IZDATA PP*OOfli!*fWSKlTTSR« - URKJii l K (IHKUNISKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN -'TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA^l-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TE-KOCl RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-ll-l:135 GLASILO SO LETO XV. kpjavt, SOBOTA, 22. DECF.mhra 1962 ST. 147 CIALISTICNE OVNEGA LJUDSTVA ZA IZHAJA' On OTTTOPRA 1017 KOT TEDNIK - OD 1. JANU A H.) A KOT POLTEDNIK - OD l JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO 22. december - praznik JLA Od golorokih borcev do sodobne armade Naša Jugoslovanska ljudska armada se je razvijala in utrjevala skozi štiriletno narodnoosvobodilno vojno kot oborožena sila podjar-mljencga ljudstva, ki se je bojevalo za svojo nacionalno in socialno svobodo. Začeli smo boj z majhnimi in slabo oboroženimi partizanskimi 'odredi, končali pa z močno vojsko z več kot 80.000 borci. V prvem letu vojne, ko so bile fašistične sile najmočnejše, je bila mogoča le partizanska oblika bojevanja. Aktivnost partizanskih odredov in njihovo naraščanje je prisililo sovražnika, da se je po svojih postojankah močneje utrjeval. Vse to je zahtevalo ustanavljanje *oečjih in prožnejših partizanskih 'enot, ki so bile sposobne prizadeti Sovražniku velike izgube. Zato ic tovariš Tito tudi odločil, da se ustanovijo partizanske brigade. Pr--vem. Sole so že začele s tekmovanjem in že določajo najboljše mlade smučarje v eki^e za končno tekmovanje. V Kropi pa pričakujejo skakaško elito, tako da bodo ljubitelji belega športa lahko prišli na svoj račun. Trircditve bodo 12. In 13. januarja Reorganizacija okraja pred odborniki okrajnega ljudskega odbora IIetlobčinske vezi se krepilo Večino služb, zavodov in obveznosti v okrajnem merilu bodo prevzeli občinski ljudski odbori Največ razprav je bilo okrog sredstev za izgradnjo zdravstvenega doma na Jesenicah. — Izmed dveh variant o visokogorskem turizmu v Triglavskem pogorju — odobrena gradnja žičnice iz Krme na Apnenico — Koordinacija v turizmu je nujno potrebna — V začasni okrajni ^ljudski odbor Ljubljana so izvolili 34 odbornikov — Odborniki OLO na poslovilnem sprejemu pri predsedniku OLO ing. Tonetu Tribušonu. KRANJ, 20. decembra — Današnja 65. skupna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora v Kranju je bila pomembna prelomnica v zgodovini razvoja ljudske oblasti na Gorenjskem — prvič zato, ker so nekatere upravne in oblastne funkcije okraja Kranj postale preozke samo za Gorenjsko in se zato okraj združuje z ljubljanskim okrajem, in drugič — ker so prav ob tej reorganizaciji začeli dobivati občinski ljudski odbori še pomembnejšo vlogo in se skupni interesi Gorenjske začnejo oblikovati iz samih potreb v raznih oblikah prostovoljnega medobčinskega sodelovanja. Prvi del živahne razprave se je začel že pri pregledu sklepov zadnje seje lega orgrana. Predsednik jeseniške občine je namreč dejal, da so pri delitvi sredstev za izgradnjo zdravstvenih objektov pozabili na nekdanji dogovor med V dneh pred 22. decembrom in na sam praznik dneva JLA so bila po Vsej Gorenjski številna srečanja med pionirji, mladinci in pripadniki JLA. Ponekod so imeli tudi.nekatera srečanja v športnih disciplinah. Vedno pa so pionirji In mladinci čestitali enotam: JLA^oVfnjlhovem prazniku, jim izročili Šopke ter druga spominska darila. Da pa bi bilo v prihodnje med JLA in ljudstvom še tesnejše sodelovanje, so se povsod pogovorili o življenju v JLA, pionirji p« so bili zlasti veseli, ker so si lahko ogledali najrazličnejše orožje. Na sliki: Pionirji med vojaki v kasarni »Staneta Žagarja« v Kranju. Tank le bil za mlade naj privlačnejši predsedniki ObLO in tudi na zagotovila nekaterih odgovornih ljudi in da so pri Izgradnji zdravstvenega doma na Jesenicah, ostali brc/ sredstev, medtem ko s a v drugih Občinah sredstva dobili. Razprava je postala vse bolj živahna. Nekateri odborniki in predstavniki odgovornih organov so govorili celo štirikrat. Kot se je ugotovilo, je ros, da so pred leti ob gradnji zdravstvenega doma na Jesenicah ostali brez sredstev in da so drugje zdravstvene objekte gradili. Hkrati se je poka- zalo, da so tudi na Jesenice šla precejšnja sredstva. V bistvu so nastale težave na Jesenicah zato, ker niso imeli pripravljenih načrtov za gradnjo in so jih v tem prehiteli drugi. Po dolgi razpravi in glasovanju so končno sprejeli priporočilo, naj občinski ljudski odbor Jeseritce iz svojih obveznosti do medobčinskega sklada za zdravstvo izloči 40 milijonov dinarjev izključno le za gradnjo zdravstvenega doma. V nadaljevanju seje so odborniki poslušali in odobrili obrazložitev predsednika OLO o reorganizaciji okrajev. Odbornik Pavle Tolar pa je nato poročal o delovanju zavoda za izgradnjo Vclega polja. Pojasnil je dve varianti visokogorskega turizma v našem Triglavskem pogorju — izdelan je predlog za izgradnjo zimsko-šport-nega centra na Velcm polju, kjer bi v treh etapah oziroma v osmih letih investirali okroglo 5.200 milijonov dinarjev, drugi predlog pa obsega izgradnjo tako imenovanih triglavskih žičnic. Gradnia žičnic "?.,] bi se odvijala v dveh etapah in bi v roku sedmih let zahtevala okroglo 3.827 milijonov' dinarjev. Odborniki so se strinjali z drugo varianto, za katero se je že tudi izrekla večina ustanoviteljev tega zaveda. V prvi etapi naj bi zgra- dili žičnico iz doline Krme na Apnenico. Preko Bleda ali Mojstrane bo tako možen hiter vzpon brez napora na višino 2.020 metrov v osrčje Triglava. Najpomembnejša na tej zadnji seji okrajnega ljudskega odbora pa je bila vsekakor razprava o reorganizaciji posameznih služb, zavodov itd. Na vrsti je bilo petindvajset takih stvari. Odborniki so (Nadaljevanje na 2. str.) Novo vodstvo ZZ borcev NOV Skladno z reorganizacijo OLO se je tudi okrajno predsedstvo Zvezo združenj borcev NOV spojilo z ljubljanskim. Na prvi seji novega začasnega vodstva, ki je bila v torek, 18. decembra, sojifc-brali novo predsedstvo tega or-fiana. Za predsednika je bil iz* bran Janez .1 a pel j, za enega izmed treh podpredsednikov pa je bil izvoljen Ivan BertonceJj^Jo* han, dosedanji predsednik Zveze združenj borcev NOV za okraj Kranj. Za člane novega predsod-i 6tva pa so bili z našega območja imenovani še: Jože Cvikelj, Danila Gril, Franc Konobolj in Ivka Saksida, v nadzorni odbor pa Milan Zakelj. Tudi v nove komisije in sveta tega organa so bili imenovani Člani iz našega bivšega okraja, — M. Z republiškega posvetovanja o standardizaciji Standardi - sestavni del prizadevanj k napredku Kako si JUS utira pot med naše proizvajavce — Drobne misli o velikih pomanjkljivostih — Vsega skupaj imamo tri tisoč standardov V sredo je bilo v Kranju zaključeno dvodnevno posvetovanje o standardizaciji, ki so ga organizatorji in ostali udeleženci označili kot izredno koristno in odločilnega pomena za nadaljnji razvoj tega prepomembnega sestavnega dela sodobne proizvodnje. Posvetovanja se je udeležilo blizu 200 predstavnikov gospodarskih organizacij, ki uporabljajo'' in uvajajo standarde za svoje proizvode, raznih institucij, ki pri tem' sodelujejo in mnogi gostje. V sredo popoldne, ko so bili na vrsti referati o standardizaciji v posameznih strokah, je bil posvetovanju tudi podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka. Posvetovanje je opozorilo na to, da smo pri standardizaciji pravzaprav šele na začetku poti, kar pa je glede na mlado industrijo delno tudi opravičljivo. Referenti na posvetovanju iu udeleženci razprave, ki so jo pravzaprav tudi sestavljali krajši, a jedrnati referati, so nanizali toliko tehtnih predlogov, ugotovitev in idej o možnostih hitrejšega uvajanja standardov za naše proizvode, da je z gotovostjo mogoče trditi, da bo ta prva široko zasnovana izmenjava mišljenj o tej problematiki obrodila dobre sadove. To pa je bil tudi namen posveta. V naši državi imamo šele okoli 3 tisoč standardov in gotovo je, (Nadaljevanje na 2. str,) SOBOTA"." Afi"r"y**>T" TE DNI PO SVETU 9 PREDSEDNIK TITO SE VRAČA DOMOV Predsednik THo je zapustil Kijev in se po sedemnajstdnevnem oddihu v Sovjetski zvezi vrača v domovino. Na kijcvski železniški postaji so se od jugoslovanskih gostov poslovili predsednik sovjetske vlade Hruščev in visoki državni voditelji Ukrajine. # NADALJEVANJE RAZGOVOROV V NEW DELIIIJU V New Delhiju so se nadaljevali politični razgovori jugoslovanske državne delegacije pod vodstvom podpredsednika zveznega Izvršnega cveta Edvarda Kardelja. 0 NAPAD NA AMERIŠKI KONZULAT V KATANGI Študentje in dijaki srednjih sol V Elizabethvillu, katanškem glavnem mestu so napadli ameriški konzulat ter zažgali malo poslopje v okviru konzulata, pobili vsa okenska stekla. Združeni narodi bodo v Katangi okrepili svoje vojaške sile. # ŽITO ZA JUGOSLAVIJO Iz newyorškega pristanišča je odipluila trgovska ladja naložena z 10.000 tonami žita. Pričakujejo, da bodo do konca leta v kanadskih In ameriških lukah naložili in od-prernili v Jugoslavijo še 32.000 1 žita, vse na temelju nedavno Bklenjenega sporazuma med vladama ZDA in Jugoslavije. # BRITANIJA ŠTEJE 53 MILI- JONOV PREBIVAVCEV Po najnovejših statističnih podatkih šteje Velika Britanija 53 milijonov prebivavcev, kar za 2 milijona več kot Italija in za 6 milijonov več kot Francija. 9 ZADUŠITEV VSTAJE Britanska vlada je sporočila, da je vstaja na Severnem Borneu zadušena in so mir zopet vzpostavili na .največjem delu tega področja. « SPREMEMBE V SUDANSKI VLADI Predsednik vrhovnega vojaškega sveta Sudana je izpopolnil svojo vlado z novimi tremi ministri. $ GENERALNA SKUPŠČINA KONČALA DELO V New Yorku po zaključil! 17. zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Ljudje fn dogodki • Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ltudl« Britanska užaljenost se je začela, ko so bile že znane priprave za ponovno decembrsko srečanje MacfiTillana s Kcnnedvjem. Med vsemi zahodnimi državniki vzdržuje Macmillan najbolj pristne ednose z Ameriko in vse do letošnjih priprav so sodili, da ima britanski premier nemalo zaupanje onstran Atlantika. Britanski ug.ed pa se je na ameriški celini nih zadev, s katerimi so napravili bahamske razgovore med Kenne-dyjem in Macmillanom za najtežji državniški dvogovor v zadnjih letih. Britance je na Bahamske otoke spremljala v podzavesti težka mora, da niso ostali samo odrezani od Evrope, temveč da so v veliki meri zapravili ameriško zaupanje. In tako je Macmillan v treh dneh, kolikor jih je imel na »Skvbolt«. Američani so pred kratkim sklenili, da bodo prenehali z izdelovanjem teh raket in posledica tega ukrepa bi bila odpoved ameriško - britanskega sporazuma o jedrskem sodelovanju in dobavah teh raket Veliki Britaniji, ki predstavljajo za Ve- liko Britanijo osnovo njene neodvisne jedrske moči. Na britanskem otočju so ozadje ameriških hotenj razlagali z najbolj potrtimi očitki. Američani skušajo izpod-kopati neodvisno jedrsko moč Velike Britanije in pustiti Britance lepo na cedilu. Zolčni članki, ki Priprti prsti začel nepričakovano krhati. Prvi udarec je na nezakrito britansko občutljivost prišel s strani. Bivši ameriški zunanji minister Acheson je razširil glasove, da je Britanija svoj vek zaigrala. »Britanska politika se je končala z dnem, ko se je potopila njena kolonialna barka.« Britanska kraljeva vlada te opazke razvrednotenega ameriškega ministra m' razčlenjala z uradnimi pripomočki, čeprav je marsikateremu Britancu prišla jeza na ameriški račun že do konca jezika. Povprečni Britanci so začeli postajati do Američanov na vseh toriščih bolj skeptični in nezaupljivi, zlasti, ker se je do d-hoda Maemillana nabralo v britanski državniški torbi precej res- razpolago za razgovore z ameriškim predsednikom Kcnnedvjem, skušal vrniti, kar se mu je zdelo, da bo izgubil. Njegova beseda je bila alternativno pretilna in bojazljivi) prepričevalna. Za Britance je zaupanje v ugoditev britanskim zahtevam postalo skrajno resno in poučno. Britanija brez podpore »od zadaj« in brez visečega mostu med Evropo in Ameriko, na katerem ima svoj zavarovan pločnik In izjemen položaj, ne more brez rdečice opazovati zmanjševanja njene moči. Tridnevni razgovori med Macmillanom in Kcnnedvjem v mestecu Nassau so imeli vznemirljivo obeležje precejšnjih protislovij med obema deželama. Kot Darao-klejev meč je nad razgovori visela afera z ameriškimi raketami John Kennedv jih Je prinaša! britanski tisk. s* ostro napadli ukrep Pcntagon-.i o ukinitvi proizvodnje raket Skvbolt. Toda obenem z grajanje"1 ameriškega ukrepa so Britanci ž« napovedovali rešitev, ki bi do M* lahke prišlo, če bi Američan,- namesto raket Skybolt začeli dobavljati modernejše rakete tipa »Polaris«. Kennedvju na razgovorih z Macmillanom po podaljšanju ni preostalo nič drugega, kot da P"" išče vmesno rešitev, ki bo užaljene Britance potolažila. Ker J« Macmillan zahteval v zameno t* stare rakete boljše rakete, so se v Ameriki lažje odločili, da bodo nadaljevali s proizvodnjo raket »Skvbolt«. Britansko - ameriški »modus vivendi« je prišel po HH*" znanju, da bi bila z britanskim nezadovoljstvom preveč razrah'ja-na Atlantska skupnost, in zato so se v Washingtonu raje odločili, da nosijo novo breme, kakor pa, da morajo skrbeti za politično prihodnost razrahljane zahodne skupnosti. Ne glede na izhod bahamskin razgovorov pa je vendar britanski položaj pretrpel precejšnje ponižanje. Kljub naporom Mac-millana. da se dvigne nad evropsko povprečje, se njegova politika Izenačuje s tem povprečjem. Kmalu Američani ne bodo več poslušali britanskih ocen na sedanji enakopravni osnovi, s katero so *e Britanci postavljali kot treija sila na svetu. ZDRAVKO TOMAŽEJ Ljudie in dogodki • Ljudie in dogodki • Uud*e in df^fci ® Liudie in dosrodki • Lfiulfe In rWo^M J* i Medobčinske vezi se krepij (Nadaljevanje s 1. strani) v štirinajstih primerih izglasovali, da razne zavode in službe prevzamejo občine sporazumno, v sedmih primerih so se strinjali, da se stvari prenesejo na novi ljubljanski okraj, v štirih primerih pa je predvideno, da bo stvari prevzela občina Kranj. V medobčinskem merilu naj bi za potrebe Gorenjske občine sorejele na primer ZAVOD ZA GOSPODARSKI RAZVOJ, ZAVOD ZA STATISTIKO, KMETIJSKI ZAVOD. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO, OOrtENJSKO TURISTIČNO ZVEZO, CENTER ZA PIONIRSKA Standardi - sestavni del prizadevanj k napredku (Nadaljevanje s 1. strani) da v tem številu še zdaleč ne morejo biti zajeti vsi proizvodi, ki bi morali nasiti oznako JUS in pripadajoče podatke in po svojih lastnostih tej oznaki tudi ustrezati. Na posvetovanju je bilo veliko govora o vsestranskih dobrih straneh standardiziranja, tako za proizvajavce kot tudi za korist-nike. Tako so bile omenjene dobre strani poenotenja proizvodnje, kar takoj vpliva tudi na zmanjšam je stroškov proizvodnje, lažjo izmenjavo blaga tako na tujem tržišču in še mno«o drugega. Ker pa standardi mimo drugega določajo tudi potrebno kvaliteto proizvodov, bi morali biti Banjo živo zainteresirani tudi vsi potrošniki, saj prt nakupu neoznačenega blaga ne morejo biti gotovi, da Je blago dobro. To seveda velja predvsem za razno električne naprave in podobno. Gevorniki v razpravi so naniza-' Ji nekaj — ■»»mimivih primerov posledic y.Lu;vn\ ~-~^Tij:kljive stan-dardizariie (pa e ">~ -n ti Hi za-ta^ raznih drugih nep. -ivan^sti). Med zelo nerazumljive sodi tale primer. Tovarna, ki izdeluje plastične zamaške za stok'om're, je lepega dne v svojem notrap': rn okviru spremenila velikost zarna-škov. Ker se niso pogovorili niti s tovarno, ki izdeluje steklenice, ni težko ug. kaj je temu sledilo. Nastala je -Tomna škoda, ker je bilo potreti kompletirati tako nove zamaške kot izdelane steklenice, tovarne, ki pa steklenice potrebujejo za s—-> fr»*»14re so morale čakati. Predstavnik tovarne, ki izdeluje izolacijski material za elektrotehnično industrijo, je, povedal, da sodelujejo s tremi takimi tovarnami in vsaka zahteva sicer enake predmete v svoji izvedbi, ki je prilagojena temu ali onemu tujemu standardu. Iste tovarne izdelujejo tudi 4 vrste porcelanskih utenzilij za tekstilne stroje, čeprav so vse namenjene isti funkciji, ker tako pač zahtevajo 4 tovarne. Predstavnik neke tovarne čevljev se je zavzemail za uvajanje standardov v usnjarski in čevljarski industriji. Dejal je, da imajo velike težave, ker usnje in barva neenotno označujejo. Dogaja ee celo, da cele skupine dobivajo naziv kar po kakšni popularni popevki. Menda je z imenom »Marina« imenovano okoli 10 barv, ki •odljo k različnim niamsam in celo k razLcnim skupinam barv. Kakšne so potem težave pri nakupu, ni težko sklepati. Isti tovarni se je dogodilo tudi tole: izdeluje zaščitne čevlje, ki imajo znotraj jeklene kapice. Ko so bili izdani standardi za te kapiqe, so talke tudi zahtevali pri izdelo-vavcu tega dela, ta pa jim je odgovoril, da jim lahko izdelajo, če bodo plačali orodje, ki jim je za to potrebno. Nekoliko drugačne vrste je primer tovarne, ki drugi ni hotela izdelati nekega izdelka, ker ga ni našla med standardiziranimi predmeti, kar pa je več kot ozko gledanje tna ipamen standardov, saj morajo biti ti v službi napredka ne pa zaviranja proizvodnje. Kot povzetek iz zključkov posvetovanja lahko napišemo, da je bilo jasno nakazano, kdo in v kakšni meri si mora prizadevati, da standardizacija še hitreje zaje LETOVANJA, JAVNO PRAVOBRANILSTVO, obveznosti do glasila »GLAS«, do TRADICIONALNIH PRIREDITEV V DRAŽGO-SAH, do povratnega srečanja »VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI« in podobno. V pristojnost novega okraja pa naj bi prišli ALPSKI LETALSKI CENTER, OKRAJNI ZDRAVSTVENI CENTER, ZAVOD ZA IZGRADNJO VELEGA POLJA oziroma triglavskih žičnic, DOM SLEPIH, CESTNO PODJETJE, ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PROUČEVANJE ORGANIZACIJE DELA in nekatere druge organizacije in obveznosti. V pristojnost občinskega ljudiskega odbora Kranj pa naj bi prešel ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA. MUZEJ REVOLUCIJE V KRANJU s posebnim oddelkom v Begunjah, GORENJSKI SEJEM in dosedanja OKRAJNA ZVEZA SLEPIH. V večini primerov so odborniki ugotavljali, da prav sedanja reorganizacija odpira nujnost medsebojnega sodelovanja med občlna- način. To so še posebno poudarjali ob razpravah o reorganizaciji Gorenjske turistJčne zveze. Tutii vzdrževanje takih potrebnih služb ne sme ovirati pozitivnega reševanja problemov turistične dejavnosti na tem območju. Opredelitev teh služb in zavodov je samo priporočilo OLO ustreznim organizacijam in občin-; skim ljudskim odborom. Nove obveznosti, ki so s tem prešle na občinske odbore, bodo uskladili na posebnih posvetovanjih. Težišče pri vzdrževanju bo moralo v večini primerov sloneti na gospodarskih organizacijah, na članih, na koristnikih raznih uslug. To pa bo usmerjalo tudi nadaljnji razvoj teh služb in jo najboljše merilo za stvarno potrebo po teh organih. Ob zaključku so izvolili še določeno število 'odbornikov v nov začasni okrajni ljudski odbor Ljubljana. Od skupino 150 članov tega organa jih bo v novem odboru 34 z Gorenjskega, in 6icerl7 v okrajnem zboru in prav toliko v zboru proizvajavcev. Po zaključeni seji je predsednik mi, zakaj v mnogih primerih je .OLO Ing. Tone Tribušon povabil moč probleme na tem območju j vse odbornike na poslovilni spre-lažje in bolje reševati prav na ta' jem. — K. M. Več ideološkega znanja sindikalnim kadrom n>a naše proizvode, da se stalno izpopolnjuje in prilagaja, da se zagotovi vzgoja kadra in podobno. V ponedeljek, 17. decembra, se je pričel na Bledu intenzivni seminar za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic gospodarskih organzacij, zavodov in ustanov. Scmnar bodo zaključili danes. Ločeno ga poslušajo skupine za industrijo in obrt, zdravstvo, šolstvo in javne službe. V zadnji skupini pa so predstavniki trgovine in gostinstva. Udeleženci seminarja so poslušali na primer M. Sosič predavanja o družbeno-ekonom- ski in politični skupnosti občanov, o mednarodni delitvi dela in smotrih industrijske integracije, poslovnega združevanja in kooperacije pri nas in v svetu, o vlogi in metodah dela sindikatov na sedanji stopnji družbeno-eko-nornskega razvoja itd. V začetku prihodnjega leta pa so predvideni seminarji za predsednike občinskega sindikalnega sveta Jesenice in predsednike večjih sindikalnih podružnic. — Z. A. Trgovsko podjetje ELITA, Kranj vas vabi k obisku novoletnega sejma od 22. do 29. decembra 1962. Prodajali bomo: pletenine, srajce, perilo, volno, odeje, torbice, ure, igrače In razno drugo blago po sejemskih cenah. Pred novoletnimi prazniki bomo podaljšali obratovalni čas v naših trgovinah: GALANTERIJA, Tt" PRI KRANJCU, VOLNA, MAJA in KOMISIJSKA, tn sicer: * v soboto, dne 29. decembra od 8. do 12. ure in od 14. ure do 17.30; v ponedeljek, 31. decembra pa od 8. do 17. ure neprekinjeno. . Trg. pod j. ELITA vam želi srečno novo leto 1963! AKADEMIJA V POČASTITEV mijo so organizirali ob«, ljudski DNEVA JLA odbor Kranj, družbeno-politične Kranj, 22. dec. - Včeraj popol- »TOzaeU* in gamizlja JLA dne je bila v dvorani kina Cen- Kxxai' ter v Kranju slovesna akademija Na akademiji so združeni orke- v počastitev dneva JLA, Akade- »ter JLA in Slovenske filharmo- nije ter zbor Slovenske filharmonije Iz Ljubljane 8 solistoma Mirom BRAJNIKOM tu Edvardom SRŠENOM izvajali kantato Radovana Gobca »NJEGOVO IME JE LEGENDA«. Dirigiral je major Pavle BRZUL.IA. V 1962. letu smo v skoraj nesluteni naglici ob kupu novih pobud in ukrepov dosegli zares lepe uspehe. SVET STANOVANJSKE SKUPNOSTI »HUJE - PLANINA -CIRCE« želi, da bi se v prihodnjem letu 1963 — uresničile vse težnje po še večjem gospodarskem napredku in poslovnih uspehih kot tudi želje in napori za osebno blaginjo vsem poslovnim sodelavcem —-vsem hišnim svetom — vsem prebivavcem skupnosti. S kvalitetnimi in v ceni dostopnimi uslugami v vsakem času, s pomočjo materam in gospodinjam v - obrtnem servisu »SERVISNA SLUŽBA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI« — gospodinjskemu servisu — pralnici »KOKRA« ■— vzgojno-varstveni ustanovi DID »TATJANE ODRA VE« se bomo še bolj kot doslej potrudili opravičiti svoje poslanstvo! OSMRTNICA Umrl je Avgust Zadnikar upokojeni delavec v Gorenjskem tisku Ohranili ga bomo v lepera spominu. Pogreb bo v soboto, 22. decembra, ob 15.30 uri iz hiše žalosti na kranjsko pokopališče. Kolektiv Gorenjskega tiska sobot v. n. lu upoštevati. Prvenstvena naloga vseh organov delavskega upravljanja (delavski sveti, upravni odbori in sindikalne podružnice) naj bi bila, da bi v najkrajšem času proučili vse vrele in obliko škodljivih pojavov in podrobno analizirali njihove vzroke. Ugotovitve pa bi razumljivo morale dati povod za odstranitev vseh dosedanjih prestopkov glede na obstoječe predpis". samoupravni organi ' bi se morali nadalje temeljito lotiti tudi pogostih pojavov šušmarstva. V tržiški občini So dokaj pogosti škodljivi pojavi, da delavci po rednem delovncim času opravi j a- špektorji pri opravljanju svojih dolžnosti doslednejši. Pred sejo občinskega ljudskega odbora Skorja Loka Smotrno gospodarjenje z gozdovi Kriminaliteta in škodljivi kaznivi pojavi v gospodarstvu so torej problem, ki ga je treba obravnavati s skupnimi močmi. Bržkone so glede tega začeli zadevo j ukvarjajo še s kmetijstvom. Kakš-reševati v tržiški občini pravilno, no bo poslej gospodarjenje z go-zato v kratkem lahko pričakuje-[ zdovi v škofjeloški občini, bodo V sredo, 26. t. m., se bodo spet sestali odborniki obeh zborov občinskega ljudiskega odbora Skofja Loka. Med pomembnimi točkami -ritevnega reda je tudi poročilo o gozdarstvu. Le-to govori o smotrnem in.namenskem upravljanju z gozdovi, kakor tudi o potrebi specializirane gozdarske proizvod-dnje. Na območju škofjeloške komune gospodarijo danes kar štiri gospodarske organizacije: Gozdno gospodarstvo Kranj, kmetijska zadruga Skofja Loka. kmetijsko-gozdarska zadruga »Blegoš« v Go-renii vaic: ;n pozdarske-kmeti jaka zadruga Cešnjica. Izmed vseh teh se samo z gozdarstvom oziroma gozdarsko proizvodnjo kot edino gospodarsko dejavnostjo ukvarja GG Kranj, medtem ko 5& ostale mo morda tudi občutnejše izboljšave, ki bodo v korist vsem občanom in hkrati s tem tudi vsej naši družbi. — B. F. razpravljali in nedvomno že tudi sklenili odlborniki na bližnji seji ObLO, vendar naj pri tem omenimo, da je treba tudi v gozdar- Iz obeh dolin 9 SEMINAR V JANUARJU — Seminar za idejno vzgojo mladine v Škofjeloški občini bo v prvi polovici januarja 19C3. Tako so oklenili na plenumu ObK LMS. m POKLICNO USMERJANJE — Na seji komisije za poklicno usmerjanje škofjeloškega zavoda za zaposlovanje delavcev so med drugim razpravljali o predlogih načrtov za poklicno usmerjanje na gimnaziji, osnovnih šolah in posebni šoli. Na dnevnem redu so imeli tudi analizo o otrocih, ki so končali obvezno šolanje v šolskem letu 1961/62. Razpravljali pa so tudi o izvedbi ankete o poklicnih željah mladine in o-»vprašalnikih«, ki posredujejo gospodarskim organizacijam podatke o učencu, ki zaključuje obvezno šolanje. 6 PRELOŽENO - Letna konferenca občinskega odbora SZDL Skofja Loka, ki je bila predvidena, da bo še v decembru (23.), je preložena zaradi preobsežne problematike na prvo polovico januarja prihodnjega leta. Prav tako je preložena tudi konferenca ObSS o samoupravnih organih. stvu, ki je ena pomembnih dejavnosti našega gospodarstva, posvečati pozornost smotrnemu in enotnemu gospodarjenju z gozdovi. - St. S. LOŠKI DELAVEC USPELA TELOVADNA AKADEMIJA TVD Partizan Železniki ima v svojem delovnem programu tudi vsakoletno telovadno akademijo. Na njej prikaže uspehe svoje redne vadbe, ki pa je žal zaradi mnogih objektivnih vzrokov precej otežkočena. Letos je bila telovadna akademija kar dvakrat; bila je v okviru prireditev v počastitev občinskega praznika. Spored je bil sila pester, saj so nastopili vsi oddelki: od cicibanov pa do članic, vseh okoli 100, ki so gledavce navdušili. Akademija je pokazala, da se da tudi pri tako skromnih pogojih, kot jih ima Partizan v Železnikih marsikaj narediti. Videli smo, da ima društvo v svojih vrstah mnogo mladih in bi s kvalitetnim vadit eljskim kadrom lahko še napredovalo. Preseneča pa nas razmeroma slab obisk. Prav bi bilo, da bi vsaj s številnejšim obiskom takih in podobnih prireditev manifestirali pravilen odnos do telesne kulture. — T, M. S slovesne otvoritve nove Sole na Trati. Predsednik ObLO Skofja Loka MIlan Osovnlkar Izroča Šolske ključe predsedniku šolskega odbora Stanku Budji rast je v glavnem posledica zvišanja cen že ob koncu leta 1961, delno pa tudi zaradi izboljšanja izbire in solidnejže postrežbe, saj 6e je število zaposlenih za omenjeno obdobje povečalo v trgovini, ma drobno od lanskih 132 na letošnjih 237 delavcev. Obrt: skromen porast jo posledica povečanega povpraševanja po uslugah in zaradi zvišanja cen, kar izhaja že iz konca lanskega leta. Po vsem tem ostane zanimivo vprašanje, kakšna bo situacija ob zaključku letošnjega poslovnega leta. Po dosedanjih podatkih (čeprav niso najboljši) je celotni dohodek v skupnem za vso občino na račun trgovine na drobno celo presežen, seveda pa je nodosoga-nje v industriji in gradbeništvu izguba, ki je ni moč nadomestiti. Napačno pa bi bilo trditi, da predvidevanja tudi v industriji fc>* gradbeništvu ob koncu leta ne bodo realizirana glede celotnega dohodka tako, kot je bil to primer lani. Prav v zadnjih treh mesecih se je situacija — vsaj v industriji - precej izboljšala. Boljši rezultati, na račun katerih lahko ze sedaj predvidevamo izboljšanja situacije, so predvsem glede izvoza. In po vsem tem sta zanimivi še dve vprašanji: KAKO SE GIBLJEJO OSEBNI DOHODKI iN DEL ČISTEGA DOHODKA ZA SKLADE V PRIMERJAVI Z LE" TOM 1961? Glede osebnih dohodkov je za." deva zadovoljiva. V industriji, gradbeništvu in obrti so OD v povprečju nižji kot lani, medtem ko so v trgovini precej porasli, kar je posledica zvišanja marž (že konec 1961) in povečanega števila zaposlenih. Zadeva glede skladov pa je mnogo slabša. Ob tretjem tromesečju v primerjavi z lani je bila v industriji realizacija za sklade dosežena le 41 odst., ^ gradbeništvu 8 odst. in obrti 90 odst. Izjema je le KZ Radovljica, ki je imela ob tretjem tromesečju na skladih skoraj 7 milijonov dinarjev, medtem ko Je imela lani v enakem času skoraj dvakrat toliko izgube. — B. F. 150 novih stanovanj Čeprav v radovljiški občini s*a' novanjski problem ni tako hud kot v nekaterih drugih — zlasM industrijsko močno razvitih — ob" čina h, so vendar tudi na Bledu, v Bohinju, Radovljici in drugod P0-trebna številna nova stanovanja. Problem stanovanj pa tudi radov" Ijiški občani rešujejo z dokajšnjl" mi uspehi. Trditev je utemeljena« če zapišemo, da je bilo letos n» območju občine vseljivih 150 novih stanovanj; od tega 98 v družbenem sektorju in 52 v zasebn* gradnji. Gradnjo novih stanovanj pa je omogočil občinski stanovanjski sklad, ki je odobril družbenemu sektorju kredit v skupne"1 znesku 336,611000 dinarjev, zaseb' niki pa so prejeli kredit v vi&f* 18,235.000 dinarjev. Podjetje AVTO CENTER - Kranj razpisuje prosta delovna mesta: — OBRATOVODJA AVTOMEHANSKIH DELAVNIC — ŠEFA AVTOPARKA — AVTOELEKTRIČARJA — STRUGARJA — AVTOKLEPARJA — KLJUČAVNIČARJA — KURIRJA — SNAŽILKO. Interesente vabimo, da pošljejo ponudbe z obširnejšimi podatki o dosedanjem delu tajništvu podjetja »Avtocentcr« — Kranj, Zanova ul. 3. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Upravni odbor TURISTIČNEGA DRUŠTVA BLED razpisuje delovno mesto računovodje v turistični direkciji TD Bled. Pogoji: srednješolska izobrazba z ustrezno prakso v računovodskih in knjigovodskih poslih. Ponudbe z osebnimi podatki, kratkim opisom dosc-i danjega službovanja in navedbo osebnih dohodkov je treba poslati do 31. decembra 1962 na Turistično društvo Bled. Osebrfi dohodki po pravilniku; stanovanje ni zagotovljeno. Trgovsko podjetje »KOKRA« KRANJ vam ob novem letu iskreno čestita in vas vabi, da obiščete njen paviljon na novoletnem sejmu občinskih svetov Svobod iipee priprave amaterjev in kulturnih delavcev V sredo, 26. decembra, bo v Ljubljani prvi plenum nov etra okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Ljubljana. Za plenum j« bilo izvoljenih 16 tlr.ntv iz našega okraja, izmed teh jih bo pet Izbranih za predsedstvo plenuma. Za ta čas so posebno značilne intenzivne priprave na skupščine občinskih svetov Svobod. Sprva je so se občinski fiveti Svobod spoprijeli s temeljitimi analizami kul-lurne dejavnosti na svojih območjih, ki bodo -b društveni dejavnosti zajele tudi dejavnost v poklicnih kulturnih ustanovah, so čas skupščin odgodili na januar in februar. Pri pripravah na omenjeno skupščine opazimo precej novosti. Občinski sveti Svobod so formirali bilo predvideno, naj bi bile skup- komisije, ki proučujejo stanje nest i, in to ne glede na to, ali skrbijo zanje amaterska društva ali poklicne ustanove. Krog ljudi, ki se vključuje v usmerjanja kulturne politike, se je tako močno razširil in že na prvih sestankih komisij je mogoče ugotavljati dobre strani takega sodelovanja. Kot značilen primer morda lahko služi sestanek kranjske komisije za likovno sekcijo. Prav sedaj so prvič začeli razmišljati 0 tem, koliko možnosti so izpustili, ko pri svojem delu niso sodelovali z muzejem, ki je s svojimi razstavami kot nalašč za tako dejavnost. V skupinske oglede razstav, pOfOVG rc o razstavah in podobno. O ne-i/.koriščenj h možnost ili razpravljajo tudi po drugih komisijah. V začetku januarja bodo komisij« »klicalo žirsa posvetovanja z ljudmi, ki delajo na posamezna področjih in se z njimi pogovor le o zbranem gradivu in predlogih, tako obdelano gradivo bodo v nekoliko skrajšani obJ-ki prejeli vsi, ki' bodo vabljenj n* skupščina (razen predstavnikov društev tokrat • prvič tudi predstavniki kulturnih ustanov), da bodo tako skupščine lahko sprejemale Ščine decembra, sedaj pa, ko|posameznih vrst kulturnih dejav- njem bi društva lahko prirejata čimbolj delovne naCft*. igada je bila v napadu. V sklopu divizijske akcije ie ■imela nalogo, da zavzame kraja, ki sta bila za uro hoda vsaksebi in v katerih jc imel sovražnik več utrjenih oporišč, ki naj bi jih brigada uničila in tako olajšala partizanskim enotam dolinski prehod na tem področju tik pod osvobojenim ozemljem. Akcijo je divizijski štab temeljito pripravil, vendar bitka za sovražni postojanki ni potekala, kakor S9 si jo zamislili. Komandant drugega bataljona, krepak in postaven plavolas fant, je pravkar poročal namestniku komandanta brigade o poteku očiščevalne akcije v starem fužinarskem trgu, v katerega so po dvakratnem neuspelem jurišu naposled le vdrli, potem ko je neka skupina jurisa-čev prebredla strupeno ledeno reko »Vseeno bi po našem mnenju lahko hitreje opravili s to zasedo, tovariš kapetan,« major ni spremenil svojega mnenja. »Bataljonu bi se ne bi bilo treba toliko časa obotavljati z jurišem čez reko. Voda je zares mrzla, a če ni šlo drugače, bi moral bataljon, takoj ko so Nemci vrgli njegovo četo nazaj čez most^ poslati skupino jurišačev nazaj cez reko, sai smo vendar partizani in nocoj ni bilo prvič, da bi morali borci pozimi prebresti reko. Nekateri naši kurirji jih bredejo sleherni dan. Nanje bi morali pomisliti.' Kaze-n tega se je zakasnil tudi napad prvega bataljona na ono drugo postojanko za celo uro in pol. Štab brigade je šele sedaj na mojo intervencijo poslal tja svojega načelnika. Sploh je štab brigade pri poteku celotne akcije neposredno premalo angažiran. Prav Miha Klinar: Načelnik tek kak vse, kc treba.'' je bilo v komandant v še boli strupeno ledenem mrazu i zaradi tega stvari ne potekajo, ka-januarske noči. Prav o tem je po- kor smo si jih zamislili. 'Zato bi n ročal, ko so se nenadoma in brez \ rad ogledal borbene položaje in trkanja odprla vrata in je v sobo stvari spravil \ vstopil načelnik divizijskega štaba, »Storili smo okreten in skladno raščen major, ■ naŠi moči," je rekel in z roko dal znamenje, naj bata- j drugega bataljona. Ijonski komandant nadaljuje s po- I >ČWjfe m ^ ^ ^ roalom. _ I ,p storji vsc tovariš poročnik. Sicer »Vas je očiščena«, je nadahevr. hryoha ^ Q}e ,; poročnik. »Nemo. so se zapri t - ;;o/oi ■ reW m;- m '„ d,_ utrjena oporišča Obvestilo, da -e ^ % ^ Um ^ h je del sovražnikove zasede umak- j ^ k m ml v stavbo stare kovacue, ni vilo 1 _ ... totno. Vod, ki smo ga dali na raz- Kapetan je majorjevo kretnjo m polaga vosovcem z nalogo — naj\P°Ped razumel. Ni se minilo deset zavzame kovačijo, je našel stavbo j **mut, ko je zapustil p-rejšnje ko-pratno in zaradi tega obvestila iz- m*™n° mesto zunaj na prostem in gubil po nepotrebnem čas...« \$l 'eJe^e P° zavzcuu mostu izbral »Da, čas. Zopet po nepotreb- ln ]}1"in ob mostu. Divizijski načel- ttik pa si je bržkone mislil, da ti jo je izbraU da bi bil na toplem. K sreči je bila peč nezahnriena in mrzla, da se jc ob nmj lahko majorjevo stimničenje ohladilo. •Prav,« je rekel majorju, ko mu pet z zobmi in mraz, ki je stresal borce in jim spreminja! obleko v ledene oklepe, glasnejši od jeka bitk, ki so odmevale po dolini. Ko bi ne bilo nenadnega majorjeve^a prihoda, bi za prenašanje topovske municije poklical skupino iz tretje čete, ki jc bila doslej v rezervi, vendar ni utegnil, ker se je majorju mudilo in ker major ni hot^l izgubljati časa. Bila je mrzla in brezzvezdna januarska noč. Gosta megla jc pokrivala pobočja skoro do doline. Tudi Prdevide.no je, da naj bi v prihodnje prav posebno pozornost posvečali učencem v osemletkah, *s«j jih do sedaj nihče ai načrtno pridobival za delovanje na kulturnem področju. - S. Kljub prizadevanju brez odra Preteklo soboto /.vere', ,so Trži-čani z velikim zadovoljstvom nagradili prizadevne člane dramske ta megla, ki jc diviznski nacrt m [družine tamkajšnje -Svobod,...... predvideval je bila kriva, da te fiku,,ma ]v m„nre.; v je napad zakasiul.^ . Cankarjevem domu uorizorla »Hitreje, tovarni,« je načelnik.^ ki 6pomjnja na dosodke nestrpno priganjal topmcarje in, da | zadnje 6VGtoVTle vojne »Romeo, bi dal vzgled, se sam uprl ol> top in ga izpustil šele, ko so prišli v bližino položajev. »Bomo kmalu tam?« je potem vprašal namestnika komandanta brigade. »Kmalu,* je odgovoril kapetan. Major je hotel še nekaj vprašati, a je prav tedaj Šinita pod nebo nemška osvetljevalna raketa in razsvetlila noč s skoro dnevno svetlobo. Trg se jc izvil iz teme, ka t£ jc zasrebrda, s cerkvenega zvonika pa se ;r oglasila sovražnikova težka stroiniea. »Dajte, pošljite jim -.podoben pozdrav!« jc vzkliknil major topni-č ar jem in jim hotel pomagati naravnati top. »Pazi, tovariš načelnik," ga ie skušal zadrž tti v zaklonu kapetan, a major je že JkoSU in stekel proti topu, k naraven nem!* se je oglasil major in le s težavo krotil jezo, ki se ga je po-lašČala. Bil je prepričan, da je bih takih nepotrebnih zamud že več, vendar je o tem molčal in namignil poročniku, naj nadaljuje. Julija in tema«. - Nabito polna dvorana je bila dokaz, da si Trži čani želijo podobnih prireditev, kljub temu lahko zelo malokrat pridejo na .svoj račun. Čeprav je zanimanje tolikšno, pa je bila rei priza šele v počastitev 22. dec., in sicer sinoči. Problem je v tem, ker za dramsko dejavnost v Tržiču ni stalnega odra in je dram-1 Sika družina odvisna od tamkajšnje kino dvorane, do katere pa' spričo rednih kino predstav zelo težko pride. In po vsem tem se torej tudi ni treba čuditi, čeprav bi bilo potrebno o zadevi teme-. Ijšio razmisliti, da ima drr.mska družina iz Tržiča že tudi našiudi-rane »Jezusove apostole«, ki pa jih doslej v Tržiču de niso uspeli t«p*rčjrii poiskali uprizoriti, ker- ni na razpolago zaklon ucdahr vstran- odra. — Omenimo naj Še, da so Nikoli ga m dosegel. Pnkosih »j Trzirani preteklo nedeljo gosteje strojnica, hkrati, morda samo za vali v Podbrezjah — uprizorili so »Vod sem takoj poslal na polo- ie lc-ta rekel, re bi ga pospremil, zaje k drugim enotam, ki so že »FfHVf Tako ali tako sem bil napreci tem zasedle položaje pred I menjen s poročnikom tja, da bi i/.- utrjemmi sovražnikovimi oporna in jih obkolile, pripravljene, da M-eno napad.« »In zakaj ne napadete? Zakaj se obotavljate?« se je zopet oglasil divizijski načelnik. »Čakamo na divizijski top, tovariš major,« je mimo jiojaniil komandant drugega bataljona z zavestjo, da jc storil vse", kar jc mogel. »Divizijski top? Topničarji brala primere' ski top.« položaj za di O dšli so in se napotili čez most. Za njimi so stopali divizijski topničarji, vpreže-ni v divizijski top, edhii, ki ga je tedaj divizija imela in borci i/, skupine, ki je bila poprej prebredla reko in s svojim vpadom nemški zasedi v bok pregnala le-1 o od mostu. Komandant drugega bataljo pripravljeni, vendar na štabu divi- 1 na jih je zato hotel nagraditi s tem. zije menimo, da akcija poteka prepočasi in ne v skladu r. našim načrtom.« »Tega nismo krivi mi, tovariš major, marveč nemška zaseda, ki je načrt ni predvideval,« je opravičeval tamudo pri zavzetju fuži-narskega trga namestnik komandanta brigade.« da jih ni poslal na položaje pred postojanko, marveč v neko hišo, da bi se posušili in do kože premočeni in prezebli ogreli. T oda manjkalo mu je ljudi za prenos topovske municije in tako so morali premočeni borci zopet na položaje. Kljub streljanju, ki ga je bila polna vsa dolina, se mu je zdelo, da je škle- drobec sekun^" kasnee, pa so topničarji izstrelili iz topa prvo granato proti zvoniku. Sovražnikova težka strojnica >c umolknila in v«i sir^ni'no ",nc7* do, ki je obvliJov!'-" bojišče in ohnVco. Niso v'deli miioria, ko ie oblcžil in /' k-trrcvt sta sedaj planila n"*ne('nhn^'.^n^^nta brigade in kom""!"nt b-.tiliona. Major jc lr'"'il W snegu. IV? bil mrtev. S§ ie k roteči. »Si ratreht« >e vprašal k "Peten. Načelnk d''vizi:,! Imamo »Kam te kapetan. Major ga ni več sliši!. Onesv-stil se je. Borri, ki so se n zmrzl^k oblekah nero','io prem:hali, sn ga dv'fn'd: in ednesh. »Na polo^aie!« uirte-no sovražnikovo oporišče. Oglasili so se tudi minometi in Po svojih parabolastih poteh pošiljali mine na ostala sovražnikova oporišča in pripravljali pot za juriŠ. V sredo /večer so v Poljanah odmrli razstavo pod naslovom ha/stava domaČih slikarjev amaterjev iz poljan«. Kakor že tolikokrat upo- ra.bl,;am tudi tokrat raje izraz s!ikr>r-l*ik in ne amater, zakaj ta žafnja beseda mi pomeni že več k»t rahel posmeh za slikarja in i:i n.jrgovo delo. Z besedo ama-(cr-d;i drmes navadno označujemo izdelke, ki ne ustrezajo več resnim zahtevacn in resnemu delu, ki ga avtor vloži bodisi v sliko ali v sdedališko stvaritev ali drugi« m. Slikarjev, ki se mimo po-r!:"i' ukvarjajo tudi s slikarstvom (včasih so bili to nedeljski slikarji) ne moremo imenovati primitivne ali naivne slikarje, kaj na tak nač'in prav lahko sli-!.-"« Oiaivno ali primitivno) tudi .'likerji z akademijo. Torej je še vedno najboljši vzdevek za tovrstno likovno ustvarjanje: laično •Hterstvo. Pri ocenjevanju take-ca slikarstva seveda odpovedo merila, ki veljajo za tako imenovano visoko umetnost, vendar tu in tam vseeno lahko uporabimo Na razstavi (je skromna in 6kromno urejena, toda ne v sla-•bam smislu) razstavljajo ts1.Jr.jc avtorji (po poklicu so trije kmečki delavci, eden pa grafični delavec) 21 slik in tri plastike. Največ dol — osem slik in risb ter tri plastike je za razstavo prispeval Peter Jovanovic, mlad fant doma iz Zetime pod Blegošem. Samotar, kakršen je, se. kaže tudi v svojem delu, ki je otroško zasnovano in okorno, slike so v barvah neizčiščene, zamolkle in prav take so tudi risbe. Dela sicer prisrčno, toda tmanjka mu razgledanosti in mentorja, ki bi mu pomagal preko začetniških težav. Zanj bi še najprej lahko rekli, da je v resnici naiven (to-do no v slabem smislu). Na razstavi daleč izstopa Igor Dolenc, 23-letni grafični delavec doma iz Hotavelj (rojstni kraj Subicev). Pozna ise mu grafična šola in pa mentor slikar Ive Suhi:;, ki ga je pripeljal le daleč preko zaČetniSkih težav. Slikarski objekt opazuje kakor pravi .slikar, in jo dober risar. Ko bo o njem lahko govorili kot o slikarju in za njegovo delo uporabljali merila, ki eicer veljajo za »visoko« (ali akademsko) umetnost. Dober dar za opazovanje bližnje okolice (Bukov vrh) je na razstavi pokazala tudi Tončka Jesenko. Ha žalost pa sc preveč ukvarja e kopiranjem raznih Martuljkovih skupin (in osladnih razglednic sploh). Minka Dolenc iz Poljan pa so utaplja v sladkobnih kopijah filmskih plakatov. Na razstavi ima samo eno risbo, s tušem, ki je, lcakrsna že je, dobra. To je zapis o razstavljavcih. Se o razstavi sami in< ureditvi. Za razstavo je dali nekdo Idejo, nato so sprejeli sklep, da bo razstava. Ni bilo pa pravega organizatorja! Tako razstava ni delo ne mladine, no Svobode ali kluba (kar je velika škoda), pač pa «a-mo nekaterih, ki so v zadnjem trenutku priskočili na pomoč. Kljub pomanjkljivostim pa Je to le začetek prirejanja razstav po klubih v okviru likovne vzgo- (Iz »Partizanske ski nekaj teh meril pri ocenjevanju našel svoj osebni izraz (katerega i je in kot tak zasluži veo POBOT« ) del slikarjev laikov. I že lahko rahlo zaslutimo), bomolnost. — A. P. afera ine 21 -Da, tudi jaz imam preteklost in tudi jaz nimam dvojnika, ki bi jo prevzel nase..... Nima dvojnika. »... nobenega zlobnega Juliusa Brummcrja II., na katerega bi lahko vse prevalil Premisliti moram. Vse moram premisliti, kasneje, ko bom sam. »Zasledujejo me, Holden. Postaviti me hočejo pred sodišče...« -Kdo, gospod Brummer?« -Sovražniki. Uspel sem. Zato imam sovražnike. Ze več mesecev zbirajo obtožnico proti meni. Spoštovanja vredni gospodje, dobri trgovci, znani meščani. Veste, kaj sem ukrenil?« ♦Kaj, gospod Brummer?* -Dejal sem si: ti gospodje imajo bržkone tudi lastno preteklost! Moja teorija. Vsakdo ima svojo. Veljalo me je dosti denarja, toda zdaj jo imam.« •»Kaj imate?« •Preteklost teh, ki me tožijo. S fotografijami in listinami, r. besedo in sliko. In veste, kje?« »V ukradeni aktovki.« »Pravilno.* »Tako je torej nimate.* »Dobil jo bom nazaj, bodite prepričani! V Dreilindenu naju Pričakuje brat gospoda Dietrlcha.* Spremenil je glas ln govoril *epetaje: »Kdor poseduje to aktovko, je najmogočnejši človek v mestu. Morda celo najmogočnejši v deželi. Nihče ne sme tvegati, da bi ga postavil pred sodišče! Proti njemu ni mogoče prirediti procesa! Ziniti ene same zlobne besede! Kaj je bilo tole? Spet zajec?« Ura je 20 in 10 minut. Berlin. • Prava zmešnjava vpadnih in izpadnih cest. odcepov proti Frankfurtu ob Odri, Kustrinu in Potsdamu. Največja hitrost za vojaške konvoje trideset kilometrov. Avtomobilska cesta je zavijala v mogočnem ovinku. Onstran Babelsbcrga so sc prikazali novi napisi. Ravne puščice so kazale pot v »DEMOKRATIČNI SEKTOR«, valovite pa v ZAHODNI SEKTOR BERLIN«. Mimo so drvele luči. Začelo je močneje deževati. Nebo pred nama je postalo svetlejše. y Za ovinkom se je nenadoma prikazala obmejna conska postaja* Dreilinden, razsvetljena z žarometi. Ta večer na cesti ni bilo desti avtomobilov. Policist na Brummerjevi strani je stopil od zapornice in odprl vrata. Obraz ni ničesar izdajal. Povprašal jc: »Je vse v redu?« »Vse v redu.« jo zasopihal Brummer »Je tole vaša aktovka?« je vprašal brat gospoda Dietricha. Pogledal je k. tlom. Zraven avtomobila, pred odprtimi vrati, je ležala na mokri cesti velika aktovka iz svinjskega usnja. Zdelo se je, kot da je padla iz avtomobila. Brummer je dvakrat pogoltnil blino, preden je zmogel odgovor: »Da.« »Ven Je padla,« je rekel policist. »Bolje pazite« Dvignil je aktovko in pogledal Brummerja. Brummer je vzel iz žepa dva zvitka bankovcev. Dejal je: »Odprite torbo.« Policist Hans Dietrich je odprl torbo. Brummer mi je izročil bankovce in brskal po dokumentih v torbi. Zagodrnja! je in prikimal. Potem sc je glasno zasmejal. Slednjič je vzel bankovce iu jih izročil policistu. Fant jih jc brez besede spravil. Brummer je dejal: »Kje so tički?« Policist je odgovoril, ne da bi trenil z obrazom: »V carinski baraki. Preiskati moramo avtomobil. Sumimo, da gre za tihotapsko blago.* »Najbrž bo trajalo še kakšno urico, prijateljček, kajne?« sem vprašal. »Zanesljivo.« Potem je salutira!: »Odpeljite se dalje!« • Zapeljal tem pred obmejno postajo. Brummer je ostal V avtomobilu. Odšel sem k okencu, kjer so pritisnili pečat na propustnloo, Poieg carinske barake sem zagledal avtomobil, ki je pri Hermsdorf-skem križišču povzročil nesrečo. Takoj sem spoznal številko, ki jo Je omenil Dietrich. Avtombil je bil prazen. V carinski baraki so se glasno prerekali... \ Ob 20 uri 35 minut smo se odpeljali dalje. Težka torba je ležala med nama. Brummer je ves čas godrnjal in se smejal. »Srečo je tieba imeti, Holden, pravzaprav 6em imel vselej isrečo! In zdaj si bova privoščila lep večer v Berlinu. Ostrige s šampanjcem. Jutri zjutraj pa — huš, huš — nazaj v Dusseldorf!« Kilometer ceste sva prevozila V temi, zatem se je prikazala zahodna obmejna postaja, dolga baraka z nadvozom v sredi ceste. Berlinski policist je pomahal, naj zapeljeva bliže. Zapisal si je številko in bil prijazen kot njegovi vzhodni kolegi: »Prek Topena?« »Prek Warthe.« sem rekel. • Na drugi strani nadvoza je .stal črn opel-rekord. V njem sta sedela dva moška v dežnih plaičTh. Eden izmed njiju je izstopil in so počasi bližal z rokama v žepu m klobukom, potisnjenim na čelo. »V redu, odpeljite dalje,« je dejal prijazni policist. Lahno sem pritisnil na plin. Avtomobil je zapeljal proli moškemu v dežnem plašču. . , Brummer je odprl okno na svoji strani. Moški je bil mlad. Sklonil se je k oknu: »Julius Maria Brummer?« »Da.* »Iz DusS'ckJorfa?« »Da.« i »Pričakovali smo vas, gospod Brummer.« »Da.« J -.Jo tole vaš voznik?« i »Da.« ' i »Dobro. Lahko bo odpeljal avtomobil v Dusseldorf.* Brummer je brezglasno vprašal: »Kaj pomeni vse to?« »Julius Maria Brummer.« jc počasi dejal mladi mož, »imenujem se Hart. Sem kriminalni uradnik. Aretirani ste po nalogu državnega tožilstva v Duoseldorfu*. » Dež je skrebljal po avtomobilski strehi in v megli so se pobli- skovale rdeče in bele luči. C5 *r> A s si • mali oglasi dogovoru. — Tavčar, Podgora 2, Gorenja vas nad Sk. Loko 5100 Podjetje »Vino Kranj« Kranj, Mladinska 2, ugodno proda: konja, konjsko .vprego in voz. Poizvedbe na upraui »Vino Kranj« 5020 Posamezne rezervno dele tovornega avtomobila Mercedes 5-tonski kiperTpro'damo. Vprašati pri Avtocenter Kranj - Primsko-vo. Planinsko društvo Kranj 5021 Pralni stroj ALBA CYGNU3 z vgrajeno centrifugo prodani aH zamenjam za „moped. Kocjančič, Krnica, Zg. Gorje 5013 V odličnem stanju predani DKW inolor1 250 ecm in nemški televizor. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 5049 Elektromotor 220 W - 2 KM prodam. Babnik, Ljubljana, Vodnikova 84 5050 Prodam zelo dobro ohranjen crn ženski plašč. Poizve se v oglasnem oddelku 5047 Prodam prašiča za zakol. Kranj Jezerska 43 5051 Tranzistor znamke »Philips« na baterijo in električni tok z UKW anteno prodam. Rugale, Kranj, Kidričeva 3 5052 Knjige »Ljudske knjižnice« številka 1-26, vezane, prodam za B.000 din. Kranj, Kidričeva 3/II-de-6no. 5053 Prodam 3 leta starega konja. Podlbrezje 30 5054 Prodam 3 prašičke po 6 tednov ■tare. Bašelj 16, Preddvor 5055 Prodam prašiča, 150 kg težkega, tfenetiše 33 5056 Prodam 4 zimske gume 16x550. Matevž Jenkole, Naklo 116 - novo naselje 5057 Ugodno prodam 100 m vodovodnih cevi •/< cole, električni drog in vrata za kmečko peč. Šenčur 19 5058 Prodam pokvarjen šivalni stroj. Andrej Plahuta, Sp. Bmiki 66, Cerklje 5059 Prodam 2 prašiča po 180 do 200 kilogramov težka. Staretova 12, Cirče 5060 Prodam 150 kg jabolk. Voklo 68, Šenčur 5061 Prodam prašiča 190 kg težkega. Voglje 66, Šenčur 5062 Prodam 2 debela prašiča za zakol. - Miha Kern, Srednja vas it. 48, Šenčur 5081 Prodam električni motor 8 KM AEG. - Zg. Brniki 61, Cerklje 5082 Prodr-m prašiča 150 kg težkega. — Bašelj 24, Preddvor 5088 2 nova kavča prodam zaradi pomanjkanja prostora. — Naslov V oglasnem oddelku 5034 Prodam prašiča 180 kg težkega. — Sp. Brniki 55 5035 Predam železen nevzidljiv štedilnik. - Drulovka 32, Kranj 5086 Predem brejo kravd, 4 prašiče težke po 25 kg. - Naslov v ogl. Oddelku 5087 Prod.-.m 2 pračiča po 120 kg težke. - Trata 1 pri Velesovem 5083 Prod.-m G mesecev starega ovč-Jaka in lito Luksovo peč, na kateri se lahko tudi kuha. - Kranj, Jeleneeva 27 5089 Prodan pisalno mifco, 2 prodajni mizi (ena ima 12 predalov in zgoraj steklo), stojalo za petrolej, stojalo za olje, 100-1 i trsk i železen petrolejski sod — vse rabljeno in poceni. - Spora, Preddvor 5030 Prodam večjo cnostanovanjsko hišo v bližini Kranja in večjo količino suhih butar. — Naslov v ©glasnem oddelku 5091 Staro kuhinjsko o'maro in mizo zelo poceni prodam. Kranj, Prešernova 12/1 5092 Prodam 2 gume in glavno tesnilo za t opol in o C. - Kupim dobro ohranjen harmonij. - Franc Fajfar, Sp. Brniki 36, Cerklje 5093 Prodam več prašičev za zakol. — Staretova 21, Cirče 5094 Prodam 100 kg jabolk. - Sp. Brniki 18, Cerklje 5095 Prodam prašiča za zakol težkega 130 kg. - Volje 59, Šenčur 5096 Prodam 2 prašiča od 150 do 200 kilogramov težka in kravo po izbiri. — Luže 9, Šenčur 5097 Prodam ali zamenjam za rezan les: orehov in hrastov furnir — močan ročni voz primeren za skladišče — nove moške škornje št. 421 in 44 — motorni kolo Mile za 35 tisoč dinarjev — osebni avto registriran za 1933 - dobro ohranjen - ugoc.no prodam ali zamenjam, tfastav v ogi!. oddelku 5098 Prodam prašiča 120 kg težkega. - Suha 35, Kranj 5099 Prodam zelo dobro ohranjen krojaški šivalni stroj »Singer« — šiva naprej in nazaj, dobro ohranjen posnemalnik »Alfa Lovarl« zmogljivosti 400 litrov na uro s stopalom in novo krožno žago — sekular z mizo. Za vse cena po Kupim kombiniran mizarski skobclni stroj. Ponudbe oddati v podružnico Glaisa, Jesenice 5033 Kupim dobro ohranjen 50-li trski kotel za žganiekuho. Naslov v oglasnem oddelku 5054 Kupim ležalni stol. Naslov v oglasnem oddelku 5055 Kupim 400 kg težkega bika. Vari, Celica 17, Podnart 5033 Kup'm starejšega konja. Zg. Sanica 16, Medvode 5067 Kupim enofazni ali trofazni elektromotor, približno 1 KM, s preko 2.OO0 obrali. Mirko Vodnik, Kranj, Skokova 9. 5063 Kurim rabljen Fiat 600. Prodam Frlmo NSU 175 ccm. - Oddati ponudbe pod »Ugodno« 5009 Kupim suhe macesne ve deske 2 do 5 cm debeline. Leopold Do-lajc, Rožna dolina II 36, Ljubljana 5030 Sprejmem šiviljo na dom. Poizve SS v Ogl. oddelku 5101 Čevljarske usluge vam hitro in solidno izvršim. Andrej Crnilec, Kranj, Koroška 37 4982 Strežno osebje za silvestrovanje v delavskem domu išče restavracija »Park«, Kranj 5036 Prodajalna Sipad Kranj išče skladišče za pohištvo v Kranju. Interesenti naj se zglasijo pri »Sipadu« 5069 Hotel Evropa Kranj sprejme kuharico . 5070 Zahvaljujem se Zavarovalnici Kranj in Glasu za izplačano nezgodno zavarovanje. Zavarovanje in Glas vsakomur priporočam. Frane Dolhair, Predoslje 47 5071 Dvema fantoma, ki plačata za 10 mesecev naprej, nudim stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 5072 Nujno potrebujem 150.000 din posojila. Oddati ponudbe £ Zagotovite si prijetno silvestro-| vanje v hotelu Evropa Kranj s ta-1 kojšnjo rezervacijo. Zelo ugoden nakup NOVOLETNIH DARIL se vam nudi v prodajalni DELIKATESA KRANJ in v njenem paviljonu na NOVOLETNEM SEJMU. f) Organizacijam nudimo pri nakupu novoletnih daril pri plačilu v gotovini ali s čekom poseben pepust. DELIKATESA KRANJ. $ Darila vara po ž št j J pakiramo in odpremimo primerno za dedka Mraza in novo leto. DELIKATESA KRANJ.