij med rastjo dohodka in sredstev za osebne dohodke. Tako ocenjujemo, da bo masa za osebne dohodke, v primerjavi z letom 1979 porastla za 19,8 %, ‘medtem ko bo dohodek Višji le za 15 %. To pa pomeni, da bodo posamezne TOZD, precej odstopale od resolucijskih določil vskladitve dohodka In osebnih dohodkov, oz. da bo ‘DO AGIS prekoračila dovoljeno izplačilo za cca 5 %. Ne glede na to (prekoračitev, bomo za povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu SR Slovenije še vedno zaostajali za najmanj 20 %, za povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu Občine pa za 8 %.
Ob koncu leta ‘Ugotavljamo izredno težko (likvidnostno situacijo, ki je ‘posledica visoke vezave obratnih sredstev v zalogah 'im terjatvah, prav tako pa je bilo izločeno za Investicije preoej lastnih sredstev, ki še vedno ne dajejo planiranih rezultatov.
Izhod iz nastale situacije vidimo le v predlaganih reorganizacijah, ki bi imele za posledico koncentracijo strokovnih kadrov s posameznih področij, kar bi znatno pripomoglo k enotnemu vodenju poslovne politike. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo izredno težko likvidnostno situacijo- v mesecu januarju 1981, ko bomo morali zraven tekočih obveznosti pokrivati tudi izdane menice, ki zapadejo v januarju mesecu.
Zlatko ŠPOLJAR
Sodišče združenega dela v naši DO
SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI
Kakor je znano večini članov našega delovnega kolektiva, je Sodišče združenega dela v Mariboru za dne 9. 4. 1980, 20. in 21. 10. 1980 razpisalo obravnave v naši delovni organizaciji. Razlog, da se je sodišče odločilo, da bodo obravnave v naši delovni organizaciji in ne v Mariboru, kjer 'ima to sodišče sedež, je dokaj preprost, saj je s to odločitvijo naši delovni organizaciji in delavcem, ki so vložili zahteve za varstvo pravic na Sodišče združenega dela, prihranijo potne in druge stroške. Drugii razlog pa je v tem, ker je bilo iz naše delovne organizacije vloženo veliko zahtev za varstvo pravic delavcev, iki; so zahtevali sodno varstvo svojih pravic oziroma, ki niso bili zadovoljnii' z odločitvijo, ki je bila sprejeta po samoupravni poti v delovni organizaciji. Vse zahteve za varstvo pravic delavcev na Sodišče združenega dela so vložene zoper odločbe o razporeditvi delavca na opravljanje del oziroma nalog, to je na ocenitev del oziroma nalog ali kakor bi še lahko drugače rekli, na ocenitev osnov osebnih dohodkov.
Sodno varstvo glede ocenitev del oziroma nalog je zahtevalo 82 delavcev, zahteve pa se snanašajo na 26 del oziroma nalog. Zahteve so vlioižli delavci štirih temeljnih organizacij, kakor sledi:
1.	TOZD Avtoaprema Ptuj TAR 35 delavcev
2.	TOZD KoVinška obdelava	22 delavcev
3.	TOZD Orodjarna	23 delavcev
4.	TOZD Servis motornih vozil 2 delavca za 8 del oziroma nalog
za 1 delo oziroma nalogo za 15 del ožinama nalog za 2 deli oziroma nalogi
Na prvi obravnavi v naši delovni organizaciji, to je dne 9. 4. 1980 je sodišče obravnavalo skoraj vse zahteve im je cflede na to, ker smo pripravil jeli usklajevalni postopek ocenitev del oziroma nalog, sprejelo sklepe v takšnem smislu, da se obravnave preložijo za nedoločen čas, udeleženci predlagatelji pa sporočijo sodišču do 30. 6. 1980, če so zadovoljni z odločitvijo, ki je bila sprejeta v delovni organizaciji v usklajevalnem postopku. V delovni organizaciji je bil ponovljen postopek zahtev za varstvo pravic za vse tiste delavce, ki so zahtevali varstvo pravic na Sodišču združenega dela, a iz tega usklajevalnega postopka smo rešili samo en primer, to je v temeljni organizaciji ORODJARNAj
Sodišče združenega dela Maribor je na obravnavi 20. in 21 10. 1980 obravnavalo vse zahteve sodnega varstva naših delavcev, rezultati posameznih temeljnih organizacij so naslednji:
TOZD AVTOOPREMA PTUJ — TAP
Iz te temeljne organizacije so Vložili zahteve za varstvo pravic za naslednja delia oziroma naloge naslednji delavci:
1.	za dela posnemanje srhov ročno na brusilnih trakovih so vložili zahtevo za sodno varstvo Franc Bele, Slava Bedrač, Antonija Cetušič, Marija Cvetko, Otilija Cvetko, Nežka Feguš, Cilka Fekonja, Marija Markež, Nežka Brus, Marija Janžekovič, Marija Kukovec, Anica Krajnc, Danica Vogrinec, Cvetka Rajh, Milica Šprah, Jožefa Vi.nikler, Maks Gregorec, Albina Vindiš, Franc Perger, Marija Škec, Terezija Zidarič im Nežka Halužan,
2.	za dela oziroma naloge planiranje polizdelkov in izdelkov so vložili zahtevo za sodno varstvo Vlado Palajnšek, Alojz Reberc, Franc Martelj, Branko Mlinarič, Albin Bezjak lin Milan Arnuš,
3.	za dela oziroma naloge vodenje ostrilnioe je vložil zahtevo Ivan Meško,
4.	za dela ostrenje zahtevnih orodij sta vložila zahtevo za sodno varstvo Franc Peklar in Milan Seidl,
5.	za dela ostrenje manj zahtevnih orodij so skupaj vložili delavci pod 3. in 4. točko,
6.	za dela oziroma naloge vodenje in planiranje vzdrževanja specialnega orodja je Vložil zahtevo Franc Beranič,
7.	za dela oziroma naloge vodenje in planiranje standardnih orodij je vložili zahtevo Stanko Vinkovič,
8.	za dela oziroma naloge planiranje materiala je vložil zahtevo za sodno varstvo Branko Rašl
V vseh primerih, ki jih naštevamo od 1. do 7. točke je Sodišče združenega dela v Mariboru sprejelo sklep, da se njihove zahteve za varstvo pravic zavrnejo kot neutemeljene. Pod 8. točko pa je sodišče sprejelo sklep, da se ustavi postopek, ker se je delavec zaposlil v drugi temeljni organizaciji im je na obravnavi povedal, da rti več zainteresiran na tej sporni zadevi.
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
Zahteve za varstvo pravic iz te temeljne organizacije so za dela oziroma naloge struženje srednje zahtevnih odlitkov Vložili Ivan Burjam, Janez Mohorko, Franc Kukovec, Janez Domanjko. Tone šešo,
Danilo Gosak, Marjan Repič, Janko Drevenšek, Konrad Tuš, Franc Kos, Ivan Škvarč, Jože Zamuda, Peter Ranil, Ivan Lah, Franc Fostne-rič, Jože Hrga, Marjan Vidovič, Branko Babusek, Slavko Donaj, Edi Toplak, Jože Galun in Franc Petrovič. Po opravljeni obravnavi j® Sodišče združenega dela v Mariboru sprejelo sklep, da se njihova zahteva zavrne kot neutemeljena.
TOZD ORODJARNA
Zahteve za varstvo pravic iz te temeljne organizacije so vložili za naslednja dela oziroma naloge naslednji delavci:
1.	za dela oziroma naloge medfazne kontrole je vložili zahtevo za sodno varstvo Anton Čeh,
2.	za dela oziroma naloge vodenje dela voddelku vzdrževanje orodij in priprav je vložil zahtevo za sodobno varstvo Franc Vindiš,
3.	za dela oziroma naloge vodenje In 'Organiziranje dela v oddelku tehnične priprave dela je vložil za sodno varstvo Ludvik Gojkovič,
4.	skupno zahtevo za sodno varstvo za dela oziroma 'naloge:
—< projektiranje štančnih orodij in vodenje dela v skupini,
—	projektiranje livarskih orodij in vodenje dela v skupini,
—	projektiranje gumarskih orodij in orodij za predelavo plastičnih mas ter vodenje dela v skupini,
—	projektiranje priprav im vodenje dela v skupini,
—	izdelovanje tehnološke dokumentacije in vodenje dela v skupini,
—	konstruiranje zahtevnejših štančnih orodij,
—	konstruiranje zahtevnejših livarskih orodij,
—	konstruiranje najzahtevnejših gumarskih orodij im orodij za predelavo plastičnih mas,
—	konstruiranje zahtevnejših priprav,
—	izdelovanje zahtevnejše tehnološke dokumentacije in
—	tajniška dela v TOZD ORODJARNA
so vložili Danilo Bela, Alojz Nadižar, Marko Potočnik, Jože Strižič, Anica Piljak, Franc Rogina, Franc Petrovič, Ivan Brodnjak, Marica Ivezič, Nada Vindiš, Jože Zajc, Adolf Vidovič, Štefan Kaisesberger, Slavko Čeh in Ivan Ivanuša.
5.	skukpno zahtevo za sodno varstvo so Vložili tudi za dela oziroma naloge, opravljanje najzahtevnejših rezkarskih del Martin Turnšek, Stanko Ivančič, Zvonko Polanec, Martin Potočnik in Janez Lačen.
Sodišče združenega dela Maribor je skleniilo pod zaporedno štev. 1 in 2, da se zahteva teh dveh delavcev zavrne kot neutemeljena. Pod zaporedno štev, 3 je sodišče sklenilo, da se postopek v tej sporni zadevi ustavi, kar je bilo v skladu z izjavo delavca, ki je bil zadovoljen z 'rešitvijo znotraj delovne organizacije. Pod zaporedno štev. 4'im 5 je sodišče sklenilo, da udeleženci predlagatelji nimajo pogojev za sodno varstvo.
TOZD SERVIS MOTORNIH VOZIL
Iz temeljne organizacije sta bili Vloženi naslednji zahtevi za varstvo praVic na Sodišče združenega dela:
1.	za dela oziroma naloge sestavljanje kalkulacij in likvidiranje faktur je vložila zahtevo Marjana Kocbek,
2.	za dela oziroma naloge finančno knjiženje in knjiženje osnovnih sredstev je vložila zahtevo Olga Stepanov,
Sodišče združenega dela v Mariboru je obema zahtevama za varstvo pravic ugodilo.
V tem sestavku ne navajamo, kakšne so bili e zahteve posameznih delavcev za povečanje osnov osebnih dohodkov, te zahteve so pa bile za povečanje od 0,5 pa do 3 razredov.
Navedene sklepi so odločitve sodnega varstva Sodišča združenega dela prve stopnje in še imajo posameznilki pravico vložiti pritožbo na Sodišče združenega deta SR Slovenije. Glede na to, ker še te odločbe niso dokončne, bomo še o rezultatih poročali, o katerih bo odločalo Sodišče združenega dela druge stopnje, ko bodo ti znani.
Pravna služba
(Ne)stabilizacijska prizadevanja
Ali jih poznate...
Temno je, V zraku je čutiti oster vonj kemikalij. Saje čutiš v nosu, laseh, čutiš kako se ti lepijo na kožo. Kamor koli se ozreš je črno in pri človeku vzbuja odpor. Pa vendar brez tega ne gre. Tu se rojeva surova guma. Pravgotovo pa jo spremljajo zelo težki delavni pogoji. Na samem začetku te poti je prisotnost kemikalij zelo velika. Človeku se zdi, da mu strežejo po zdravju. Tu se od človeka zahteva velika mera potrpljenja in doslednosti. Nepoznavalcu sestavnih lastnosti gume pravgotovo ni znano, da se tu odstopanja od receptur še kako odražajo na kvaliteti gume.
Potem pride do valjarne, kjer se začne nadaljnja obdelava. Tu pa so prisotne saje in velika vročina. Kljub zelo težkemu delu se tudi tu zahteva od ljudi doslednost in občutek poznavanja gume. Pravzaprav tu ni predpisano, kako dolgo valjati. Tu pravijo, valjati jo tako dolgo, da je dobra. Seveda o dejanski kvaliteti odloča kontrola kvalitete gume. Težave spremljajo gumo tudi v skladišče surovca. Tu guma začne kazati svoje zobe, ki so dokaj ostri. Sicer pa naj o teh težavah spregovore delavci sami.
Kampi Stanko
Lojzka Berghaus
Kaj obsega vaše delo?
Pripravljamo kemikalije in kav-čuke za gumo.
Kaj vam pri vašem delu povzroča največje težave?
Največja težava je pravgotovo umazanija in prisotnost kemikalij. Z ozirom na to, da je za sestavo gume potrebno zelo veliko sestavin, imamo silno utesnjene in neprimerne prostore. Zato si tudi upravičeno želimo, da bi se tudi mi čimprej selili v nove prostore.
Čuš Janez
Kaj menite, bi se dalo kaj spremeniti, da bi delo postalo lažje?
Pravgotovo bi se dalo marsikaj spremeniti. Vendar se zavedamo,
da se nemore vse dotlej, dokler se bodo kemikalije tehtale ročno. Kemikalije dobivamo vse v razsutem stanju, zato je njihova prisotnost v zraku toliko večja. Tu se zahteva velika natančnost. Kajti že zelo majhno odstopanje od recepture se odraža na kvaliteti gume.
Ste v vaši sredini dovolj informirani o dogajanjih v DO?
Sedaj, ko smo ostali sami, so se stvari obrnile malo na slabše. Smatramo, da smo za nekatere informacije prikrajšani. To pa zato, ker smo lokacijsko ločeni daleč od večine. Prepričani smo, da je najprimernejša in tudi najbolj brana informacija za nas naše glasilo »o Agisu«. Zelo iskane informacije pa so tudi na oglasnih deskah.
Kaj pričakujete od novega leta?
Želimo si, da bi nam dobavitelji bolj redno dobavljali surovine, kajti takrat bomo lahko delali več, s tem pa bomo tudi več zaslužili. Gotovo pa je, da si želimo zdravja in miru na svetu. Veliko sreče in delavnih uspehov želimo tudi vsem sodelavcem.
Krampi Stanko
Kaj delate?
Delam na dvovaljčniku V-3 mešam gumi zmesi. To delo opravljam že 11 let, za kar smatram, da je dosti za tako težke delovne pogoje. V eni izmeni preva-Ijam približno 400 kg gumi zmesi pri visoki temperaturi v prisotnosti plinov in saj. Prepričan sem, da si ljudje niti približno ne predstavljajo, kako se človek tu umaže. Po vsakem delavniku se moraš kopati včasih tudi v mrzli vodi, kar pa nosi s seboj določene posledice.
Kaj menite o informiranosti v naši DO?
Po moje tisti, ki želi biti informiran tudi je. Nikomur ne moreš vsiljevati informacij, če jih le ta ne želi. Naš časopis nam daje dokajšnjo sliko dogajanja v naši DO.
Kaj si želite v novem letu?
Da nebi bilo zastojev v proizvodnji, da bi se delovni pogoji vsaj nekoliko izboljšali, nazadnje še zdravja in delali bomo koliko bo v naši moči .
TOPLAK Slavko
Kaj delaš?
Delam v skladišču gumi zmesi 3 leta. Moje delo obsega skladiščenje gumi zmesi, prevzema-
nje iz valjarne in predajo v pripravo.
Kaj ti pri delu dela največje težave?
Vse, že to da morašbiti tu vseh 8 ur je že dovolj velika težava V tej umazaniji, ki ji zlepa v tovarni ne najdeš enake. Največja težava pa je pravzaprav to, da se morajo vse manipola-cije gume opraviti ročno. Transportne poti so zelo ozke in založene. Skladišče v katerem delam je premalo in nefunkcionalno, kar povzroča dodatne težave. Saj moraš gumo velikokrat prelagati, velikokrat tudi zaman prav zaradi tega, ker je skladišče premajhno.
Kaj meniš, kaj bi se tu dalo storiti, da bi bilo delo lažje?
Tu v tem skladišču nič. Upanje na boljše imamo v novih pro-
Toplak Slavko
štorih, ki bodo pravgotovo svetlejši, zračnejši in prostornejši. In tam upam si bomo lahko pri delu pomagali s transportnimi sredstvi.
Kaj meniš o informiranosti?
Informacije prehajajo prepozno. Saj takrat ko je kakšen sklep in tam upam, si bomo lahko pri
Informacije prihajajo prepoz-že na oglasni deski nanj ni več moč vplivati. Zato smatram, da bi nas morali informirati o dogodkih, ko se ti šele pojavljajo in ne takrat, ko so ti že za nami.
Kaj pričakuješ v novem letu?
Boljše delavne pogoje in vskla-jen osebni dohodek. Pa, da bi porezali peruti cenam, da ne bi tako visoko letale. Predvsem pa zdravja sebi in sodelavcem.
M. MENONI
Srečanje z iipokejenci
Novo leto je prav gotovo čas, ko se ljudje ozremo nazaj, na rmnu-lo leto. Poskušamo strniti misli v eno samo. Lepo je bilo. Želimo si, da bi bilo prihajajoče leto vsaj tako dobro. Ob koncu iztekajočega leta se srečamo tudi z našimi upokojenci. Veliko jih obišče delovno organizacijo tudi med letom, večina pa iz več razlogov to ne more. Srečanje upokojencev je gotovo zanje im za nas velik dogodek. Vsaj enlknait na leto se srečajo. Veliko si imajo povedati, kajti dolga leta so delali skupaj. -Pa tudi zaupajo si, kako 'komu uspeva s pokojnino preživeti dolgi mesec. Veliko jih mora biti; pravih umetnikov, da se jim to posrečil. Pa vendar! Mi, ki mjihovo delo nadaljujemo pa izkoristimo srečanje, da se obogatimo z izkušnjami starejših. Kakorkoli že, •negovati maramo ta srečanja i.n še bolj poglobiti.
Sicer pa naj več povedo sami!
Tokrat smo postavili nekoliko vprašanj tov. MAKOVEC Vladu
MINULO IN TEKOČE DELO ORODJARJA
Kako dolgo ste v pokoju?
V pokoju sem 25 mesecev, ki pa so mlirtilli tako hitro, da sam ne vem kako. Tudi sedaj se vsako jutro vstanem ob 5 url in 15 minut, kot bi šel nadelo. Ob jutranjih snidenjih me veseli, da vidim svoje bilvše sodelavce, 'kako odhajojo na delo spočiti im vedno razpoloženi.
Prvi orodjarji v ptujski občini
Kaj in kje ste delali?
Že kot mlad izučeni avtomehanik im orodjar sem bil v privatnih delavnicah delavcem zaupnik. Po osvoboditvi 1945 sem bil izvoljen za predsednika Sindikata podružnice 20 v Zagrebu. V tej sindikalni organizaciji je bilo včlanjenih nad 4000 kovinskih delavcev, ki so bili zaposleni v privatnih delavnicah. Istočasno sem bil dlan »Mjesnog Sindikalnog vječa« za mesto Zagreb. Po končani šoli za mojstra leta 1946 sem se zaposlil (kot poslovodja orodjarne, oddelek ročna obdelava v »Mebi« Zagreb. Tu sem bili tajnik sindikalne podružnice do leta 1950.
Ker iso mi otroška leta tekla v Ptuju, tukaj sem obiskoval tudi osnovno šoto in gimnazijo, sem se zaposlil v TGA Kidričevo. Od leta 1950 do 1955 sem delal kot vodja orodjarne. To je bila prva orodjarna v ptujski občimil. Tudi v TGA sem sodeloval v družbenopolitičnih organizacijah. Bij sem predsednik sindikalnega odbora Vzdrževanja, predsednik ŠD Aluminij in aktivni član Svobode v pevskem zboru.
V letu 1954—1955 je Občinski ljudski odbor Ptuj z vso vnemo začel delovati1, da se ustanovi ‘industrijsko podjetje v Ptuju im tako je bilo ustanovljeno podjetje Industrija kovinskih in lesnih izdelkov Ptuj (1KL1P). V Iklipu sem se zaposlili kot mojster orodjar in obralto-vodja stroj, oddelka. Pri sindikatu sem bili zadolžen, kot član občinskega sindikalnega sveta Ptuj za razne akcije. Nekaj časa sem bil tudi podpredsednik lin predsednik občinskega sindikalnega sveta. Bill sem tudi' delegat na V. kongresu sindikatov Jugoslavije v Beogradu.
Tovariš Makovec se je ljubitljsko ukvarjal tudi s petjem
Zaradi hitrejšega industrijskega razvoja v Ptuju sta se združiiH podjetji IKLIP Im Avtoikareserija v eno podjetje »TAP« Ptuj — tovarna avtoopreme. Ro tej združitvi so bili industriji v Ptuju postavljeni čvrsti temeljli. Nezaposlenost je bila bistveno zmanjšana. Uspeha im napredka smo se vsi veseliji. Vendar gospodarstvo im ekonomika ne dovohita niti malo predaha. Nadaljevati se mora pot pri osvajanju novih artiklov, zmanjševanje uvažanja, istočasno pa usposabljanje, da sami čim več naredimo. Ta bitka še danes traja, tudi po združitvi podjetja SIGMA im Tovarne avtoopreme v enotno delovno organizacijo »AG!S«.
V	25 letih mojega dela sem napredoval do glavnega konstruktorja priprav. Istočasno pa sem sodeloval v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Bij sem predsednik upravnega odbora, predsednik in član DS, predsednik delavske kontrole TAP, predsed-nik delavske kontrole DO iim sekretar OO ZK TAP.
Od leta 1945—1950 sem bij dva krat inovator im večkratni udarnik v »Mehi« Zagreb.
Od leta 1950—1955 v TGA Kidričevo sem prejel za inovacijo 2 X denarno nagrado po 1 letno plačo.
Od 1955—1978 sem izdelal nešteto racionalizacij. Nagradam sem se odpovedal v korist delovne organizacije. Dobil sem tudi 4 krat nagrado za Inovacijo.
V	Ptuju sem začel delati z desetimi ljudmi, poslovili pa sem se s 19000 Članskim kolektivom.
Kako preživljate prosti čas, ki ga imate sedaj gotovo dovolj?
»Že prej sem omenil, da dnevi, meseči im leta minevajo Hitro. Prostega časa tudi v pokoju ni na pretek. Vse je planirano in odmer-jeon. Lenarjenja rti. V družini sem vodja nabave in vsa vrtnarska dela so naprtili meni. Logično im samoumevno je, da še zmeraj aktivno sodelujem v družbenopolitičnih organizacijah v Krajevni skupnosti Dr. Jožeta Potrča,
Kaj menite o stabilizacijskih prizadevanjih, sedaj lahko opazujete ljudi, se vam zdi, da se stabilizacijsko obnašajo?
Že ob začetku stabilizacijskih prizadevanj smo naleteli na potrošniško mrzlico. Prosto formiranje cen je marsikatero delovno organizacijo 'im privatnike napeljalo do neodgovornega navijanja cen. Še danes moramo nenehno opozarjati nekatere občane, da ne kopu-jejo in si kopičijo zaloge, da mislijo tudi na tiste, ki jim finančna sredstva omogočajo samo mesečni nakup. Glede podražitve nafte, benzina, nekatere sploh ne prizadene. Ti posamezniki, kot da se nočejo zavedati, koliko artiklov moramo izvažati, da lahko kupimo In uvozimo nafto, katero tako neusmiljeno trošijo.
Kaj pa pokojnina? Se vam zdi da ste pravilno nagrajeni za minulo delo?
Znano je, da se v vsakem zakonu iščejo luknje, tako se je zakon pokojninskega im Invalidskega zavarovanja z dodatnimi predpisi dopolnjeval. Sedaj se pripravlja sprejetje inovega pokojninskega zakona, priprave tečejo že nekaj let, o nekaterih načelnih vprašanjih, ki so odločilne za oblikovanje višine pokojnine.
Brez dvoma je to delavčev delež v času delovnega razmerja torej za tekoče in minuto delo. Minulo delo je osnova celotnega sistema, merilo delovnega deleža pa je osebni dohodek delavca. Enega in drugega pa rti lahko pretehtati. V novem zakonu bodo ta vprašanja razčiščena, do takrat pa mi, ki smo že v pokoju prav gotovo čakamo ugodne rešitve za nas, ki smo od osebnih dohodkov vlagaill v izgradnjo objektov in strojnega parka, da se nam tudi iz tega vidika prizna mi nuto deli o,
Kaj želite v Novem letu sebi in drugim?
V	novem letu 1981 želim sebi in članom družine predvsem zdravja. Ravno tako želim vsem delavcem v AGIS dosti zdravja in poleta za nadaljnje delo im polno uspehov.
Sedaj sta že v meni dva človeka, eden teži h koristnemu delu, drugi pa je revž v zdravju. Kateri bo zmagali v letu 1981, bomo videli !
Za svoje nesebično delo v družbenopolitičnih organizacijah, posebej pa v sindikatu je bil tov. Makovec nagrajen z zlatim znakom sindikata. Za svoje bogato in plodno dieto pa je bil odlikovan z ordenom dela s srebrnim vencem.
Ostane mi samo, da mu zaželim še veliko zdravja, kajti le tako bo lahko nadaljeval svoja prizadevanja za boljši jutri — naš lin njegov.	M. MENONI
22. DECEMBER PRAZNIK JLA
ORODJARSTVO V DRUŽRENIH PLANIH ZA OBDOBJE 1981-1985
Čuvarji naših meja
Ustrezne analize v SR Sloveniji govore, da se predvideva do leta 1985 3-kratno povečanje potreb po orodjih na eni strani, na drugi strani pa dvakratno povečanje obsega proizvodnje, to pomeni, da je usklajevanje predvsem na programskem področju nujno potrebno.
Potrebno je poudariti, da problematika orodjarstva do danes ni našla pravega odmeva v družbi, saj se je v večini primerov reševala problematika z več kot 40 odstotnim uvozom orodij iz konvertibilnega področja.
Zgodaj zjutraj 6. aprila 1941 je Hitler ukazal bombni napad na Beograd, da bi kaznoval njegov junaški upor »fiirerju velike Nemčije«. Podivjani nemški fašistični banditi so napadli našo zemljo, zemljo delavcev in kmetov. Ti profesionalni zločinci so se prikradli nenadoma in zahrbtno na cvetoča mesta zato, da bi jih zrušili s svojimi ubijalskimi granatami. Ta novi nezaslišani zločin fašističnih morilcev ni napolnil s strašnim ogorčenjem samo src jugoslovanskih narodov, temveč tudi srca delovnega človeštva vsega sveta.
Začeli so se prelivati potoki dragocene krvi, podjarmljena Evropa se je začela zavijati v črno. Toda krvoločni fašistični zločinci in njihovi pomagači v ostalih kapitalističnih deželah so se to pot kruto prevarali. Zdaj nimajo proti sebi dežele, ki je znotraj zastrupljena, raztrgana in oslabljena, ampak imajo proti sebi složne narode zbrane okrog svojega voditelja TITA. Proti sebi imajo delovno ljudstvo vsega sveta. Prav gotovo se Hitlerju
takrat še sanjalo ni, da bodo ravno te sile, ki ne bodo samo polomila zobe krvoločnim zverinam, temveč uničila to kugo, ki hoče okužiti ves svet.
Začele so se vstaje jugoslo-slovanskih narodov, ki so se uprli. Uprli so se vsi kmetje, delavci, mladina. Proletarci vseh dežel Jugoslavije, na svoja mesta v prve bojne vrste!
Rodila se je tudi I. proleter-ska brigada in sicer 22. 12. 1941 v mestecu Rudo. Množile so se brigade, ki so se zlile v celoto, v eno samo fronto z eno samo mislijo. Fašisti in izdajalci morajo iz domovine. Cena, ki smo jo plačali za to je bila zelo visoka. Zemlja je bila pretopljena s krvjo naših narodov in narodnosti. Iz teh narodov je zrastla tudi ta naša armija. Armija, ki je pripravljena vedno in povsod braniti našo svobodo in pridobitve. Prav tako, kot takrat, če bo potrebno, bodo kmet, delavec, meščan, mladinec stopili v prvo bojno vrsto v obrambi naše domovine.
M. Menoni
Negativna izvozno-uvozna bilanca ter ostre restrikcije uvoza so v zadnjem času močno spremenile dosedanje početje, to pomeni, da se skuša gospodarstvo v celoti obrniti k domačim proizvajalcem, ti pa seveda s sedanjo organizacijo dela ter z dokaj slabo opremo za proizvodnjo, ne bodo sposobni zadostiti celotnim potrebam. Vse narekuje, da se bo moralo orodjarstvo organizirati v smislu poslovnega sodelovanja in povezovanja. Z ozirom na izredno draga proizvodna sredstva v orodjarstvu bo potrebno s primernim sodelovanjem in delitvijo dela doseči boljšo izkoriščenost le-teh.
Orodjarstvo kot panoga do sedaj ni bilo povezano in ker je sedaj že večina temeljnih organizacij orodjarstva vključenih v Splošno združenje kovinske predelovalne industrije Slovenije, je smotrno, da so se orodjarne povezale v Odbor za orodjarstvo pri Splošnem združenju.
Tako dobiva naposled svoje mesto v družbenih planih za srednjeročno obdobje 1981— 1985 tudi orodjarstvo. DO AGIS s svojo TOZD orodjarno še s TOZD orodjarno TAM, s TOZD orodjarno Elektrokovina in s TOZD orodjarno Mariborska livarna, nosilka razvoja orodjarstva v podravski regiji po svoji specialnosti, posebno vlogo pa ima TOZD orodjarna DO AGIS na področju razjvoja orodjarstva v ptujski in ormoški občini.
Zamisel o izgradnji enovite orodjarne v podravski regiji je zamrla, zato pa je toliko večji povdarek na nadaljnjem razvoju in povezovanju v kooperativno sodelovanje obstoječih orodjarskih kapacitet.
Na 1č redni seji odbora za orodjarstvo je bilo povdarjeno predvsem sledeče:
1.	Oskrba z repromaterialom
Eden osnovnih problemov, ki se pojavlja v sedanjem srednjeročnem obdobju, je težava z oskrbo osnovnih repromateria-lov. Najti bi morali možnosti čim tesnejše povezave s črno metalurgijo in sicer predvsem z Železarno v Ravnah in z Jesenicami. Nadalje se bomo zavzemali, da Železarna Ravne v celoti pokrije potrebe po standardiziranih elementih orodij.
2.	Povezava orodjarstva
Problem orodjarstva je potrebno reševati kot enoten slovenski koncept in se je potrebno povezovati v jugoslovanskem merilu. Nesmiselno je zapiranje organizacij, niti kakršno koli regijsko
zapiranje ne bi prineslo pozitivnih rezultatov glede na delitev dela in vzgojo ustreznih kadrov v orodjarstvu.
Povezanosti in organiziranosti orodjarstva se je potrebno lotiti ne samo s tehniške plati, ampak tudi s komercialne. Poiskati bi bilo potrebno OZD, ki bi bile pripravljene napraviti analize za za-padno in vzhodno tržišče, kamor bi lahko plasirali svoje izdelke proizvajalci orodij.
3.	Kadrovanje in nagrajevanje v orodjarstvu
Pri današnjem načinu proizvodnje oziroma izdelave orodij morajo biti orodjarji le najboljši kvalificirani delavci. Zaradi neenotnosti, odrinjenosti iz proizvodne sfere in neurejenih normativov prihaja do razvrednotenja orodjarskega dela in do neprimernih pokazateljev v primerjavi z drugimi, manj zahtevnimi delovnimi področji.
Prav zaradi zahtevnega dela, torej uvajanja novih tehnologij, je potrebno poleg osnovnega še nadaljnje izobraževanje orodjarjev, kjer bi morali aktivno sodelovati strokovnjaki visokih in višjih šol, zlasti pri pripravi programov usmerjenega izobraževanja.
4.	Standardizacija in tipizacija orodij
Tudi nadalje bo potrebno organizirati delo na področju standardizacije in tipizacije orodij. Trenutno je največ narejenega na področju standardov za tlačno litje Al zlitin in brizganju plastičnih mas, parcialno po posameznih orodjarnah pa že obstajajo določeni interni standardi za štančna orodja.
KRABONJA Franc
Ko bom velik bom tudi jaz delal v AGISU
Volilna komisija referenduma v TOZD Vzdrževanje
Iz sodišč združenega dela
Za objavo v tej številki našega glasila smo izbrali članek, ki obravnava neupravičeni izostanek na dan solidarnostnega dela. Tak neupravičeni izostanek predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti tudi po pravilniku o delovnih razmerjih in o odgovornostih za delovne obveznosti, ki so sprejeti v naši delovni organizaciji. Ob tem želimo opozoriti, da po 3. točki 143. člena že navedenih pravilnikov predstavlja neupravičeni izostanek tudi v drugih primerih, če nekdo ne pride na delo na dan, ko je zbor delavcev odločil, da se dela, To dejanje je hujša kršitev delovnih obveznosti.
Če se bomo s tem člankom seznanili, če bo ta članek koristno uporabljen in v bodoče ne bomo več neopravičeno izostajali v dneh, ko se bo nas večina odločila, da bomo delali, bo dosežen namen objave.
Članek je bil objavljen v Delavski enotnosti dne 14. 7. 1979.
Piše I. ŽUŽEK
NEUPRAVIČEN IZOSTANEK NA DAN SOLIDARNOSTNEGA DELA LAHKO POMENI HUJŠO KRŠITEV DELOVNE OBVEZNOSTI
Delavci večje delovne organizacije materialne proizvodnje so na zboru delavcev šklertillli, da bodo v mesecu juliju 1978 delali na prosto soboto in namenili celodnevni zaslužek v solidarnostni sklad v smislu zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naraivniih nesreč. (Uradni list SRS, št. 3/75). Delavci so ližkoniistili možnost, ki jo daje 8. člen navedenega zakona za tiste organizacije združenega dela, ki proizvajajo materialne dobrine, kajti samo te organizacije lahko delajo na prosto soboto, zato da zadostijo zakoniti obveznosti — enodnevnem zaslužku, ki ga morajo plačati vsi delavci! v sklad sredstev solidarnosti.
Čeprav je zbor delavcev sprejel sklep o delu na prosto soboto z veliko večino, pa nekaj deset delavcev na delo 'rti' prišlo, ker so mem#, da riso obvezrii; delati na prosto soboto 'in da jih k temu niti; zbor delavcev ne more zavezati. Ne glede na to, 'da so tem 'delavcem odtegnili enodnevni zaslužek v solidarnostni sklad, so vse delavce predlagali tudi v disciplinski postopek, ker so neupravičeno 'izostalll z dela. Disciplinska komisija je ugotovila, da gre za kršitev delovne obveznosti lin je vsem 'delavcem 'izrekla javni opomin. Nekaj prizadetih delavcev se rti strinjalo z ukrepom, zato so zahte-valli, da delavski svet razveljavi: ukrepe disciplinske komisije, ker pa niso uspeli, so se obrtnih na sodišč© združenega dela.
Sodišče združenega dela je zahtevke delavcev zavrnilo in potrdilo izrečene discilpliinske ukrepe. Res je, da rtišlo za redno delovno obveznost v okviru 42 urnega delovnega tednika, ni pa možno govoriti, da bi šlo za nadurno d do, ki bi ga smeli delavci odkloniti. Zbor delavcev je sprejel Sklop o delu na prosto soboto, da bi celoten zaslužek tega dne odstopili skladu solidarnostnih sredstev, namesto da bi vsi! delavci' prispevali enodnevni zaslužek od rednih osebnih dohodkov. Sklep o solidarnostnem delu je temeljil na navedenem republiškem zakonu, zato se delavci ne morejo sklicevati na pravico do odklonitve nadurnega dela. Neopravičeni izostanek z dela na dan, ko ostali delavci; izpolnjujejo solidarnostno obveznost, pomeni kršitev delovne obveznosti, pni čemer ne more biti pomembno, ali so se delavci;, ki so izostali, strinjali s sklepom večine ali ne. Sklep so bil dolžni 'upoštevati, 'ker pa tega niso storil so kršili svoje delovne obveznosti!.
Pravna služba
Inventivna dejavnost
28. novembra je bila v jedilnici ODP proslava ob dnevu republike 29. novembru, katere se je udeležilo večje število članov kolektiva. O pomenu praznika je spregovoril predsednik delavskega sveta DO tov. Franc Perčič, nato pa so bila podeljena priznanja in značke inovatorjem za leto 1980, katerih predlogi so bili koristno uporabljeni. V tem letu je sprejelo priznanja in značke 53 inovatorjev, kateri so z 62 inventivnimi predlogi ustvarili preko dva milijona din gospodarskih koristi. Inovatorji iz posameznih TOZD so naslednji:
TOZD Avtooprema:	Peklar
Franc, Stubičar Tomislav, Langerholc Mitja, Krajnc Jože, Bezjak Franc, Bedenik Janez, Meško Ivan, Visenjak Branko, Pilinger Jelka, Vuk Mladen, Veldin Zdravko, Topolovec Anton, Klemenčič Alojz, Butala Anton, Haladea Srečko, Kiseljak Franc, Šijanec Alojz, Gregorec Ivan, Beranič Franc, Štrucl Terezija, Maroh Marjan, Šnajder Franc, Majcen Franc, Voda Martin in Ivartnik Avgust.
TOZD Kovinska obdelava: Vtič Vlado, Drevenšek Janez, Toplak Edi, Tašner Janez, Vidovič Franc, Berghaus Jože, Rojko Janez, Štumberger Albin in Zamuda Janez.
TOZD Orodjarna:	Vidovič
Adolf, Bela Danilo, Makovec Vlado, Satler Ivan, Ropič Ivan in Lačen Mirko.
TOZD Gumama: Galun Jože, Furst Ivan, Cvetko Martin in Berghaus Ivan.
TOZD Precizna mehanika: Hostnik Vekoslav, Brezinšek Jože, Hostnik Ivan, Zavec Silvo.
Ivartnik Avgust — inovator
TOZD Velika oprema: Tomažič Jože in Rasi Branko.
TOZD Komerciala: Blagojevič Mirko.
TOZD Vzdrževanje: Golob Pon-grac.
DSSS: Menhart Justina.
Navedenim inovatorjem čestitamo z željo, da še v bodoče sodelujejo na področju inventivne dejavnosti.
Dušan Žnidarič
Osebni dohodki v mesecu novembru 1980
Volilna komisija referenduma v TOZD Avtooprema
Z 'izplačilom osebnih dohodkov v mesecu novembru smo krepko presegli planirani znesek In sicer za 24 % za delovno organizacijo, medtem ko zasledimo večje .ali manjšo preseganje v vseh TOZD im tudi v delovrf! Skupnosti1.
Vzrok za prekoračitev najdemo v številu izplačanih ur (192 po zaposlenem) iln pa v sorazmerno visokem stimulativnem delu, zlasti v tistih TOZD, kjer se pojavljajo indeksi nad 120,
TOZD	Bruto masa OD plan	realiz.		Indeks	Povprečni Povprečni bruto OD neto OD	
Kov. obdl.+ AKG.	1.882.592	2.290.871	122	11.748	7.952
Velika oprema	1.033.304	1.196.060	116	10.873	7.360
TAP	5.621.892	7.355.561	131	11.807	7.992
Gumama	2.336.775	2.510.621	107	9.807	6.638
Preciena mehanika	927.800	1.206.800	130	11.278'	7.634
Orodjarna	1.449.875	1.714.037	118'	14.525	9.832
Servisi	1.084,218	1.148.287	106	11.369	7.696
Vzdrževanje	864.925	1.240.460	143	15.903	10.765
Komerciala	1.043.558	1.270.767	[122	13.813	9.350
DSSS	2.478.927	3.352.745	135	13.741	9.301
DO AGIS	18.723.866	23.286.209	124	12.103	8.192
PROBLEMATIKA OB UCU LETA
V	TOTO PRECIZKA MEHARIKA
V	TOZD PM so v zadnjih dveh mesecih tega leta nastale velike proizvodne težave pri proizvodnji tahografov, kot tudi registrirnega papirja, tako da smo morali proizvodni plan občutno zmanjšati.
Vzrok za nastal© situacij© je predvsem neizdobava umih mehanizmov od našega dolgoletnega dobavitelja »ISKRA« TOZD Mehanizmi, ki mu je v novembru zmanjkal© deviznih sredstev za nabavo nemir k za umi mehanizem. Ker »ISKRA« do konca Leta nima več možnosti za uvoz nemink, smo sami pristopili k delnemu uvozu 1000 kom nemiirk tako, da bo možno izdelavo teh tahografov realizirati v tem mesecu, kar bo vsaj delno pokrilo potrebe naših kupcev.
V	drugi polovici novembra nam je zmanjkalo tudi registrirnega papirja za izdelavo registrirnih trakov za tahograf. Ker tahograf brez registrirnega vložka 'ne izpolnjuje osnovnega funkcijskega namena smo dolžni oskrbovati tržišče tudi s tem proizvodom. Zato smo zaprosili republiške organe za dovoljenje za dodaten uvoz 1000 roli papirja, vendar bo uvoz realiziran šele na koncu tega meseca.
V	TOZD PM, DSSS in drugih TOZD v AGIS-u tečejo v tem obdobju prizadevanja, da se oiimprej začne izvajati kooperacijska izmenjava s firmo KIENZIE za proizvodnjo tahografa TOO 15-6. Blamiramo, da bi v drugi polovici leta 1981 stekla 'montaža tega tahografa pri nas. Da bi ta cilj uresničili, je potrebno izdelati in preizkusiti potrebno montažno 'in kontrolno opremo, katere večji del bi morali izdelati doma.
Edvard VINDIŠ, ing.
MERSKE ENOTE SISTEMA Sl
Pred kratkim smo na tem mestu spregovorili o novih merskih enotah ter posredovali nekaj podatkov iz zgodovine Meterske konvencije in merskih enot nasploh, toda uredništvo je smatralo za potrebno, da o tej temi spregovorimo še enkrat, kar je povsem upravičeno saj mere in merske enote imajo poseben pomen. Ta poseben pomen se manifestira zlasti v izvajanju določil Zakona o merskih enotah in merilih, ki je bil objavljen v uradnem listu SFRJ 13/76, kjer so nekatere do sedaj uporabljene enote prepovedane in njih uporaba je po 1. 1. 1981 prepovedana oziroma se smatra kot prekršek za katerega so predvidene ustrezne kazni.
Sistem merskih enot Sl sloni na osnovne enote kot izhodišče pri razvijanju celotnega sistema. Te enote so:
—	meter (m), enota za dolžino
—	kilogram (kg), enota za maso
—	sekunda (s), enota za čas
—	amper (A), enota za električni tok
—	kelvin (K), enota za termidi-namično temperaturo
—	kandela—Candela (cd), enota za svetilnost
—	mol (mol), enota za količino snovi
S temi osnovnimi enotami sistem Sl definira označevanje sledečih področij:
—	kot
—	dolžino, površino, volumen
—	maso
—	čas
—	silo, energijo, moč
—	viskoznost
—	temperaturo, toploto
—	svetilnost
—	ioniziranje sevanje
—	količino snovi
Kot se iz dosedaj omenjenega vidi s temi oznakami oziroma enotami je pokrita celotna ljudska dejavnost.
JANKOVIČ
Mtivnost OOZK v DO AGIS
Delovni kolektiv, bi hotel na kratko informirati kakšna je bila aktivnost OOZK v mesecu novembru. Že leto dni imamo v DO vsak mesec dežurnega sekretarja z nalogo, da povezuje in koordinira delo med OOZK, da sodeluje na sestankih in prenaša informacije na sekretarje OO, ti pa na članstvo OO.
V	mesecu novembru je bila aktivnost OOZK usmerjena v obravnavo materiala 13. seje CK ZKJ. Ob obravnavah materiala je bila obravnava osredotočena predvsem na izvajanje stabilizacijskih ukrepov in nalogah ter stališčih komunistov ob sprejemanju planskih dokumentov za obdobje 1981—1985. Ocenjevale so trenutno družbenoekonomsko in politično stanje, delovanje DPO, delovanje delegatov v samoupravnih organih, delovanje delegatskega sistema s ciljem razreševanja tekoče, razvojne in ekonomske politike. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti nagrajevanju po vloženem delu, dograjevanju sistema nagrajevanja, dohodkovnem povezovanju, programiranju, samoupravnem povezovanju in sporazumevanju, produktivnosti dela, svobodni menjavi dela, nizki produktivnosti, slabi organizaciji dela.
V	mesecu novembru so se sestali predstavniki DPO, vodstveni delavci in bili skupaj informirani o predvidenih spremembah
na naslednjih področjih v DO AGIS:
—	informacija o predvidenih reorganizacijskih spremembah,
—	informacija o predlogih sprememb na področju delitve dohodka in dohodkovnih odnosov,
—	informacija na področju sprejemljivega delovnega časa,
—	informacija o stanju na področju samoupravnih aktov.
Iz vseh podanih informacij na sestankih je razvidno, da je potrebno materiale za razpravo temeljito pripraviti, da se bo iz njih videlo, da se hoče zagotoviti večjo gospodarnost in učinkovitost.
Aktivnost OOZK je bila tudi na sprejemanju novih članov in pa sodelovanje v solidarnostni akciji — pomoč kmetijstvu pri pospravljanju sladkorne pese.
Iz podanih aktivnosti je razvidno, da je bil mesec november dejaven za OOZK in, da stojijo pred nami še kako pomembne naloge in odgovornosti. V te začrtane naloge se bomo morali vključiti s vso resnostjo in odgovornostjo. Zadane naloge bomo s skupnim delovanjem, dogovarjanjem in z enotnimi cilji lahko razrešili z vso odgovornostjo, da zagotovimo večjo gospodarnost in učinkovitost poslovanja v DO AGIS.
J. J.
Tovarniška izkaznica
(Novost)
Število članov našega kolektiva se je približalo številu 2000, zato je že dokaj časa onemogočeno poznavanje vseh. Med množico naših vsakodnevno prihajajo še drugi ljudje, in se sprehajajo po delavnicah in drugih prostorih. Zlasti v času odmorov omogočamo nekontroliran vstop in izstop vsakemu, ki je oblečen v delovno obleko.
V vsaki množici poštenih ljudi se vedno najdejo tudi takšni, ki imajo željo kaj odtujiti ipd. Prihode kontrolirajo varnostniki ter so mnogokrat v zadregi, kako naj ugotavljajo identiteto človeka ne da bi ga zaustavili in legitimirali. Neprijetno je varnostniku tako tudi našemu delavcu, ki se čuti užaljenega, »saj bi vratar vendar moral vedeti da dela v AGISU-u«. Ob drugi priliki pa tisti, ki išče nedovoljen izhod se varnostniku izkaže s tujo propu-stnico ali pa odide brez nje.
Kot delavci smo s svojim minulim delom ustvarjali sredstva za povečanje delovnih prostorov, nakup delovnih sredstev, materiala, zato, da lažje in boljše proizvajamo. Družba nam je premoženje zaupala v upravljanje, zato smo zanj družbi odgovorni.
Z nekontroliranim gibanjem dopuščamo možnost odtujitve in uničenja premoženja. Vsi smo soodgovorni, zato moramo onemogočiti zlorabo ipd. Kako? Olajšati in izboljšati moramo kontrolo gibanja delavcev in tujih oseb po delovnih prostorih. V mnogih delovnih organizacijah že imajo delavci tovarniške izkaznice, tudi v AGIS-u jih bomo uvedli. S tovarniško izkaznico se bo delavec izkazal vsepovsod in ob vsaki priliki, ko bo dokazoval, da je delavec našega kolektiva. Brez težav, lepo in kulturno bo varnostniku ali drugi odgovorni osebi pokazal izkaznico ter tako izkazal pripadništvo članstvo AGIS-a.
Način izdaje izkaznic, njeno uporabo in pooblaščene za kontrolo bo urejeval poseben organizacijski predpis, ki ga bo sprejel DS DO.
Iz tovarniške izkaznice bo razvidno ime, priimek, rojstvo, organizacijska enota kjer delavec dela in njegova fotografija.
Ker vsi želimo normalen delovni red in nemoteno delo, pričakujemo čimprejšnjo uvedbo oz. izdajo tovarniške izkaznice.
SKS
Uspehi z DŠI
Vsako leto organizira komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu zveze delavske športne igre — tekmovanja kolektivov ptujskih delovnih organizacij. Začnejo jeseni, končano pa naj bi bilo do praznika dela naslednje leto, kar pa se navadno zavleče v naslednjo jesen.
DŠI 79/80 so bile zaključene koncem septembra. O tekmovanjih smo že sprotno poročali, prav pa je, da še strnemo uspehe in neuspehe na teh rekreacijskih igrah v občinskem merilu.
Delavci so v pretekli sezoni tekmovali v 10 športnih panogah
—	9 v moški in 4 v ženski konkurenci. V moški je nastopilo skupno 90 ekip s 533 tekmovalci, v ženski konkurenci pa je nastopilo 21 ekip s 102 tekmovalkama. Udeležba kolektivov na teh igrah je gotovo preskromna. Naši sodelavci so tekmovali v vseh disciplinah v obeh konkurencah. Ker po točkovnem sistemu za skupno uvrstitev — za pokal prispeva točke tudi udeležba, uspeh ni izostal — POKAL je pripadel ekipi AGISA.
In kakšne so uvrstitve po posameznih panogah?
Ženske
PIKADO — najbolje so se odrezale tekmovalke iz PP, ki so zmagale pred ekipama KK Ptuj in AGIS-a.
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
—	največ krogov so zbrale tekmovalke iz IGA, pred tekmovalkami iz PP in AGIS-a.
KEGLJANJE — naše tekmovalke so podrle največ kegljev in zmagale pred ekipo SO Ptuj in KK Ptuj. Med posameznicami je bila najuspešnejša naša tekmovalka Lojzka GRABNER.
MINIGOLF — najuspešnejša je bila ekipa SDK Ptuj, pred ekipama PP in KK Ptuj.
PLAVANJE — prijavile so se tri ekipe, vendar je na tekmovanje prišla le naša ekipa. Tekmovanje se zato ni moglo izvesti. Občinski sindikalni svet pa je naši ekipi podelil priznanje za sodelovanje v tej disciplini — monografijo mesta Ptuja.
Moški
MALI NOGOMET: 1. DO Olga Meglič, 2. AGIS, 3. JLA ŠAH: 1. TGA, 2. SO Ptuj, 3. ZC Ptuj—Ormož
KOŠARKA: 1. TGA, 2. AGIS, 3. Inženiring biro Ptuj PLAVANJE: 1. SO Ptuj, 2. TGA,
3.	AGIS
MINIGOLF: 1. KK Ptuj, 2. Perutnina, 3. TGA
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO:
1.	TGA, 2. AGIS, 3. PP KEGLJANJE: 1. AGIS, 2. TOZD za vzdrževanje voz, 3. MIP. Med posamezniki je bil najuspešnejši naš Milan Seidl.
NAMIZNI TENIS: 1. PETROL, 2. PERUTNINA, 3. ZC Ptuj—Ormož ROKOMET: 1. AGIS, 2. PP, 3. KK Ptuj
Iz pregleda je razvidno, da smo v vseh disciplinah, razen v šahu in namiznem tenisu dosegli uvrstitev med prve tri in s tem
Odličja zaslužena na DŠI
dobili plakete, ki so bile letos namesto pokalov.
Skupni vrstni red v ženski konkurenci je sledeč:
1.	PERUTNINA
2.	AGIS
3.	TGA Kidričevo
4.	KK Ptuj
5.	SO Ptuj
6.	SDK Ptuj
7.	VVZ Ptuj
Skupni pokal je prejela zmagovalna ekipa Perutnine.
Skupni vrstni red v moški konkurenci:
1.	AGIS Ptuj
2.	KK Ptuj
3.	PP Ptuj
4.	TGA Kidričevo
5.	SO Ptuj
6.	Olga Meglič
7.	MIP
8.	DES TOZD Elektro Ptuj
9.	Eiektrokovinar
10.	Inženiring Ptuj Zmagovalni pokal DŠI za sezono 1979—80 je v moški konkurenci prejela naša ekipa.
Murko Štefan
Naši petdesetletniki
Res je, da življenje teče z neusmiljeno hitrostjo. Pri nekaterih pušča vidne ali nevidne sledove. Nekatere pa ne, da bi se jih dotaknilo, pusti mimo sebe. Srečanje z »ABRAHAMOM« pravzaprav ni tragedija ampak je to le zrelostni izpit. Človek se tu začne vračati v mladost, brskati začne po spominih, jih urejati in primerjati s sedanjostjo. Prav gotovo se je sedanjih petdesetletnikov močno dotaknila vojna vihra. In na njo ostaja grenak in temen spomin. Nikoli ne bo izginil v pozabo le potlačiti ga želijo v ozadje in se spominjati le lepih trenutkov vse od začetkov, ko so začeli delati. Ta mesec podaja roko »ABRAHAMU« tov. RIS Franjo iz TOZD TAP, ki mi je odgovoril na nekaj vprašanj.
petniški delavnici kot tapetnik. Pozneje sem se v TOZD TAP odločil za skladiščnika specialnega orodja, kar delam še danes. Z delom sem zadovoljen, saj ga dodobra poznam. Delovni pogoji danes in nekdaj, bi v grobem lahko rekli, da so noč in dan. Kljub temu, da še danes niso idealni so vseeno dobri. Mladi sicer ne morejo niti slutiti s kakšnimi problemi smo se srečevali in spopadali. Najhuje je bilo, ker nismo imeli urejenih sanitarij. O organizirani družbeni prehrani takrat še sanjati nismo upali. Kar smatram, da je osnovni problem. Danes vemo, da imamo tudi to urejeno.
Na vprašanje, kako smo delavci informirani in kakšnih oblik informiranja si delavci želimo. Ugotoviti moramo, da smo
Leta 1957 sem se zaposlil v Avtokaroseriji. Delal sem v ta-
delavci dokaj dobro informirani, sicer če si to delavci le želijo. Najboljša oblika informiranja se mi zdi informativne skupine. V majhnih skupinah je lažje diskutirati in človek lahko bolj sproščeno vpraša. Takšne skupine, bi morale biti pogostejše, pravzaprav ob vsakem rojevanju problemov, prej in ne takrat, ko je problem že za nami.
Pustimo probleme v službi in mi povejte, kako se počutite kot petdesetletnik?
Ni tako, kot je bilo pred leti. Vseeno pa ni tako hudo, da bi se moral predati. Res je, da se mi je sedaj zdravstveno stanje
nekoliko izboljšalo, kajti pred časom me je močno dajal bronhitis, ki pa sem ga sedaj, upam, premagal za zmeraj.
Z ozirom, da se izteka staro leto, kaj si v novem letu želite?
Želim si, da bi me zdravje služilo vsaj toliko kot sedaj. Kajti če bom lahko delal jaz in drugi bomo morebiti dosegli ugodne stabilizacijske rezultate s tem pa tudi lepši osebni dohodek. Želim si tudi, da bi se delavci razumeli med seboj, kot ta leta nazaj. Članom kolektiva pa želim obilo delovnih uspehov.
M. Menoni
RAZPIS
»AGIS« Ptuj r. o. Rajšpova 16 razpisuje javno licitacijo:
1. AVTOMOBILSKI MOTOR PZ 125
Izklicna cena motorja je 4.000
din. Javna licitacija se vrši 15. januarja 1981 za družbeni sektor ob 8. uri in za privatni sektor ob 8,30 uri pri vratarnici I.
Pred licitacijo se položi varščina 10 % od izklicne cene motorja.
IZ RAZSTAVE
Tekoča problematika
Čim bolj se približujemo koncu posovnega leta, tem bolj se kopičijo težave pri opravljanju dejavnosti naše TOZD. Največji problemi so še nadalje pri nabavi reprodukcijskega materiala in surovin iz domačega in tujega trga. Vse to pa povzroča velike težave pri proizvodnji izdelkov, zaradi nekompletiranosti, naročajo zaloge re-promateriala in nedovršene proizvodnje, da ne govorimo o nezadovoljstvu naših kupcev, zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Pri nabavi reipnodukciijske^a materiala te domačega trga je še vedno prisotno pomanjkanje proizvodov črne metalurgije (cevi, pločevina), barvne metalurgije (odlitki), kemikalij. Za obtežitev izpadov v proizvodnji se poslužujemo intervencijskih nakupov (pri trgovskih organizacijah), kjer je to mogoče, In pa z začasnim izposojevanjem pri drugih delovnih organizacijah.
Težav na področju zunanjetrgovinske menjave je v zadnjih dveh mesecih tekočega leta toliko, da prihaja zaradi neizdobav do večjih zastojev v proizvodnji (TOZD V. O., KOV, PM).
Poleg omejitev pravic uvoza, ne glede na devizne prilive, se pojavljajo prepovedi uvoza določenega blaga.
Nadalje naši kupci prvogradnje in trgovoske organizacije niso zadovoljni z našim plasmanom gotovih Izdelkov. Še vedno je največje pomanjkanje čutiti pri zavornih agregatih, zavornih valjih, tahografih In registniirnem papirju.
Poimanjakaoje povzročajo poleg kapacitet še 'pomanjkanje uvoznih pravic im oskrba z odlitki.
Vse aktivnosti v tem času so v TOZD Komerciala usmerjene v sklepanju kupoprodajnih pogodb. Podpisovanje pogodb v letošnjem letu kasni, saj imamo do sedaj sklenjenih pogodb manj kot prejšnja leta. Z veliko časovno zamudo prejemamo potrebne podatke (specifikacije potreb) naših kupcev, temu pa sledi zamuda pri posredovanju potreb po reproimaferiallu s strani proizvodnih TOZD. Najmanj pogodb ima-
mo sklenjenih na nabavnem področju kjer naši na j večji dobavitelji (Železarni Sisak, Smederevo) še niso pripravljeni podpisovati letnih pogodb. Prav tako kasni podpisovanje pogodb s trgovskimi orgainteaciljami, ker le te prav zato še nimajo definiranih nabavnih pogojev z direktnimi proizvajalci.
Nekoliko boljše stanje je na prodajnem področju. Prodajne pogoje imamo dogovorjene, oz. še bodo v tem letu, z našimi naj-večjimi kupci in sicer s FAP-am, ZCZ, Torpedo-am, TAM-om, Panonijo, Avtomontaža,
Zaradi nenajavljenih potreb trgovskih organizacij, se bo preneslo podpisovanje eneksov k SAS o trajnem poslovnem sodelovanju ma osnovi združevanja dela im sredstev v začetek meseca januarja.
Največji problem so cene. Dobavitelji od nas zahtevajo povišanje cen od 20. do 60 procentov, kupci pa bi nam odobrili zvišanje le za toliko, koliko so sami do-biilii na osnovi zvezne ga samoupravnega sporazumevanja, to pa je 13 oz. 14 procentov.
Pravt ako so plačilni pogoji trd oreh pni pogajanjih. Vedno večji delež plačili s virmanom zahtevajo naši dobavitelji (zahteve so tudi še s strani trgovine), prodaja po vsej verjetnosti ne bo mogla doseči s strani kupcev plačilo določenega dela blaga z virmanskim nalogom.
Omenjeno je Je del problematike, s katero se srečujemo v tako razgibanem in otežkočenem tržnem poslovanju.
Cvetka Papst, dipl. oec.
ZAHVALA KK
Zahvaljujemo se vam za nesebično pomoč pri pospravilu kmetijskih pridelkov. Brez vaše pomoči me bii uspeli pospraviti sladkorne pese na poplavljenih im zamočvirjenih področjih Pesniške doline. Ta pomoč nam je pomenila mnogo, za kar smo vam hvaležni.
Pri prostovoljnem pospraVilu Sladkorne pese je sodelovalo 680 vojakov liz garnizije ptuj, 410 vojakov iz garnizije Maribor, 1.223 dijakov iz Srednješolskega centra Ptuj, 615 delavcev iz organizacij združenega dela naše občine.
Skupaj je bilo opravljenih 23.332 prostovoljnih delovnih ur. Na ta način smo uspeli v Pesniški doliimi pospraviti 28 ha sladkorne pese. Vso ostalo peso, tj. 500 ha smo pospravili strojno. Kombajniranie pese smo oprav-(ijali še sedaj v snegu, čeprav so bili efekti miinlmailinii, vendar smo vso peso pospravili.
Da je bil v letošnjem letu pri spravilu sladkorne pese tak zastoj, je bilo več vzrokov: poplave v oktobru im ramo zapadli sneg že v prVih dneh novembra, razen tega je tovarna sladkorja v Ormožu 14 dni zakasnite s sprejemam pese, ker še ml bila gotova. Tudi strojev za izkop pese nismo dobili dovolj na razpolago.
Zavedamo se, da moramo pospraviti vse pridelke in tako zagotoviti člmveč hrane za preskrbo prebivalstva.
Zahvaljujemo se tudi za nesebično pomoč, zlasti osnovnim šolam ori pospravilu rdeče pese, grozdja in sadja.
Obveščamo vas, da smo pravočasno in v celoti pospravil) koruzo in tudi v celoti posejali naše njive s pšenico.
Za pomoč se vam še enkrat lepo zahvaljujemo.
GORJUP Branko, dipl. pol.
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Glavni direktor
GAVEZ MARIJI V SPOMIN

Mrzlo zimsko jutro. Sneg je narahlo prekril polja, travnike in mesta. Skozi snežno iverje na drevju je jutranje sonce škrlatno obarvalo obzorje. Posebej lepo zimsko jutro, pa čeprav je še jesen.
V	jesenskem in zasneženem jutru je prišla med nas novica, da je za vedno onemel srčni utrip naši dragi Mariji. Končalo se je življenje, ki je vse do poslednjih trenutkov skušalo vsrkati vase moči, ki prinašajo novi dan.
Dobre štiri mesece je samevalo njeno delovno mesto in čakalo, da se vrne, vendar se to ni zgodilo. Ko ji je 29. julija letos postalo na delovnem mestu slabo, nihče ne bi mogel verjeti, da je odhajala za zmeraj. Bolezen ji je pretrgala nit življenja.
V	trenutkih, ko smo zvedeli za to kruto in neizprosno resnico,
smo se šele zavedali, kako naša je bila polnih 18 let. V teh trenutkih razmišljanja, ko nam misli hite daleč nazaj, doumemo koliko nam je pomenil njen nasmeh, njena z vso iskrenostjo izgovorjena beseda.
Pri nas se je zaposlila 20. 9. 1962 in sicer v galvaniki TAP, od tam pa v precizni mehaniki od 24. 3. 1967 vse do danes, ko je kruta smrt prekrižala vse račune. Prav tako je bilo ves čas čutiti njeno družbenopolitično delovanje. Aktivno se je vključevala v delo sindikata, nadalje ZK, nesebično se je razdajala za obrambo naših pridobitev, kar je tudi potrjevala v delu štaba civilne zaščite DO AGIS.
Koliko načrtov je šlo z njo v prerani grob, nihče ne ve, lahko jih le slutimo. Smrt jo je iztrgala ne samo nam sodelavcem, ampak tudi njenim najdražjim — sineku.
Hvala dragi Mariji za vsa njena dela humanosti, za vso njeno delo, ki ga je vložila v naš lepši jutri, za sleherno izrečeno dobro misel in za vsak njen vedri nasmeh.
Končala se je njena življenjska pot, zato naj bodo te skromne besede zahvala za vse, kar je v osemnajstih letih dela dala in ustvarila za nas.
Ko smo se ob odprtem grobu za vedno poslavljali od tebe, draga Marija, smo ti zagotovili, da nam boš ostala v trajnem spominu.
Naj ji bo lahko slovenska zemlja!
Sodelavci
DEDEK MRAZ PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Pred tremi leti so delovni ljudje v temeljnih organizacijah in skupnostih in občani v krajevnih skupnostih ter občinski forumi sklenili samoupravni sporazum za novoletno praznovanje predšolskih otrok v občini Ptuj.
S tem sporazumom se vsem otrokom v občini Ptuj v starosti od 2 do 7 let zagotovi in omogoči enako, enotno in enkratno praznovanje novoletne jelke in prihoda dedka Mraza, ki ga vsako leto organizira krajevna skupnost. S podpisom tega sporazuma se OZD odpovedujejo vsem prireditvam in obdaritvam otrok mimo tega sporazuma.
Organizator in koordinator praznovanja v občini je odbor za novoletno praznovanje pri občinski zvezi društva prijateljev mladine. Ta odbor je zadolžen za organizacijo praznovanja, za sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, za vodenje, zbiranje in porabo sredstev za praznovanje. V krajevnih
skupnostih se oblikujejo odbori za izvedbo praznovanja.
Za praznovanje in obdaritev otrok smo podpisniki solidarno združili sredstva v korist vseh otrok občine Ptuj in sicer po 20 din po zaposlenem, prav tako tudi obrtniki in kmetje.
ZAHVALA
Povodom nenadomjestivog gu-bitka moje majke iskreno se zahvaljujem svima na izrazima su-čuti, a za darove vijence i cvi-ječe, te na ispračaju na njenom poslednjem putu, svim sudjelo-valcima liz tehničko-komercijal-nog servisa Osijek i TOZD-a ko-mercijala.
Ervin MIŠKOLCI
S smehom v novo leto
-a /jem i/f> fie/to n>Tg[yt.
*°A) fA ten {>A*pe.KA*' t »A le	pftettTA iA Muco
-PA STf *r*//,VA AHATA- par ATTOAArAAA Teett-rATO PAAAAa '
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
DRAGI LJUBITELJI
UGANKARSKIH PRISPEVKOV
V novoletni številki našega glasila objavljamo nagradno križanko, z željo, da se je loti čim večje število reševalcev. Podeljene bodo knjižne nagrade in si-ser:
— prva nagrada: Kronologija
revolucionarne dejavnosti Josipa Broza Tita,
—	druga nagrada: TITO v očeh sveta,
—	tretja nagrada: Svet o TITU in naši revoluciji.
Rešitve pošljite do 15. 1. 1980 v uredništvo glasila »V AGISU«.
Obilo zabave!
DOBRA KUPČIJA
Ljubitelj starin je opazil pred kmečko hišo dragoceno starinsko skledico, iz katere je maček lizal mleko.
Premagal je svoje razburjenje in rekel kmetu:
»Kako srčkan mucek! Ali mi ga prodaste?«
»Zakaj pa ne!« je rekel kmet in kupčija je bila kmalu sklenjena. Starinoslovec je plačal in dejal:
»Še tole skledico bom vzel, ker je mucek navajen, da pije iz nje ... «
»Ne,« se je uprl kmet, »te pa ne dam, zaradi nje sem v zadnjem času prodal že šest mačk.«
v l/
GGSPCDAtKMO SObrtCČ__________________606P0DA2SVO .SOM
PO SKUPm (fj 9) USPEHIH
> k*
v
AL! RES MCM1£ ravvo v Ten &SU M POZODVijC ODPUST, RO vAS U£' nORBMO HADOM£-STIH z DZusmi
DELAVCI.,.
V




umu




&

d^V ^
.<V'’
^OG*'
•° <<&

o ."0VV'
!>> ^ (	?'i VS
-(et' ..njt"	..


V AG1SU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Ivan šebela, Franc Krabonja, Maks Potočnik, Janez Plčerko, Jože Jančič, Mijo Bračko, Saša Štros, Alojz Šalamun, Milan Arnuš, Silva Šmlgoc. Odgovorni	urednik	Maks	Menoni, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2100
izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.