i. Lic.
TRGOVSKI
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XII.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v četrtek, dne 12. septembra 1929.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 106.
Ivan Mohorič:
Vtisi z »vozniškega kongresa.
Namen in naloga izvozniških kongresov je oceniti bodočo izvozno kampanjo. Pri izvrševanju te naloge smo prišli v preteklih letih do fatalne ugotovitve, da naš izvoz i po količini kakor tudi po vrednosti pada. Pričeli smo zato iskati vzroke in niz konferenc je bil posvečen vprašanju, kako odpomoči padanju izvoza in kako naj se orijentira naša produkcija.
Konferenca v Osijeku in lanski iz-vozniški kongres sta se bavila s tem vprašanjem. Letošnja novosadska konferenca je bila mišljenja, da nam ne preostaja druzega kakor da se industrializiramo. Cela vrsta anket, ki jih je lani sklicalo poljedelsko ministrstvo, pa je sklenila vrniti se k rodni grudi, početi z racijonalnim obdelovanjem zemlje po najnovejših izkustvih in znanstvenih metodah, da dosežemo enotno produkcijo v čim najobilnejšem obsegu.
Tudi letošnji izvozniški kongres je pričel s to devizo. Izgledalo je, da se je agrarni fanatizem razširil tudi v kroge izvoznikov. Krilatice standardizirala in tipiziranja poljedelske produkcije so napolnile ozračje kongresa in mu dale svoje obeležje. Kongres se je v razpravi oddaljil od svoje prvotne naloge in prešel vedno globlje na polje agrikulturne tehnike, kemije in agrarne politike. Vrtinec razprav je vrgel na površje stotino novih neobdelanih vprašanj in problemov, pojavili so se in se zopet razblinili v valovju.
Na rojstni dan prestolonaslednika
— torej tik pred otvoritvijo kongresa
— je kralj podpisal zakon o pospeševanju poljedelstva. To je okvirni zakon, na podlagi katerega bo izdan cel niz špecijalnih zakonov, kakor zakon o živinoreji, o zadrugarstvu, o agrarni reformi itd. Večina teh zakonov je že gotova in čaka samo formel-no na uzakonjenje. Velik program dela predstavljajo ti zakoni. In minister dr. Frangeš je izjavil, da ima vlada trdno voljo in odločnost te zakone do kraja izvesti. Ne trpi dvomov, niti odlašanja. Kdor se noče prostovoljno ravnati po usvojenem programu povzdige poljedelske produkcije, temu se bo diktiralo. Pro-Sram je strokovno preizkušen, premišljen in poučen; zato nosi ministrstvo drage volje tudi odgovornost za njegovo izvedbo.
Onsnovana je bila nadalje pretekli teden tudi P.AB. Na ta velik zavod z nad 600 milijoni dinarjev kapitala se naslanja izvedba uzakonjenega programa. Dani so torej vsi predpogoji za preporod našega kmetijstva in kmetijske produkcije.
Ta dva historična dogodka sta silo-\ ito vplivala na letošnji izvozniški kongres. Po vnaprej določenem programu iz Novega Sada je nameraval kongres prvotno posvetiti vso svojo vPrašanju naših prometnih bil« wk vtisom dogodkov pa je
S ^ojT26" ^k
Tako je izgledalo prvi dan, da se je kongres pretvoril v poljedeljsko fakulteto. Na vseh stenah prostrane univerzitetne dvorane so viseli diagrami in grafikoni o našem izvozu poljskih pridelkov in spredaj na govorniški tribuni je kubistična slika jasno kazala, da je bil lani naš izvoz jajc < va m polkrat večji kot cel izvoz ži-
kakSr' n*e dS1 de”1°S<W ?Jtariev ni-
Ob vhodu na levo je visela slika z napisom »Anarhija v proizvodnji«. Na tej sliki je bila znana kolekcija raznovrstnih fižolov tvrdke Sever & Co., ki jih pridelujemo v Sloveniji. Slika ima znazorniti, kako pestra raznoličnost obstoja v naši produkciji, vsled česar inozemstvu ne moremo dobaviti niti štirih vagonov enakovrstnega blaga. Za barvasto mešanico pa plača inozemstvo le znatno manjšo ceno. Spodaj je stalo dodatno »V Srbiji se pridela 186 vrst fižola«.
Zraven predsedniške mize je bila zbirka vzorcev glavnih poljskih pridelkov in industrijskih rastlin v naši državi, ki naj bi dokumentirala temo, zakaj ne dosežemo za naše žito, orehe, jabolka, fižol in ječmen v izvozu onih cen, ki jih doseže Danska, Holandska, Francija ali Češkoslovaška. In od vnovčenja je odvisna rentabilnost naše kmetske proizvodnje.
Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Kongres je dal le nekoliko odgovora. Ne vsega. Mnenja so bila v mnogem oziru deljena in izgleda, da se stališča ne bodo tako lahko zbližala. Postavljala se je celo trditev, da današnjega stanja ni kriv producent, marveč trgovec, ki je pač vedno pripravljen, da vse odkupi. Grozilo se je, da bo treba proti trgovstvu nastopiti, češ, da oni sami mešajo dobro blago s slabim v špekulativne namene.
Vsa ta morda mestoma nekoliko nervozna razprava je stala pod nepo-bitnim vtisom, da ima letos cela Evropa dobro in obilno žetev, da torej naš izvoz ne more računati s poseb^ no dobrimi cenami. Povdarjalo se je parkrat, da je cena pšenice v Bijeli-ni padla na 150 Din — torej na nivo, na katerem se neha vsaka rentabilnost proizvodnje. Ugotovilo se je, da smo celo tam, kjer bi lahko igrali kot glavni producenti, odločilno vlogo, glede tvorbe cen popolnoma poslovni, sprejmemo brez obrambe inozemski diktat in da se vseh pet naših produktnih borz dosedaj ni znalo v tem oziru afirmirati in prevzeti vajeti v roko
Kongres ni izčrpal problema, ki je danes za nas najaktualnejši. Beograjska trgovska zbornica ima svoj načrt stomilijonske investicije, da povzdigne poljedelstvo v svojo lastno korist, ministrstvo poljedelstva ima zopet svoj program in kredite. Oblastne samouprave in njih namere na kongresu niso prišle do izraza.
Smo na važnem križišču. Ne kaže držati križem rok. Treba se je odločiti kam krenemo. Mislim tu specijel-no na obe slovenski oblasti, da v teh velikih akcijah ne ostanemo potisnjeni ob Stran.	(Konec prihodnjič.)
ODRPAVA DELAVSKIH ZAUPNIKOV
V	ITALIJI.
Osrednji odbor delavskih in delodajalskih sindikatov je po daljši debati, ki jo je vodil predsednik vlade, sklenil, da se institucija delavskih zaupnikov razpusti, ker spominja na dobo boljševizma, ruši princip avtoritete in hierarhičnega reda ter ustvarja nove komplikacija in spore, namesto da bi jih pomagala premagati v samem principu. V smislu svojega kolaborativnega programa je vlada sklenila nadoinestiit institucijo delavskih obratnih zaupnikov s tem, da bo v vsakem slučaju spora imenovan po en delegat iz delavskega sindikata dotične stroke, ki bosta sklepala poravnave z zakonito močjo.
Plenarna seja Zveze trgovskih gre* miiev za Slovenilo.
V	torek 10. t. m. dopoldne se je vrši ia v kavarniški sobi »Celjskega doma« v Celju plenarna seja Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo, ki so se je udeležili delegati mnogih gremijev. Seje se je udeležil tudi generalni tajnik Zbornice za TOI g. dr. Fran W i n d i s c h e r.
Sejo je vodil zvezni podpredsednik g. Josip J. Kavčič, ki je po razpravi o internih zadevah podal pregledno pred-sedstveno poročilo. V prvi vrsti se je spominjal meseca julija t. 1. umrlega člaua predsedstva g. Ivana Kostevca v Ljubljani, ki je deloval v zvezinem predsedstvu od ustanovitve Zveze. Pokojni je bil vsem drag tovariš, ki se je udejstvoval s svojimi dobrimi nasveti skoraj v vseh trgovskih organizacijah. Spomin pokojnega so počastili delegati s trikratnim kliconi »Slava«. V svojem poročilu je omenjal nadalje, da je Zveza opozorila vse merodajne faktorje na važnost uvedbe usposobljenosti za vse trgovske stroke. Isto stališče kot slovensko trgovstvo zastopa tudi organizacija hrvatske-ga in srbskega trgovstva, zato je mnogo upanja, da bomo s to zahtevo v novem obrtnem zakonu prodrli. O ureditvi tr-govsko-nadaljevalnega šolstva še ni doslej nikakih novih razprav. Na zvezinem občnem zboru v Murski Soboti se je sklenilo zahtevati, da se sestavijo pravilniki o tem šolstvu sporazumno s stanovskimi organizacijami ter da se obdrži v Sloveniij dosedanje stanje glede načina pouka in upravljanja tega šolstva. Zvezina zahteva po ukinitvi davka na poslovni promet ni uspela. — Na resolucijo, ki jo je stavila Zveza ministrstvu prometa radi znižanja zakupnine zemljišč za ležarinske prostore na železniških postajah, je ministrstvo sporočilo, da zakupnin v splošnem ne more znižati, pač pa bi ministrstvo znižalo zakupnine na posameznih postajah na posebno prošnjo in sicer največ do 40%. Zveza je zato pozvala gremije, da ji sporoče višino zakupnine in bo potem pokrenila v sporazumu z gremiji akcijo za znižanje zakupnin, zlasti tam, kjer so znatno visoke. — S posebnimi predstavkami je Zveza intervenirala pri ministrstvu prometa glede zgraditve proge Hodoš— Korotmay—Davidhaza v Prekmurju in Poljčane—Zreče. — Nadalje je prosila Zveza oba gospoda velika župana, da izdajo obrtnih listov dispenznim potom kar najbolj omejita. — V zmislu sklepa
obrtnega zbora je posredovala Zveza pri obeh g. velikih županih, naj bi v bodoče vsak, ki bi prosil za obrtni list, predložil usposobljenostne dokaze najprej pristojnemu gremiju, ki bi podal izjavo in predložil potem prošnjo z usposobljenostnimi dokazi ter izjavo obrtni -oblasti prve stopnje. Oba velika župana sta uradno uvedbo tega postopka odklonila, pač pa bosta upoštevala izjave gremijev, ki jih bodo prosilci že ob vložitvi prošnje, predložili. Prošnjo Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani za popust na železnicah za osebni in prtljažni promet, ki jo je predložila Zveza ministrstvu za promet, je ministrstvo ponovno zavrnilo, ker v pravilniku o voznih olajšavah ni predvidevan kakršenkoli popust za trgovske potnike. — Glede neugodnih telefonskih raz.mer, ki vladajo v Sloveniji radi previsokih pristojbin, je Zveza predložila pristojnim ministrstvom, telefonski in telegrafski upravi v Ljubljani in Zbornici za TOI obširno, z dokazi utemeljeno, spomenico, v kateri je odločno zahtevala remedure. Spomenico pa je baje ministrstvo poslalo telefonski in telegrafski upravi v Ljubljani v izjavo. Zadeva torej še ni rešena in bo Zveza rešitev urgirala. Končno je poročal gosp. podpredsednik še o splošnem trgovskem položaju ter da je Zveza izrekla čestitke novemu ministru trgovine in industrije g. Juraju Demetroviču.
Poročilo se je vzelo soglasno na znanje, nakar je tajnik g. I. Kaiser podal obširno poslovno poročilo, ki obravnava v svojem prvem delu splošni trgovski položaj, trgovske pogodbe in vezi z inozemstvom ter statistiko stečajev.
V	drugem delu — zakonodaja — obravnava poročilo ustanovitev Privilegirane agrarne banke, zakon o državnih in samoupravnih cestah in potih, zakon o razpravah, zakon o kontroli izvoza poljskih pridelkov in rudarski zakon. Nato se bavi poročilo z davki, zlasti pridob-nino, uredbo o odpiranju in zapiranju obratovališč, obligatorno zdravniško preiskavo vajencev, usposobljenostjo, intervencijami, ki jih je izvršila Zveza v razdobju od zadnje predsedstvene seje, organizacijo trgovstva in internim poslovanjem Zveze. Tudi to poročilo se je soglasno sprejelo.
(Nadnljevanje prihodnjič.)
ZAVAROVANCEM TRGOVSKEGA IN PODPORNEGA DRUŠTVA
V	LJUBLJANI.
Iz trgovskih krogov smo prejeli vest, da nabira bolniška blagajna »Merkur« iz Zagreba člane tudi v Sloveniji. Pravijo, da gre za zavarovanje višje vrste, po katerem bi bile zavarovancem, ki pristopijo kot člani k Merkurju«, zagotovljene za primer bolezni višje dajatve, kakor bolnica II. razreda itd. Ker je blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani v štadiju reorganizacije in ni dvoma, da se bo tudi članom Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani moglo v najkrajšem času zagotoviti vse ugodnosti pri dajatvah za primer bolezni, ki jih nudi zagrebški »Merkur«, bi svetovali, da se interesenti v tem ne prenaglijo, marveč, da potrpijo, da se preuredi Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, ki bo moglo nuditi svojim članom prav gotovo vse ugodnosti, ki so v okviru zakona sploh mogoče.
Seja obrtnega odseka Zbornice za TOI.
Obrtniki se izrekajo za skupne zbornice.
Obrtni odsek Zbornice za TOI v Ljubljani je imel v petek 6. t. m. pod predsedstvom načelnika g. Ivana Ogrina sejo, na kateri je razpravljal o raznih dispenznih in koncesijskih prošnjah ter o važnejših obrtnopravnih vprašanjih, dalje o zborničnem pospeševanju obrta, o reviziji socijalne zakonodaje, o novem obrtnem zakonu in o vprašanju ali naj ostanejo zbornice skupne za trgovino, obrt in industrijo, ali pa ločene.
Uvodoma je g. načelnik Ivan Ogrin podal pregledno poročilo, v katerem je povdarjal veliko važnost letošnje dobre letine za obrtnika in za naše gospodarstvo sploh. Ome-njal je nadalje obsežno notranje delo zbornice, osobito glede prometne in carinske politike, glede revizije socijalne zakonodaje, na polju obrtne in rudarske zakonodaje ter razne važ-
nejše akcije, ki jih je podvzela zbornica v zadnjem času. Iz njegovih navedb o obrtnem pospeševalnem delu se kaže živ interes in živahno delo zbornice za povzdigo strokovnega in gospodarskega stanja obrtništva. Vprašanje delavskega zavarovanja se je začelo gibati v smeri starostnega in onemoglostnega zavarovanja, ki ga zahteva delavstvo in ki je gotovo idealna stvar, a je vprašanje, če bi mogel obrtnik prenesti z njim zvezana bremena. Zato je za enkrat še stvar bodočnosti. Odpravljanje naših delavcev v Francijo je pogrešno. Za svoje ljudi moramo preskrbeti kruh na domačih tleh! — Vprašanje zbornic naj se uredi s posebnim zborničnim zakonom; uspešno bodo mogle delati in veljavo bodo imele samo skupne zbor- • nice, v katerih so zastopane vse gospodarske panoge. Novi obrtni zakon nas ne sme postaviti na slabše, temveč mora odgovarjati modernim zahtevam obrtne politike.
Po referatu o številnih dispenznih in koncesijskih prošnjah, prošnjah inozemcev za pripustitev k obratovanju v naši državi ter razpravi o važnejših obrtnopravnih vprašanjih je podal obrtni referent g. dr. P r e t -nar poročilo o zborničnem pospeševanju obrta. V prvem polletju je zbornica priredila 7 tečajev za lesne in kovinarske stroke v Ljubljani, Celju in Mariboru, katerih se je udeležilo čez 200 mojstrov in pomočnikov ter en tečaj za zadružne funkcijonarje, ki ga je obiskalo 92 zadružnih načelnikov, odbornikov in tajnikov. Za jesensko in zimsko sezono se predvidevajo krojaški modni, dalje frizerski, avtogenski, mizarski in knjigovodski tečaji, deloma v ljubljanski, deloma v mariborski oblasli.
Med debato, ki se je razvila v poročilu načelnika in poročilu o obrtnem pospeševanju, je zbornični član g. Josip Rebek izrazil prošnjo, da bi dobili v poslopju izpostave
O.	U. Z. D. v Mariboru primerne lokale tudi obrtniki, dalje da bi zbornica pogosteje pošiljala referente na obrtniška zborovanja in da bi zbornica pripomogla, da se priredi ekskurzija obrtnikov v inozemstvo. Zbornični član g. Jernej Ložar je toplo priporočal, da se priredi ekskurzija obrtnikov, kateri bi se priključili tudi pomočniki. Taka ekskurzija bi bila velike koristi za strokovni napredek, ker danes pomočniki nimajo več prilike, da bi potovali po svetu kot so nekoč.
Po poročilu dr. Pretnarja o vprašanju izenačenja obrtne zakonodaje je obrtni odsek sprejel soglasno sledečo resolucijo:
Vprašanje ustroja zbornic za trgovino, obrt in industrijo je urediti s posebnim zakonom o zbornicah (komorah). Obrtni odsek se izreka za sistem skupnih zbornic, ki naj predstavljajo vse gospodarske panoge določenega teritorijalnega okoliša, iz-vzemši kmetijstvo. V zborničnem zakonu pa je zajamčiti obrtništvu v skupnih zbornicah ono zastopstvo, ki mu gre po njegovi gospodarski važnosti.
Obrtni zakon inora uvesti za nastop rokodelskih obrtov dokaz spo-sobnosti, ki ne sme biti milejši, kakor je že sedaj v praksi v Sloveniji in Dalmaciji na podlagi sedanjega obrtnega reda. V novi obrtni zakon je sprejeti okvirne določbe glede obrtno-nadaljevalnega šolstva in pospeševanja obrta. Predvideti je ustanovitev oblastnega fonda za podpiranje strokovnega šolstva in za pospeševanje obrta dotične oblasti. V ta fond se imajo stekati vse denarne kazni radi obrtnih prestopkov, izrečene od obrtnih oblasti ali Inšpekcije dela v okolišu dotične oblasti. Da se zatre šuš-marstvo in da se onemogoči izigravanje obrtnih predpisov z ustanavljanjem fingiranih podružnic, navideznih učnih razmerij, dalje s skrivanjem za razne družbe in zadruge, naj se sprejmejo v zakon posebna določila, ki bodo to preprečevala uspešnejše, kakor sedanji veljavni obrtni predpisi. Končno bi bilo sprejeti glede obrtniških udruženj in njihovih zvez, ki ne segajo preko okoliša zbornice, načelo obligatornosti članstva.
Resolucije, sprejete na g« Beog
Na gospodarskem kongresu v Beogradu dne 8. in 9. t. m. so bile soglasno sprejete naslednje resolucije:
1. Kongres ugotavlja na osnovi nepobitnih dejstev, da izvoz poljedelskih produktov zelo naglo nazaduje, čemur je treba nujno odpomo-či. Kongres v polni meri pojmuje vse težkoče tega problema, vendar pa smatra, da se morajo za izboljšanje in tipiziranje poljedelske produkcije podvzeti nujni ukrepi. S polnim priznanjem in hvaležnostjo priznava kongres delo države na tem polju in prosi vlado, naj takoj izvede ukrepe,
o	katerih se je razpravljalo na kongresu. Najti je treba najkrajšo pot, da pridemo čimprej do zaželjenega cilja.
2. Kongres ugotavlja, da se je na polju železniškega prometa že mnogo storilo za izpopolnitev in izboljšanje. Vendar pa se opažajo še ne-dostatki, ki občutno uplivajo na nemoten razvoj gospodarskega dela. Potrebno je, da se najbolj obremenjene postaje ojačijo in da se tehnična ureditev prilagodi gospodarskim potrebam. Stanje voznega parka na vseh progah ne zadostuje potrebam gospodarstva in se zlasti čuti pomanjkanje lokomotiv ter odprtih in specijalnih vagonov. Zato je nujno potrebno, da se forsira popravilo pokvarjenih vagonov in pospeši dobava novih vagonov in lokomotiv. Vlada naj posveti naj večjo pažnjo organizaciji prometne službe, cirkulaciji vagonov, hitri razdelitvi, hitrejši odpremi vlakov in nagli dostavi vagonov. Pri tarifni politiki je potrebno, da se ukine nova tarifa za premog, drva in gradbeni materij al. Naj večja pažnja naj se posveča tehnični in administrativni reorganizaciji železniške eksploatacije in železniška uprava naj se pri reševanju teh problemov posvetuje z gospodarskimi krogi.
Izgledi za naš izvoz v letu 192980.
Po cenitvi gospodarskega kongresa !»o izvoz predvidoma prekosil lanskoletni za 1 milijardo 600 milijonov dinarjev.
Na gospodarskem kongresu, ki se je vršil dne 8. in 9. t. m. v Beogradu, se je, kakor vsako leto, sestavila prognoza našega izvoza za prihodnje gospodarsko leto, t. j. za razmah od 1. septembra 1929 do 31. avgusta 1930. Po izjavah predstavnikov zbornic, izgledi za izvoz v omenjenem gospodarskem letu niso slabi in bo po teh cenitvah vrednost izvoza znašala za
1	milijardo 640 milijonov več kot pro-šlo leto. Od celokupne vrednosti predvidenega izvoza v iznosu 8.627 milijonov dinarjev odpade na posamezne skupine izvoza (v milijonih dinarjev):
1920/30 1928/29
Na hranila	3022	12G4
Na sadje in proizvode	227	332
Na živino in proizvode	1920	2146
Na les in rudo	22G5	2047
Na industrijske in obrtne iz-		
delke	683	552
Na ostale proizvode	510	645
Skupno	8627	6985
Po cenitvah je pričakovati povišanje izvoza pri lesu in rudah, pri industrijskih in obrtnih izdelkih; izvoz hranil (predvsem žita) se bo napram lani več kakor podvojil in bo znašal več kot tri milijarde dinarjev. Manjši pa bo izvoz sadja ter živine in živalskih proizvodov.
^midbc^poupiaseuaiga
»A Gl L«, agenturni in komisioni posau, Moric J. Maestro, Sarajevo, Aleksandrova 59, želi prevzeti zastopstvo veletrgovcev s kolonijalnim blagom, tvornic testenin, mila, sardin, kemičnih izdelkov itd.
spodarskem kongresu v
3. Današnje stanje pošte, brzojava in telefona ne zadovoljuje potreb našega gospodarstva. Pretirana šted-nja onemogoča redno zdrževanje sedanjih naprav in onemogoča tehnično izpopolnitev, kar povzroča mestoma ogromno škodo. Da se to čim prej odpravi, je potrebno, da se zasigura-jo dovoljni krediti za vzdrževanje obstoječih naprav in izboljša organizacija. Resolucija je dalje osvojila vse predloge in zahteve, ki jih je iznesel v svojem referatu tajnik ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič.
4. četrta točka resolucije govori o rečni plovitbi, zahteva revizijo rečnih tarif, ureditev rečnega prometa zakonskim potom in med drugim tudi regulacijo Drave in pa Save do Zagreba.
5. Upoštevajoč, da spričo slabo razpredene železniške mreže predstavljajo ceste še vedno komunikacijsko sredstvo za najširše sloje, zlasti pa za kmečko prebivalstvo in da so ceste najvažnejše sredstvo tujskega prometa, naproša kongres vlado, da posveti gradbi novih in popravilu starih cest največjo pažnjo in da se izvrše vsa ta dela po določenem programu.
6. V šesti točki resolucije se govori ob prilikah v črni gori in o ukrepih za izboljšanje tamošnjih gospodarskih prilik.
7. Kongres ponavlja zahtevo, na-giašeno že na lanskem kongresu, naj se čim prej izda zakon o financiranju samouprav v smislu lanske resolucije. Zlasti pa naproša vlado, da za sestavo proračuna pravočasno izda samoupravam navodila z nalogom, da se s samoupravnimi dajatvami ne smejo obremeniti surovine, pomožna sredstva in pogonska sila industrije, niti predmeti določeni za izvoz.
Gospodarski položaj v Argentini, Braziliji, Chile in Mehiki.
Mnogo naših ljudi gre v Južno Ameriko. Zato bomo povedali par besed o gospodarskem položaju najvažnejših treh južnoameriških držav in še o Mehiki.
Splošni položaj Argentine označajo trenutno kot ne dober, čeprav so cene za najvažnejše deželne pridelke narasle. — Tudi splošni gospodarski položaj v Braziliji se ni zboljšal, ukinitve izplačil so se pomnožile. Zunanja trgovina izkazuje eksportni plus, čeprav ne tako velik kot lani. Izvedli bodo načrt, da si ustanovijo lastno industrijo plavžev. — Najvažnejši dogodek v Chile je pogodba čilenske solitrove industrije z I. G. Far-ben in fuzija družbe »The Lautaro Nitrate Co« v Valparaiso s severoameriškim solitrovim koncernom »Auglo - Chilega Nitrata Co« (Guggenheimova skupina). Domača industrija tobaka se je pod zaščito nove carine nadalje razvila. Vrednost lani prodanih, doma napravljenih tobačnih izdelkov je znašala 80 65 milijona dolarjev; za 5-4 milijona dolarjev več kot v prejšnjem letu. — Pogodbo države s cerkvijo v Mehiki označajo splošno kot pričetek nove orijentacije v notranji politiki. V kupčiji se je takoj poznalo! nalahno zboljšanje. Bankarstvu je zadnja revolucija zelo škodovala; samo v mesecu marcu so ptSUi bančni depoziti za 11-1%, blagajniško stanje pa za 20-5%. Sedaj so bilančne vsote dosegle zopet prejšnjo višino. Dvomijo, da bi se produkcija petroleja dvignila; 70 njenih odstotkov gre v U. S. A., tam je pa produkcija že itak prevelika. Treba bo dobiti druge prodajne trge. Sicer pa gledajo v bodočnost z velikim zaupanjem.
ZAKON 0 RAZPRODAJAH.
Novi zakon o razprodajah, ki je bil podpisan 15. julija, razglašen pa 25. julija 1929 in je s tem dnem stopil v veljavo, je bil objavljen tudi v zadnjem Uradnem listu z dne 7. septembra 1929. O zakonu smo v našem listu že obširno pisali.
Štev. 106.
,.	ri-*-?	i-----------------n ntffcfTOTli infirmmm— ITD l.i i.
Žitna politika Poljske se nagiba k novim potom in se zdi, da bo prešla k sistemu proste trgovine.
Pridelek Francije na pšenici je brez-primerno dober, za 10 milijonov ton nad lanskim. Poljedelsko ministrstvo razmišlja o odredbah, ki naj preprečijo padanje žitnih cen.
Med Londonom in Newyorkom bodo položili nov podmorski kabel, ki bo pričel obratovati leta 1932.	,
Premogovni dogovor med Angleži in Italijani, ki so ga sklenili v Haagu, bo stopil v veljavo 15. novembra t. 1. in ima v načrtu ustanovitev nakupovalnega urada italijanskih železnic v Cardiffu. Gre za 1 milijon ton premoga na leto.
Borba med Standard Oil in Rojal Shell, o kateri smo poročali že na drugem mestu, se je že pričela; Standard Oil je zvišala ceno gazolina za 1 do 5 cents. Posledice se kažejo tudi že v Evropi.
Veliko nemško kovinsko podjetje Mavimilianhiitte je prodano. Kupil ga je nemški finančni konsorcij in ga je s tem rešil pred inozemskim kapitalom. Nakupna cena znaša okoli 120 milijonov mark.
Ogrska družba za notranjo plovbo toži ogrsko vlado za povračilo dveh milijonov pengo. Ob izbruhu vojne je dobila vlada vse brodovje te družbe, a po prevratu je brodovje pripadlo Jugoslaviji.
Belgijska avtomobilna tovarna Minerva razdeljuje namesto dividende gratisdelnice.
Belgijske tovarne žice so znižale cene v ekspertnem prometu za 1K do
2	'A angl. šil. pri toni.
Med francosko industrijo dušika in med nemško-angleško-čilenskim kartelom dušika se vršijo pogajanja o skupni politiki glede cen v Franciji. Kartel je za 2 do 3 franke cenejši kot francoska industrija.
Cilenški sindikat solitra hoče organizirati dvig prodaje v raznih deželah Evrope in Azije, zlasti na Japonskem.
V Ogrski je pričelo obratovati v zadnjih šestih mesecih 69.000 novih bombaževih vreten in nastajajo tudi nove tovarne, tako da bo mogla ob koncu leta kriti Ogrska potiebo bombaževe preje najbrž sama.
Standard Oil ol Indiana zvišuje delniško glavnico od 75 na 450 milijonov dolarjev.
»Graf Zeppelin« je zavarovan vsega skupaj, z zavarovalninami za potnike itd. vred, za ca 150 milijonov dinarjev.
Ogrsko carino hočejo v nekaterih vrstah znižati.
Vina v Avstriji bodo pridelali letos najbrž manj kot lani.
Domače tkalstvo se bliža koncu. Leta 1538 ustanovljena zveza tkalcev v Hohensteinu na Saškem n. pr. je štela prej na stotine članov, sedaj ima še 144 mojstrov, a tudi od teh jih dela samo še
22	doma na lastnih statvah. Vse drugo gre v tovarno. Nobenih novih gojencev ni več.
Na podlagi novega zakona o pospeševanju zračnega prometa v Avstriji mislijo na intenziviranje obstoječih zračnih prometnih črt in na razširjenje zračnega prometa v balkanske države.
Petrolejska industrija Poljske se je polagoma pričela konsolidirati. Opažajo se znaki, da se bo produkcija poživila.
število brezposelnih na Dunaju je padlo do konca avgusta nadalje na 52.800 oseb. V posameznih panogah je položaj seveda različen.
V	Trbovljah so nakopali v prvem letošnjem polletju 1,100.000 ton premoga, za 209.000 ton več kot v prvem lanskem polletju. Obeta se večja letna produkcija kot v doslej rekordnem letu 1925 z
1,978.000	tonami. Lanska produkcija je dala 1,868.000 ton, zadnje predvojno leto 1913 je dalo 1,587.000 ton.
Med mednarodnim kartelom cinka in poljsko einkovo skupino je prišlo do sporazuma, vsled katerega Poljaki na-daljnim produkcijskim omejitvam ne bodo več delali sitnosti in bo omogočena kartelu odločilna omejitev. Sedanja omejitev znaša, kot vemo, 10 odstotkov.
Stran 3.
ummmmmmmmm
TEDEN«.]
Devizno tržišče.
Devizni promet v pretečenem tednu je bil dokaj živahen in je s 24-836 milj. dinarjev presegel predzadnjega za skoro 5 in pol milijona dinarjev.
Največji dnevni promet je bil dosežen na pondeljkovem borznem sestanku, ker je znašal preko 6'877 milj. dinarjev, od čegar pa je daia Narodna banka komaj pol milijona deviznega blaga na razpolago. Gros zaključkov tvorita devizi New-York in London. Za približno pol milijona manjši je bil devizni promet v torek (3. t. m.), kajti dosegel je 6'314 milj. dinarjev. Zaključke je omogočila v glavnem privatna ponudba in sicer največje v devizah New-York ter Italija, dočim je Narodna banka posredovala v devizah Berlin, Praga in Curih za nad tri-četrt milijona dinarjev.
Najmanjši dnevni promet v devizah pa izkazuje sredin borzni sestanek, ki je zaključil komaj s 2-288 milj. dinarjev. Pretežni del prometa tega dne tvorita devizi London in Curih, pri čemur je omeniti zlasti večjo potrebo po intervencijskem blagu, katerega je dala Narodna banka na razpolago za nekaj ma-r.je od milijona dinarjev. Na četrtkovem borznem sestanku, ki je zaključil z znatnim prometom od 4-26 milj. dinarjev, je Narodna banka intervenirala edinole v devizah Curih, Berlin, London in Praga, v celem za nad osemstotisoč dinarjev, medtem ko je na zadnjem borznem sestanku minolega tedna dala že za 1'05 milj. dinarjev deviz na razpolago in sicer v glavnem London, Berlin ter nekaj zaključkov Prage in Curiha. Nasprotno pa je bilo ta dan v privatnem blagu zaključenega največ New-Yorka in Londona, kajti od celodnevnega prometa v višini 5-095 milj. dinarjev odpade več kot polovica samo na zaključke slednje omenjenih deviz.
Od celotedenskega prometa odpade na Narodno banko skupaj okoli štiri milijone dinarjev, vse ostalo pa je privatno blago. Glede na velikost prometa v posameznih devizah je bilo v pretečenem tednu zaključenega največ New-Vorka (9’463 milj. Din) in Londona (za 4-875 milj. Din), katerih skupni zaključki tvorijo dobro polovico celokupnega prometa, dalje Curiba (za 2841 milj. dinarjev), Prage (za 2-347 milj. dinarjev), Trsta (za 2-206 milj. Din), Dunaja (za
1-562 milj Din), Berlina (za 1-510 milj. dinarjev) ter po en zaključek Budimpešte in Pariza.
Devizna tečajnica nudi bolj mirno sliko: Curih je ostal dosledno popolnoma neizpremenjen, Dunaj in Praga pa le deloma, nalik tečaju Berlina, ki je le na prvem in zadnjem borznem sestanku no-tiral za pet točk nižje. Amsterdam je prav kot New-York in Bruselj kazal stalno tendenco navzdol, beležil na pondeljkovem sestanku najvišje, na petkovem pa najnižje. Ostale devize — tako predvsem Trst, London, Pariz in nekoliko tudi Budimpešta — so notirale z manjšimi oscilacijami.
Od važnejših deviz so bili doseženi najnižji, oziroma najvišji dnevni tečaji: Curih 1095 90 (od 2. do 6. t. m.), Dunaj 8-0175 (2. t. m.), 8-0197 (5. t. m.), London 275-96 (6. t. m.), 276-10 (3. t. m.), New-York 56-82 (6. t. m.), 56-85 (2. t. m.), Pariz 222-80 (3. t. m.), 222 85 (4. t. m.), Praga 168-60 (5. t. m.), 168 68 (2. t. m.) in končno Trst 297-70 (2. t. m.), 297-75 (3. t. m.). Notacij ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca je stalno mlačna. Zaključkov ni bilo, dočim so ostali tečaji skoro brez sprememb, izvzemši Vojne škode, ki je bila 2. t. m. iskana po 405-- Din in pa delnic Kranjske industrijske družbe, po katerih je bilo 2. t. m. povpraševanje in -sicer po tečaju 280-— za denar. Od 5. t. m. dalje notirajo delnice Prve hrvat-ske štedionice 855'— za denar.
Lesno tržišče.
Kljub povišanju železniške tarife iz-'oz drv in goriva nemoteno stalno narašča. Na izvoz v Italijo vpliva pa pri om zelo neugodno naraščajoče pomanjkanje vagonov, ki se je ponovno poja-
iANSKl-BORZt
vilo ravno v glavni sezoni za izvoz goriva. Pretečeni teden se je prodalo 46 vagonov suhih bukovih drv do 10% okroglic, 4 vagone okroglic in 6 vagonov suhih, 1 m dolgih krajnikov. Tudi v tramih je postalo povpraševanje bolj živahno. Zaključilo se je 3 vagone trami-čev filerjev, 1 vagon tesanega lesa po naročilu kupca ter 3 vagone tramov. — Cene v mehkem rezanem lesu zadnji čas nekoliko popuščajo. Iščejo se še vedno deske (smreka-jelka) strogo paralelne in pravokotno očeljene; v koničnih deskah ter v blagu slabše kvalitete je sicer veliko ponudb, toda povpraševanje za to blago zaostaja. V trdem lesu je veliko zanimanje za hrastove podnice ter ne-obrobljene hrastove plohe, kvaliteta I.,
II., za izdelavo vagonov.
Po gotovih od konsumenla določenih dimenzijah se pa išče sledeče blago:
Vngonskc pošiljke hrastovih friz z 80% I., '20% II.: debelina 27/28 mm, širina 8, 9, 10, 11 cm, dolžina 1, 125, 150, 175, ni itd., s toleranco 10% cour^ons od 50, 60, 70, 80, 90 cin. Cena franlco vagon meja via Jesenice.
Vagonske pošiljke hrastovih rioulles I.:
dolžina: 50% od 115—120 cm (kubira se za 115 cm), 20% od 86—90 cm (kubira se za 86 cm), 15% od 75—85 cm (kubira se za 75 cm), 15% od 50 —60 cm (kubira se za 50 cm; širina: pri 115/120 cm dolgih Vi od 8—11 cm in V od 11—15 cm; pri 86/90 cm dolgih Vi od 8—11 cm in 2/a od 11—15 cm; pri 75/85 cm dolgih Vi od 8—11 cm in 2/.i od 11—15 cm; pri 50/60 cm dolgih % in od 6Vi do 8 cm in 'A od 8—11 cm in ‘/s od 11 do 15 cm; debelina: 25/27 mm (kubira se za 25 mm), 28/30 mm (kubira se za 28 mm), 31/33 mm (kubira se za 31 mm), 34/36 mm (kubira se za 34 mm), 37/39 mm (kubira se za 37 mm), 40/42 mm (kubira se za 40 mm), 43/45 mm (kubira se za 43 mm), 45/47 mm (kubira se za 45 mm). Cena franko vagon via Jesenice.
90 komadov ostrorobih hrastovih rcmclj-hot, 11/11 cm, 3 80 m, roba popolnoma zdrava, brez napak. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Večjo količino bukovih parjenih I. friz, v širinah od 8—12 cm ter dolžinah od 40 do 60 cm.
Hrastove deske, paralelne, ostrorobe, dolžina 1-15 m, Širina od 11—14 cm, kvaliteta 70% I., 80% II. Cena franko vagon meja Postojna.
Vefjo količine brzojavnih drogov (smreka, jelka), obeljenih, ravnih, zdravih, 10 m dolgih, s 5% od 8 in 9 m dolžine, premer v vrhu iVA do 14 cm. Cena fco vagon prihod Sušak, pristanišče, oziroma Reka. — Plačljivo proti nepreklicljivemu akreditivu.
1110 vagonov bukovih drv, suhih, brez klad, fco vagon meja via Postojna tranzit. Plačilo proti duplikatu v Ljubljani.
Večje število vagonov hrastovih friz z običajnimi nadmerami: debelina 27 nun, dolžina od 25 do 50 cm, širina 4, 5, 6, 7, 8 in 9 cm, od katerih širina 8 in 9 cm ne smeta biti krajši od 35 cm. Cena fco vagon meja via Postojna, plačljivo proti duplikatu.
Ca. 1500 m3 tramov (merkantilniii) in letev za gradnjo malih hiš po sledeči razdelitvi za vsako posamezno stavbo: 12 komadov 5/6, 8 m; 2 komada 4/5, 6 m; 2 komada 4/5, 4 m; 24 komadov 4/4, 5 m; 6 komadov 4/4, 4 m; 0 500 m" letev 25/45 mm, 3 in 4 m. Cena fco vagon nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.
100 m' remcljnov in letev, smreka-jelka, 4 m, 24/48, 34/68, 68/08, 78/78, 98/98 nun. Cena franko vagon Sušak pristanišče.
Madriero 73 X 220 mm (z 2 mm nadmere v suhem stanju) in sicer: 5% od 3 do 333, 366 m; 35% od 4 m; 60% od 4-33, 466, 5, 5-33, 5-66 itd. do 8 m. Cena fco vagon Sušak pristanišče.
Lipove plohe L, II., od 2 m dolžine naprej, od 50 do 130 mm, z nekoliko 27 111111 debeline, od 20 odnosno 18 cm širine naprej. Cena fco Sušak.
Madriere (40% smreke) in sicer: ca. 30 m3 od 76 mm, od 5 do 8 m (s 60% od 6 111), od 22 cm širine naprej. — Ca. 40 m3 od 96 mm debeline, ostalo kakor zgoraj.
80 m3 desk (smreka-jelka) 38 mm, II., III., 4 111, fco vagon Trst.
Smezzole (smreka-jelka) 300 kom. 7'A X 17 Vt cm, dolžina 6 50 111. Dobava tekom septembra. Cena fco vagon italijanska meja.
Lubije 6' — 4/4". Cena fco Sušak.
Borove hlode, zdrave, ravne, obeljene, od 20 cm na tanjšem koncu naprej, od 2 do 2-50 111 dolžine. Cena fco vagon meja via Postojna. Plačilo proti akreditivu.
žitno poročilo.
V	minulem tednu se promet s pšenico v naših krajih še vedno ni mogel oživeti, ker je konzum še zadostno založen z blagom. Na inozemskih tržiščih je bilo opažati malenkostne varijacije cen pri prav živahnem prometu, kar je posebno opažati od 4. t. m. dalje na budimpeštan-ski borzi. Kako se bode situacija radi cen pšenice^ v naslednjem času razvila je težko reči, eno pa je gotovo, da so
današnje cene pri današnjem stanju dinarja tako nizke, da z nadaljnim padcem cene pšenice skoraj ni računati.
Cena koruze je zopet popustila za 5 par in ni za koruzo radi nizkih cen pšenice skoraj nobenega interesa.
Enako malenkosten je interes za oves, ječmen, rž.
Velika ponudba fižola je napravila kupce prav rezervirane, ker ni odjemalcev. Cena pšenični moki je v minulem tednu ostala neizpremenjena.
Na ljubljanski borzi se jo v minulem tednu zaključilo: 1 vagon pšenice in 1 vagon ovsa.
Cene v minulem tednu so bile sledeče:
Žito: Pšenica: bačka stara: 80 kg, 2% prim., nilevska voznina, slovenska postaja, proinptna dobava, plačilo v 30 dneh, dinarjev 252-50—255-—; bačka nova: 80/81 kg, 1% prim., nilevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30, dinarjev 252-50—255-—; bačka nova: 79/80 kg, 2% prim., nilevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, dinarjev 247-50—250-—; bačka nova: uzančno blago, brez doplačila, dobava promptna, mlevska voznina, plačilo v 30 dneh, Din 237-50 do 242-50; sremska: 80 kg, 1% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 242-50—245-—; sremska: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, Din '237-50 do 240; slavonska: 77 kg, 2% prim., mlev-ska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 235-50—237-50. — Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 222-50—225-—. — Moka: pšenična 0/g: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 365-— do 370—. — Koruza: >La plata«: dobava meseca septembra, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 282-50—285-—; bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slovenska postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 240-— do 242-50; bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, dinarjev 237-50—240-—. — Ječmen: bački ozimni, novi: 66/67 kg, Din 215-— do 220-—. — Ovos: bački: slov. postaja, navadna voznina, Din 215 — do 217-50.
Tendenca neizpremenjena.
Tečaj 11. septembra 1929.	^ spraševanje Din	POIalKabf- Di»
DEVIZE:		
1 h. fo&d. . t	—•—	22-80
lerlin 1 M		13-525	13-555
1 belga			7-9068
iiudimTO&a 1 p»af 8 . .	—•—	9-9342
vurih 100 It		1094-40	1097-40
»luuij 1 fttfing		7-9905	8-0205
(jimdan 1 funt		275-37	276-17
*«wyork 1 dota.”		50-68	66-88
100 fr		—•—	222 58
^s-aga 100 fcroa		167-98	168-78
r .M t 100 li? . . 				297-42
NOVA DIVIDENDNA POLITIKA
AMERIŠKIH FINANČNIH ZAVODOV.
Veliki ameriški industrijski koncerni so že pogosto izplačevali dividende na ta način, da so dali delničarjem na prosto, ali vzamejo dividendo v gotovini ali gratisdelndce. Sedaj je ta način izplačila dividende prvič uporabil tudi 'finančni zavod in sicer Colonial Trust Co. Pogoji so tako ugodni, da bo zavod gotovo imel uspeh in mu bo ostalo za obratovanje polno glavnice, ki bi jo sicer pota bil za izplačilo dividende. Zdi se, da bodo temu zgledu sledili tudi drugi ameriški denarni zavodi.
Trgovina.
Pasivnost češkoslovaške trgovske bilance v prvih sedmih letošnjih mesecih znaša 708 milijonov Kč; lani so bili ti meseci aktivni za 670 milijonov Kč.
Novo ustanovljena produktna borza v Skoplju
je bila otvorjena 1. t. m. S tem je bila izpolnjena dolgoletna želja Južne Srbije.
Cene tekstilnega blaga v U. S. A. so
y zadnjih 12 mesecih precej padle. Od številke 100 v letu 1926 so padle na 96-8 v lanskem juliju in na 92-8 v letošnjem. Vse veletržne cene niso tako padle in se gibljejo med 96 in 98.
Pogajanja glede trgovine s kožami in kostmi so se v Ženevi zopet pričela.
Rumunske proste cone so otvorili zaenkrat v Brajli, Džurdževu in Konstanci.
Turčija jje odpovedala trgovsko pogodbo z Nemčijo in z Avstrijo.
Konkurzov t Nemčiji je bilo otvorje-nih v avgustu 739, poravnalnih postopanj pa 492. Ihanski številki sta 845 in 518.
Svetovni monopol margarine je nova kombinacija v industriji margarine; razpolaga z zneskom 80 milijonov funtov!
USTANOVITEV MLEKARSKEGA DRUŠTVA ZA JUGOSLAVIJO.
Ustanovna skupščina Mlekarskega društva za Jugoslavijo je sklicana za 15. septembra ob 10. uri dopoldne v Jero-nimsko dvorano v Zagrebu z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju pripravljalnega odbora. 2. Citanje in odobrenje pravil. 3. Volitev glavnega odbora. 4. Slučajnosti. Med interesenti vlada za osnovanje društva veliko zanimanje in so mnogi že prijavili svojo udeležbo, med njimi ne samo mlekarji in producenti, temveč tudi lepo število strokovnjakov in oblastnih in srezkih ekonomov iz področij, kjer je mlekarstvo razvito. V zmislu projekta pravil morejo postali člani društva producenti, trgovci z mlekom in mlečnimi proizvodi, gospodarski strokovnjaki, kakor so veterinarji, profesorji in učitelji na poljedelskih šolah, izdelovalci in trgovci mlekarskih strojev in potrebščin, dalje osebe, ki se na katerikoli način bavijo z mlekarstvom.
Tovarno za produkcijo žveplene kisli
ne bo zgradila jugoslovanska vlada. Zgradba bo šla na reparacijske stroške Nemčije in bo stala en milijon mark.
Borza dela v Mariboru. Od 1. do 7. septembra je dela iskalo 119 moških in 66 žensk, službenih mest je bilo 116 prostih, delo je dobilo 42 moških in 41 žensk, 37 jih je odpotovalo, 47 pa odpadlo, koncem tedna jih je ostalo še 505 v. evidenci. Od 1. januarja do 7. septembra pa je dela iskalo 4111 moških in 2311 žensk, 3529 službenih mest je bilo prostih, 2746 oseb je dobilo de-
lo,	953 jih je odpotovalo, 2318 pa odpadlo.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 13 hlapcev, 6 majarjev, 2 viničarja, 10 železostrugarjev, 1 kamnosek za umetni kamen in marmor, 10 delavcev za kamnolom, 6 kovačev, 7 mizarjev, 4 tapetniki, 1 krojač, 5 čevljarjev, 1 brivec, 1 mlinar, 1 slaščičar, 1 pleskar-la-ikirnik, 10 soboslikarjev, 1 kurjač, 3 pomožni delavci, 1 šofer, 6 trgovskih potnikov, 1 hotelski portir, več vajencev (kovaške, kleparske, mizarske, usnjarske, pekovske in krojaške obrti in trgovske stroke), kakor tudi 5 kmečkih dekel, 1 kmečka gospodinja, 7 kuharic, 30 kuharic za Švico, 30 služkinj, 1 po-strežnica, 1 boljša gospodinja, 1 starejša vzgojiteljica, 1 natakarica, 1 servir-ka, 1 kuharica za kavarno, 2 šivilji za Celje, 1 vezilja, 1 špulerca, 2 tovarniški delavki, 1 trgovska vajenka, 1 šiviljska vajenka.
3*3TTM'(v.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Velenje se bo vršila potom licitacije dne 23. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja lesa, drv in lubja. Dne 14., 16. in 23. septembra t. I. se bodo viršile pri Direkciji šum v Ljubljani licitacije glede prodaje lesa, drv in lubja. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja del za adaptacijo zgradbe in-[ ženjerske podoficirske šole v Mariboru se bo vršila potom licitacije dne 17. septembra t. 1. pri Inženjerskem odele-nju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Načrti in predračun so na vpogled v pisarni omenjenega odelenja.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. septembra t. I. ponudbe glede dobave 1.000 kg jedrnatega mila, 4.970 kg pocinkane pločevine in 57 kg kositra ter glede izvršitve fundamenta za novo okretnico na postaji Rakek. — Prometno komercijelni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 23. septembra t. 1. ponudbe glede dobave
4.000	snopičev vrvic z žično vlogo. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 19. septem-
1	bra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg
slame. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 19. septembra t. 1. ponudbe glede dobave stekla za okna.
— Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 19. septembra t. 1. ponudbe glede dobave verižnih koles; do 23. septembra t. 1. pa glede dobave transformatorja in sklepal, zasekačev, razdelilnih baterij, spojnih doz in kablov, stenskih armatur, ročnih gasilnih aparatov, brušenih kristalnih in navadnih ogledal, jeklenih tračnic za kolesa, polkovnikov, podkev za konje, kolesnih zakovic, zakovic za ograje, kovinskih vijakov, osnovnih norm, 1 preproge iz li-nolea in 600 kg vulkanskega olja. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe glede dobave skretnic. — Uprava jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani razpisuje dobavo 1 rezilnega knjdgoveškega stroja in 1 stroja za rezanje lepenke. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. septembra t. 1. pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju glede dobave kuhinjske in druge posode. — Dne 23. septembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave 2000 komadov smolnatih bakel j; pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave telefonsko-telegrafskega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 20. septembra t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem odelenju Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg nisadorja; dne 24. septembra t. 1. pa glede dobave raznih gum. (Pogoji so na vpogled pri blagajni Ministrstva ta zgradbe, ?.{&sarykova ulica 2.)
— Dne 21. septembra t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave raznih delov za signalne naprave; dne 24. septembra t. 1. pa pri strojnem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani glede dobave 807 komadov kožuhov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Prodaja. Dne 14. septembra t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu licitacija glede prodaje starega papirja. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, DNE 7. SEPTEMBRA 1929.
Slaninarji so pripeljali iz 14 občin na
23	vozeh 39 zaklanih svinj, 3 telice, 4 teleta in I ovco (istega dne preteklega leta pa na 22 vozeh 50 svinj), razven tega tudi 75 kg jeter in pljuč, 80 kg svinjskih želodcev, kmetje pa 46 voz čebule, zeljnatih glav, kumare in druge zelenjave in 12 voz sadja, kmetice pa okoli 700 komadov perutnine in drugih domačih živali na trg, kateri je bil tudi drugače dobro založen in obiskan.
Cene mesu so ostale neizpremenjene.
Prutnina in druge domače živali: Cene piščancem 25—50 Din za par, koko-šem 40—50, racam in gosem 40—100, domačim zajcem 15—30 Din za komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Cene krompirju 6—7 Din za mernik (l'A kg), paradižnikom 2 do
3,	hrenu 10, kislemu zelju 5, zeleni papriki 4—5, čebuli 3—4, česnu 11—12 dinarjev za kg, ohrovtu 0‘50—2, karfi-jolu 0'50—2, endiviji 0'25—1, zeljnatim glavam 0-50—2, kumarcam 0-25—0-50, bučam 1—3 Din za komad, fižolu v stročju 1, špinači 1 Din za kupček. Sadju: jabolkom 3—6, slivam 2—8, posušenim 10—12, breskvam 16—22, hru škam 4—7, smokvam 8—10, orehom 48, roiznam 20—32 Din za kg, limone 1 ‘25 do 2 Din za komad. Cvetlicam 0'20 do 1*50, z lonci vred 10—50 Din za komad.
Lesena in lončena roba se je prodajala po 1—100 Din, brezove metle 1 ‘75 do 5, lesene grablje 8—9, vile 12—14 Din za komad, koruzna slama 30—35 Din za vrečo,
Seno in slama na mariborskem trgu.
Kmetje so pripeljali v sredo 4. t. m. 17 voz sena, 6 voz slame in 2 voza stelje; v soboto 7. t. m. pa 22 voz sena in 7 voz slame na trg. Cene so bile senu 75 do 100, slami 50—60, stelji pa 35—45 Din za 100 kg.
TRŽNE CENE V CELJU, DNE 1. SEPTEMBRA 1929.
Govedina: V mesnicah I. vrste 18 do 20. II. vrste 16—18; na trgu: I. vrste 18
do 20. II. virste 16—18 Din za kg, 1 kg vampov 9, pljuč 9, jeter 12, ledvic 17, loja 10 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 20—22, II. vrste 20, jeter 18, pljuč 16 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25—28, II. vrste 25, III. vrste 22, pljuč 10, jeter 20, glave 13, slanine I. vrste 28, II. vrste 28, na debelo 28, suhe slanine 28, masti 32, šunke 28, prekajenega mesa 1. vrste 28, II. vrste 27, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 30 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 30, debre-cinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 35, braunšviških ‘20, salami 90 Din.
Perutnina: piščanec, majhen 20, večji 25, kokoš 30—35, petelin 30—35, gos 50 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 3, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 56, masla 40, bohinjskega sira 33—44, trapistovskega sira 28—30, ementalskega 60, sirčka 14, eno jajce 150 Din.
Pijače: 1 liter starega vina 20, novega 14—16, piva 10, žganja 40—50 Din.
Kruli: 1 kg belega kruha 4-50, 1 štruca v teži 54 dkg 2 50, 1 štruca v teži 108 dkg 5,	1	kg črnega kruha 4-20,
1 štruca v teži 60 dkg 2-50, 1 štruca v teži 120 dkg 5, žemlja, velika 1, mala 0'50, 1 kg polbelega kruha 4'50, 1 štruca v teži 57 dkg 250, 1 štruca v teži 104 dkg 5 Din.
Sadje: 1 kg jabolk II. vrste 4, III. vrste 3, hrušk I. vrste 6, II. vrste 4,
III.	vrste 3, breskev 8, orehov 10, luščenih 36, češpelj 4, sliv 3, suhih češpelj 11, suhih hrušk 8, grozdja 10 dinarjev.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72, Santos 56, Rio 44, pražene kave
I. vrste 84, II. vrste 60, III. vrste 52, čaja 60—140, kristal belega sladkorja 13’50, sladkorja v kockah 15\50, medu 26, kavne primesi 20, riža I. vrste 12,
II. vrste 8, III. vrste 5, 1 liter namiznega olja ‘20, olivnega 40, bučnega 28, vinskega kisa 5V50, navadnega kisa 2, petroleja 7’50, špirita denat. 10, 1 kg soli
2 75, celega popra 76, mletega popra 78, paprike 60, sladke paprike 68, teste-
nin I. vrste 11, II. vrste 10, mila 16, karbida 7, sveč 18, kvasa 32, marmelade 24—36 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. »OCk 3-75, št. >0« 3‘75, št. »2« 3'60, št. >4«
3-50, št. »5« 3-25, št. »6« 3, št. »7%«
2-20, ržene enotne moke 3-40, pšeničnega zdroba 4-25, koruznega zdroba 4, pšeničnih otrobov 2, koruzne moke 3'20, ajdove moke 5-50, kaše 4’60, ješprenja
4-60, ovsenega riža 7 Din.
Žito: q pšenice 230, rži 240, ječmena 260, ovsa 250, prosa 300, koruze 280,. ajde 280, fižola 700—800, graha 1600, leče 1700 Din.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski 44, zabukovški 48, rjavi 25, m3 trdih drv 120, 100 kg trdih drv 36, m’ mehkih drv 100, 100 kg mehkih drv 28 Din.
Krma: q sladkega sena 100, polsladkega sena 75, slame 65, prešana stane več 8 Din.
Zelenjava in gobe: 1 komad glavnate solate OSO—1, štručnate 0-50—1, endiv-je 0 50—1, 1 kg zgodnega zelja 2, ohrovta
2,	1 komad kolerab 050, 1 krožnik špinače 1 ‘50, 1 kg paradižnikov 3—4, kumar 3, 1 krožnik fižola v stročju 1-50,
1	kg čebule 4, česna 12, krompirja 1'50 do 2 Din.
VELETRGOVINA koloniialne o in Špecerijske robe
IVAN JELAČIN
UUBLIMM
ZALOGA tveie praiene kave, mletih diSav ic rudninske vode.
Tolna In loHdna pottralba i d Zahtevajta ceniti 1
Zahvala,
Vsem, ki so ob smrti našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Josipa Medveda
veletrgovca
v tako obilni meri izkazali blagemu pokojniku spoštovanje in udanost, nam pa izrazili sočustvovanje, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Posebej velja naša hvaležnost g. E. Tschurnu, ki je stal pokojniku zvesto ob strani tudi v poslednjih trenutkih; dalje gg. zastopnikom TOI v Ljubljani, Gremiju trgovcev v Ljubljani, pevcem Trg. društva „Merkur“, ki so s krasnim petjem počastili pokojnika in zlasti vrsti Ljubljanskega Sokola, ki je s praporjem izkazala umrlemu zadnjo čast.
Hvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja!
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 13. trn. ob 9. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V	Ljubljani, dne 10. septembra 1929.
Rodbine: Medved, Škerli, Spinčič.
Štev. 25.580
V	Ljubljani, dne 9. septembra 1929.
Razgla§.
Razpisujem drugo pismeno oiertno
licitacijo za zgradbe vodovoda
na oblastnem veleposestvu Ponovlče pri Litiji.
Licitacija se bo vršila dne 19. septembra 1929. ob 11. uri dopoldne v licitacijski sobi gradbenega oddelka oblastne samouprave v Ljubljani, Gosposka ul. 15/1., kjer so razobešeni na oglasni deski pogoji.
Komisar Oblastne samouprave oblasti ljubljanske:
Dr. Natlačen Marko, s. r.
Ali se hočete osvoboditi svojega
revmatizma in trganja ?
Zbadljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli udje, sključene roke in noge, trganje, bodljaji, Ebadanje po raznih delih telesa, da celo elabe oči, so čefiče posledice revmatičnih in protinskih bolečin, ki Jih Je treba odstraniti, ker bo
sicer bolezen vedno bolj napredovala.
Ponudim Vam
zdravljenje s pijačo, ki bo ozdravila, razredčila vodno kislino, pospeSila prebavo in izločevanje, tor^J
sploSno in tajno sredstvo, marveč izdelek, ki ga nam nudi v blagor bolnega človeStva dobra mati narava.
' j
Vsakomur poskušnja zastonj!
Pišite mi takoj in prejeli boste od založništva, ki Jih imam v vseh deželah, popolnoma za*tonJ in franko poskufinjo s poučnim navodilom. Sami se boste lahko prepričali o neškodljivem in hitrem učinkovanju sredstva!
A
Veležganjarna M. ROSNER & Co. nasled.
VIKTOR MEDEN
===? V LJUBLJANI =====
IZDELUJE NAJBOLJŠE
likerje	tropinovec
rum	brinovec
konjak	slivovko
VINO VERMOUT
- KUPUJE SADJE ZA ŽGANJEKUHO -
Telefon interurban 2071
AUGUST MARZKE, Berlin - Wilmersdorf, Bruchsalerstr. Nr. 5, Abt. 20.
M, oslašaite v Jrrti listni
UH. d». IVAM PLES8. - Z. Trirortko - indu*trij*k>o d. d. »MERKUR< to*	ta	Mucja:	O.	SHOHALEK,	I^ibljama.