T
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 10. septembra 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 104.
Gospodarski boj Anglije proti Rusiji.
Dasi je napetost med Anglijo in Rusijo v zadnjih dneh popustila, vendar ni pričakovati, da bi se gospodarska borba, ki se je prej prikrito, v zadnjih času pa bolj očito vodila, ponehala. V čem obstojijo v bistvu momenti, ki diktirajo to borbo?
Kakor mnoge druge države, se je Morala tudi Rusija posluževati za nabavo potrebnih kreditov Londona, ki je vodilni kapitalni trg Evrope. Velike londonske banke so dovoljevale kredite na rusko izvoženo blago in so dobro zaslužile tako na obrestih, kakor tudi na proviziji. Poleg bank je zaslužila pri tem prav dobro tudi angleška trgovina, ker je moralo blago po večini pasirati tudi angleške trge. Ne glede na to pa je Angilja ustavila podeljevanje nadaljnih kreditov Rusiji, ker je mislila, da zadene s tem Rusijo na najobčutljivejšem mestu. Angleške velebamke ne samo, da so ustavile vsak kredit Rusiji, ampak so tudi usta-v‘h reeskomptiranje menic ruskih trgovskih misij. Dasi so bili prepričani, <*a bo tako početje občutno škodovalo Angliji
sami, so si vendar mislili, da bo angleško gospodarstvo to škodo preneslo, da je pa izmučena Rusija ne bo mogla prenesti. Z izstradano, gospodarsko uničeno Rusijo pa bo potem lahko paktirati.
Z isto vehemenco kakor finančna, sc je začela med Rusijo in Anglijo tudi petrolejska borba, katera se tudi vodi že izza davna, ki je pa v zadnjem času dobila ostrejše lice.
Kakor znano razpolaga Rusija z zelo bogatimi petrolejskimi vrelci in mo-
ra letno velik del petroleja izvoziti v inozemstvo. Naravno, da gledajo inozemski petrolejski magnati z nevoljo na razvoj ruskega trga. Pisali smo že v Trgovskem listu, da je vsa svetovna produkcija in trgovina petroleja v rokah par velikanskih koncernov in sicer vodi v Evropi Royal Dutch-Shell, v Ameriki pa Standard Oil Co. off New York in ona of Nem-Yersey cel petrolejski trg. Premoženje samo zadnje družbe je vneseno v zadnji bilanci z vsoto 1.365 milijonov dolarjev. Pač visoko vsoto, če pomislimo, če ceni Ford svoje premoženje v bilanci na samo 800 milijonov dolarjev. Med evropskim angleškim koncernom in ameriškim se je vnel hud konkurenčni boj. Nesoglasje med Anglijo in Rusijo se hoče uporabiti za konkurenčno propagando proti ruskemu petroleju. Zlasti se ho-se otežkočiti prodajanje ruskega petroleja po ugodnih cenah in se tako težko škoduje in ošili ruska petrolejska produkcija. Z uprav amerikansko reklamo se vodi boj proti ruskemu petroleju, ki zahteva milijonske žrtve z obeh strani. •
Brez dvoma, da pomeni ta boj velikanski zastoj v razvoju ruskega gospodarstva in da bo zahteval od Rusije ogromnih žrtev, toda vprašanje je, ali si ne bo znala Rusija pri tem pomagati, da si za izgubljeni londonski trg najde drugje nadomestila. Ruska diplomacija nam je že pokazala, da si v zadregi zna prav spretno pomagati in ni dvoma, da bo znala tu prekaniti tudi zvitega Angleža.
Kreditne organizacije za odjemalce.
Sistem, o katerem mislimo danes razpravljati, je pri nas popolnoma nov. V inozemstvu, zlasti v Ameriki, a v zadnjem času tudi v Nemčiji, Švici, Avstriji itd. so gospodarski krogi s prahom opazovali padanje kupne mo-<;i odjemalca in nazadovanje konzuma v detaljnih trgovinah. Da ne bi prišlo do popolnega zastoja in katastrofe v produkciji, so iskali način, da se kon-zum zopet dvignile in da se trgovini privedejo kot kupci novi sloji, ki do ^J168 radi pomanjkanja razpoložlji-vm sredstev niso mogli kupovati, oz, i so trošili svoje majhne masečne preostanke za nepotrebne reči. Da se takim slojem da možnost, da si nabavijo potrebne predmete, dasi nimajo momentano na Tazpolago gotovega denarja, so nastale razne kreditne organizacije, ki imajo namen odjemalcu pomagati. Te organizacije jim omogočajo kriti svoje potrebe takoj, odplačevati pa te nabave v mesečnih obro-Kin, ki morajo biti v razmerju z njegovimi prejemki. Reg je, da so imeli ti poizkusi v začetku zagrizene nasprotnike, ces, da navajajo te metode odjemalca k izdatkom in da slabijo smisel za štednjo. Vendar je praksa Pokazala, da ti pomisleki niso opravičeni in da se je ta sistem izredno razvil in prinesel koristi tako odjemal-cu>kakor trgovcu.
Princip takih organizacij leži v tem, da se odjemalec, ki bi rad kupil nekaj na obroke, ne obrača neposredno na trgovca, temveč na organizacijo, ki mu v prav kratkem času dovoli kredit, seveda pod pogojem, da zadosti zahtevam, ki so pri kredjtjranju običajne. Ta kredit organizacija ne izplača v gotovini, temveč izroči prosilcu blagovne nakaznice za znesek, ki ga je
zahteval. Nakaznice se glase na različne zneske in služijo kot plačilno sredstvo pri vseh trgovinah, ki so tako organizacijo ustanovile. Le krediti za živila in luksuzne predmete (zlato, srebro itd.) so izključeni.
Ti sistemi imajo za odjemalca kot za trgovca mnogo prednosti, ki jih hočemo tu v kratkem opisati. Za odjemalca so take institucije važne, ker pri njih lahko dobi kredit in si prihrani neprijetno pot k trgovcu, katerega mora prositi, da mu dovoli odplačevanje na obroke. Z nakaznicami, ki jih ima v žepu, stopi v vrsto kupcev z gotovino in ve, da ne bo moral plačati dražje za to, ker momentano nima denarja. Pristojbine, ki jih plača za kredit, so zelo nizke, a odplačevanje je urejeno na način, da ga ne obremeni preveč.
Za trgovce so prednosti še večje. V prvi vreti dvig konzuma v njihovih trgovinah. Sigurno je, da nastopajo kot kupci novi sloji, ki so dosedaj morali izostati in da se mora promet v trgovinah dvigniti. Ravno tako važno za trgovca je dejstvo, da nima s stranko, katera kupuje proti obrokom, ničesar opraviti. Vse posle, ki so v zvezi z kreditiranjem, evidenco, kontrolo in inkasom, izvršuje organizacija po modernih, strogo strokovnih principih. Trgovec si prihrani delo, osobje, skrbi itd., a kar je najvažnejše, eventualne izgube, ki bi utegnile nastati vkljub vsej previdnosti, ne zadenejo posameznika, temveč se pokrijejo iz rezerv organizacije.
Rezultati, ki so jih dosegli taki zavodi v Nemčiji, so izredno zadovoljivi, ker se je posrečilo s točno kontrolo in frfovnim inkasom znižati izgube na A /o ■ Razmere nas danes silijo, da vodimo stalno evidenco o odjemalcih, ki kupujejo na obroke, da pomagamo onim, ki svoje obveznosti točno izpol-
njujejo, da pa nastopimo strogo proti onim, ki položaj izrabljajo in oškodujejo trgovca, ki jim v dobri veri blago zaupa. Stroge evidence naj v bodoče izključijo vsekako nesolidno početje in obvarujejo trgovca nepotrebnih izgub.
Posebno pozornost posvečajo take organizacije inkasu. Ni dosti, da kreditiramo blago kupcu, temveč je potrebno, da se tudi inkaso vrši po gotovih principih, da se nastopa obzirno, ako je to opravičeno, da se pa uporabijo tudi vsa sredstva v slučajih, kjer zamude niso opravičene. Praksa nas uči, da so naši trgovci izgubili ogromno denarja prav zato, ker ne posvečajo inkasu dovolj pažnje, ali ga pa 'ne morejo izvrševati strokovno, ker jim za to ne zadostuje časa in zmožnega personala. Inkaso je vršiti po nameščencih, ki imajo za inkaso potrebno kvalifikacijo. Tudi tukaj pomaga organizacija, ki izvršuje inkaso strogo po kvalificiranih organih in vodi kontrolo nad vsemi odjemalci, ki kupujejo na obroke.
Tudi ljubljanski detaljni trgovci so prišli do prepričanja, da bi podbbna organizacija mogla prinesti koristi in so se odločili za ustanovitev Kreditne zadruge detaljnih trgovcev v Ljubljani, r. z. z o. z., ki bo te dni začela z poslovanjem v svojih prostorih v Še-lenburgovi ulici 7/1. Ljubljana je prvo mesto v Jugoslaviji, ki je ustanovilo tako organizacijo, na trgovstvu pa je sedaj ležeče, da jo podpre in vzdrži.
Potrebna pojasnila o programu in delovanju zadruge daje rade volje načelstvo ustmeno ali pismeno in vabi gg. trgovce, ki do danes še niso pristopili k zadrugi, da se informirajo o njenem programu in da se včlanijo.
K0NKURZI V PORASTU. jAgoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je objavilo statistiko konkurzov za mesec avgust t. 1. Po tej statistiki je znašalo število konkurzov 57, v avgustu lani 51, t. j. 12 odstotkov več. Po pokrajinah se raz-dele: Hrvatska 3 (9), Slovenija in Dalmacija 7 (5), Srbija in Črna gora 42 (26), Bosna in Hercegovina 4 (5) in Vojvodina 1 (6). — Od početka leta do 31. avgusta je znašalo število 742 na-pram 548 v istem času lani. Po pokrajinah: Slovenija in Dalmacija 82 (70), Hrvatska in Slavonija 93 (71), Srbija in Črna gora 472 (271), Bosna 21 (36), Vojvodina 67 (100).
BORZA TUDI V SARAJEVU.
Že dalj časa se pečajo gospodarski krogi Sarajeva in bližnje okolice ter krogi Južne Dalmacije, Črne gore in Novega Pazara z resnimi pismenimi pripravami za gradbo temelja v svrrho ustanovitve borze v Sarajevu. Izdelali so načrt in spomenico, po kojih naj bi se pečala borza v prvem času s prodajo lesa, rud, usnja in sliv. Dalje bi mogla borza kriti potrebo efektov v imenovanih pokrajinah. Upajo na ustanovitev kmalu po volitvah!
UVOZ LESA V ITALIJO.
V rimskih listih so priobčene uradne statistike o uvozu lesa v Italijo in izvemo iz njih, da dobiva Italija surovi in rezani les skoraj izključno iz Jugoslavije in Avstrije. Jugoslavija je poslala v prvih petih mesecih tekočega leta 376.314 ton lesa, Avstrija 289.325 ton, U. S. A. 39.275 ton, Rumunija 29,720 ton itd. Vidimo, kako prevladujeta prvi dve.
Psihološka razvrstitev nakupovalcev.
Trgovec, ki je mnogo let posloval v podrobni trgovini, je opazoval svoje odjemalce s psihološkega stališča ter jih uvrstil v pet glavnih skupin in sicer: 1. Sitne; 2. nestrpne; 3. razdražljive; 4. štedljive in 5. ljubeznive kupce.
1. Sitni nakupovalci niso najslabši odjemalci. Ti ostanejo trgovcu navadno zvesti, ker nočejo, pa tudi ne morejo kupovati pri vsakem trgovcu. Blago večkrat zamenjavajo, nikdar ne pohvalijo, vedno le grajajo. Z nobenim nakupom niso zadovoljni, a vendar se vračajo vedno z novim nakupom. V srcu so prepričani, da je ta trgovina najboljša.
2. Nestrpni nimajo nikdar časa za nakup, dasi jim ga v resnici preostaja. Kupujejo najraje tam, kjer se jim najhitreje postreže, zato si izbirajo trgovine z urnimi prodajalci, ki ne potrebujejo za iskanje blaga mnogo časa. Ako se takoj ne ustreže njihovim željam, odhajajo s pripomnjo, da se vr-noje »o priliki«. Ponujeni sedež odločno odklanjajo. Čestokrat povprašujejo v hitrici le pri vratih, ako je to ali ono blago v zalogi ter odhajajo z opra-vičbo »danes ne, pač pa drugič.« Ogibljejo se trgovin, v katerih opazijo mnogo ljudi, zato prihajajo v trgovino raje zgodaj zjutraj, ko se še pometa ali pa okoli poldne, ker se takrat mudi tudi prodajalcu. Med nestrpnimi pa so nekateri tudi prijetni kupci, ki takoj kupijo, kar se jim ponudi, da jim le ni treba dolgo izbirati. To so boječi in takozvani »leteči« odjemalci.
3. Razdražljivi. Gorje trgovcu, ako takoj ne ugane njih želje in njih okus, ne glede na to, da se izražajo dokaj nejasno. Vsako nadaljnje povpraševanje po vrsti blaga jim gre na živce. Stalni niso nikjer, enkrat kupujejo tu, drugič tam a nikjer niso zadovoljni. Povsod je nekaj, kar jim ne ugaja. Radi omenjajo inflacijsko dobo, češ, da so trgovci v tej dobi dobro zaslužili, ker so podražali blago od ure do ure. Čakati ne marajo. Najljubša jim je postrežba po mladih vajenkah, ker smejo nastopati napram tem prostodušno.
4. Štedljivi kupci proučujejo in beležijo cene poprej po vseh trgovinah predno se odločijo za nakup. Radi primerjajo predvojne cene s sedanjimi in slednje s cenami v drugih trgovinah. V trgovini posedajo več časa ter se trudijo v potu svojega obraza, da bi znižali ceno. Srečni in zadovoljni so, ako se jim posreči odbiti od nastavljene cene 25 ali celo 50 par. Prodajalci jih dobro poznajo in razumevajo njih psiho, zato jim nastavijo ceno za 25 par višje.
5. Ljubeznjivi kupci so sladki kot med in slajši kot sirup. Zadovoljni so z vsem. Hvalijo trgovino, podjetnika, vse osebe in celo slugo, ki jim donaša blago. Svojim znancem in sorodnikom tajno in zaupno pripovedujejo, da so vsi trgovci le izkoriščevalci občinstva, da se ne dobi v nobeni trgovini poštenega blaga in da je zato vsakemu nakupovalcu priporočati naj bo ž njim kar najbolj ljubezniv in laskav, da ga še bolj ne ijkanijo.
V šesto skupino bi uvrstili takozva-ne »vzorne« in brezhibne kupce — a žalibog jih ni dobiti. Zaman bi jih [skal Lindbergh in drugi po ameriškem in evropskem ozračju. Morebiti bi se vendar izplačala prireditev tozadevne tekme, mogoče, da bi se le kdo našel po tej navadni poti.
Ta članek smo priobčili z ozirom
na »Poslano iz trgovskih krogov«, ki je izšel v eni zadnjih številk »Slovenskega Naroda« pod naslovom »Važno za obiskovalce trgovin.« Iskreno želimo, da bi ga občinstvo uvaževalo, dasi imamo le malo upanja do izboljšanja.
Banke v Združenih državah Severne Amerike.
Ameriški listi priobčujejo v zadnjem času izčrpna poročila o bankah in bankarstvu v Združenih državah. Poročilo ugotavlja, da imajo denarni zavodi v Ameriki 47 milijonov kontov za hranilne vloge, še več pa imajo otvorjenih poslovnih kontov. Pri bankah je naloženih v obliki vlog približno 50 milijard dolarjev. V splošnem je okoli 28.000 bank, ki imajo z rezervami vred 7.500 milijonov dolarjev glavnice. Ta ogromna glavnica ščiti bančne klijente pred izgubami, kajti delničarji ne smejo v primeru krize niti enega centa od kapitala dvigniti, dokler ne poravna banka vse obveznosti vštevši depoje. Banke Združenih držav imajo za 7500 milijonov dolarjev več denarja nego ga potrebujejo, da poravnajo vse svoje obveznosti.
Lastniki bank so stotisoči delničarjev denarnih zavodov; posebno v zadnjih letih je veliko oseb naložilo svoje premoženje v bančne delnice. Nekatere večje banke v mestih imajo pet do šesttisoč delničarjev. Delničarji se skoro praviloma porazdele precej enakomerno med trgovce v dotičnem kraju in ostalim prebivalstvom.
Vse banke razen par sto privatnih bank so oblastveno koncesijonirane, ali od posameznih držav, ali pa od zvezne vlade. Bank, ki imajo koncesijo za bančne posle od vlade, je približno 8000, te se nazivajo nacijonalne banke. Poleg njih je še 20.000 bank, ki imajo dovoljenje za poslovanje od posameznih zveznih držav. Nacijonalne banke morajo poslovati po strogih predpisih zakona o nacionalnih bankah in zakona o bančnih rezervah. Zakoni se od časa do časa izpreminjajo, da vztrezajo razmeram, ki tudi v bančni stroki zahtevajo napredek. Na podlagi teh zakonov sme banka pri njej vloženi denar nalagati samo za gotove vrste naložb in izposojil. Poslovne knjige nacijonalnih bank morajo biti za to določenim javnim uradnikom vsak čas na vpogled. Vsak trenutek smejo od zakladnega urada zvezne države imenovani strokovni uradniki prevzeti vse bančno poslovanje, da se prepričajo, če banka pošteno posluje.
Tudi državne banke, to je od posameznih zveznih držav koncesijonirane banke se na enak način od vlade kontrolirajo. Te banke morajo podajati javno poročilo o svojem poslovanju. Državni bančni uradniki jih smejo vsak čas nenadoma kontrolirati. Načela, na katerih temelji ameriški bančni sistem, so se uveljavila ne le po dolgoletnih izkušnjah ameriških bank samih, ampak tudi po izkušnjah mednarodne bančne prakse.
LISTEK.
Dr. R. Andrejka:
Oris sedanjega stanja našega društvenega prava.
(Nadaljevanje.)
V obče je pristop k društvu vsakomur prost in sicer brez omejitve na prvotne društvenike ali predlagatelje, samo da se podvrže izrecno ali s kon-kludentnimi dejanji društvenim pravilom.
Kdo sprejema člane, preden se društvo ustanovi? Po navadi predlagatelji pravil, ali pa iz njih krogov sestavljeni pripravljalni odbor. Ta pripravljalni odbor nima še značaja društva, kar se že vidi iz njegovega prislova. Ker mu manjka moment trajnosti, ga je smatrati in obravnavati zgolj kot socijeteto po državljanskem zakoniku. Ker pa pride radi sprejema lahko do sporov, je priporočljivo, da se že v pravilih ugotovi, kdo sprejema pred ustanovitvijo društvene člane in pod katerimi pogoji.
Temeljna načela novega obrtnega zakona.
(Referat g. Krpana, načelnika ministrstva trgovine in industrije, na konferenci zbornic
v Splitu 1927.)
(Nadaljevanje.)
Stanovska ali profesijonalna organizacija podjetnikov je predmet, s katerim se bavijo vsa obrtna zakonodav-stva, ki veljajo pri nas. Zakon o rad-njama pozna prostovoljna udruženja, katera morejo ustanavljati lastniki podjetij in profesijonalni delavci. Ustanavljanje takih udruženj ni vezano na nikake posebne predpise ali pogoje. Samo za pravico, da sodelujejo pri zborničnih volitvah, je potrebno, da predlože svoje statute v odobritev zbornici in da se podvržejo njenemu nadzorstvu.
Poleg teh prostovoljnih udruženj predvideva zakon o radnjama prisilne organizacije »esnafskih« obrtov, tzv. esnafe. Esnafi se ustanavljajo po sklepu določenega števila lastnikov esnafskih obrtnih podjetij. Kadar je esnaf ustanovljen, se morajo pri njem včlaniti vsi esnafski obrtniki. Esnafi se ustanavljajo za sreze, izjemoma, če v enem srezu ni zadostnega števila mojstrov, se morejo v en esnaf udružiti tudi mojstri dveh sosednjih srezov. Pomožno osobje predstavlja v esnafu pomočniški odbor petih oseb, katere voli pomočniška skupščina. Ta odbor sodeluje pri delovanju esnafa le takrat, kadar gre za vprašanja, ki se tičejo razmerja pomožnega osobja.
Kot nadaljno etapo v organizovanju esnafskih obrtov predvideva zakon o radnjama, »okrožne esnaf ske uprave c. Okrožne esnafske uprave so odbori, katere volijo člani uprave vseh esna-fov v okrožju, njih namen pa je v glavnem, da pospešujejo ustanavljanje es-nafov, nadzorujejo njihovo delo ter podvzemajo za pospeševanje obrta vse ono, kar presega moči poedinih es-nafov.
Krona te esnafske organizacije je zanatska komora. Kajti po zakonu o radnjama se smatrajo komore za naj-najvišje predstavnice profesionalnih
udruženj.
Tudi zakonik št. XVII. iz leta 1884, ki velja v Hrvatski in Vojvodini, predvideva poleg prostovoljnih organizacij teh gospodarskih profesij samo za obrtnike prisilne organizacije, ki se tu nazivajo »obrtni zborovi«. Ta zakon pa normira tudi za prostovoljne organizacije pogoje, pod katerimi se morejo one ustanavljati. Dosledno temu ž&hte-va, da njihova pravila odobri oblast. Obrtni zbori se kot prisilne organizacije ustanavljajo v mestih in občinah kjer je najmanj 100 takih obrtnikov, za katerih obrt je treba dokazati usposobljenost in ako ustanovitev zbora zahtevata dve tretjini obrtnikov dotič-nega področja. Vsi obrtniki, katerih obrt je vezan na dokaz usposobljenosti, so v področju obrtnega zbora že po zakonu njegovi člani. Zastopstvo pomožnega osebja v obrtnem zboru ni predvideno.
Odobrena društvena pravila bodo tu tvorila ob sporih trdno podstavo za odločbe odnosno razsodbe, čeprav je torej pri društvih načeloma pristop vsakomur prost, bo pri gotovih društvih že po njih namenu in naslovu prišlo lahko do omejitve na določen poklic, opravilo ali spol. Tako bodo akademska, dijaška, obrtniška društva pač sprejemala le akade-mike-dijake, obrtnike, ženska društva le ženske, uradniška društva le uradnike itd. To je v podrobnem pač prepuščeno določbam pravil. Ako se društvo ali pripravljalni odbor teh pravil ne drži, pomenja to prekoračenje društvenega področja ter dovede lahko do oblastvenega razpusta § 24. društv. zakona.
5.	Prav važna je določba, ki se tiče pravic in dolžnosti društvenikov. Te pravice in dolžnosti so tako različne, kakor društva in njih nameni. Ker govori zakon o pravicah in dolžnostih, ne odgovarja zmislu zakona, ako se določajo za gotove vrste društvenikov same dolžnosti, a nikake pravice. Najmanjša pravica je pač ta, da sme biti član, najsi bo reden ali
Žakon, ki velja za Dalmacijo in Slovenijo, pozna samo prisilne profesionalne organizacije. Kjer take ne obstoje, se morajo ustanoviti po nalogu obrtne oblasti, ako ta na podlagi zaslišanja komore in zadružne zveze, ako taka obstoja, ugotovi, da so dani pogoji za obstanek zadruge. Zadruge se ustanavljajo redoma po kategorijah strok. Toda udružiti se more v eno zadrugo tudi več sorodnih strok, izjemoma pa se more dovoliti tudi udruže-vanje različnih nesorodnih obrtov v eno zadrugo. Ako zahtevajo razmere, more obsegati ena zadruga teritori-jalno več občin ali srezov.
Nadzorovalna oblast ima pravico odločevanja in inicijative ne samo za ustanavljanje novih teritorijalnih udruženj, temveč tudi za združevanje že obstoječih, za izločitev poedinih strok ali sorodnih strokovnih skupin v posebna udruženja, kakor tudi za iz-premembe v teritorijalnem obsegu poedinih udruženj.
Ako obstoja za kak teritorij strokovno udruženje, postanejo vse osebe, ki se na dotičnem teritoriju bavijo z eno obrtnih panog, organizovanih v zadrugi, že po zakonu člani dotične zadruge. Za tovarniške obrte članstvo ni obvezno. Iz tega sledi, da so industrijski obrti, vsaj povečini, izvzeti od prisilnega udruževanja.
Pomožno osobje je zastopano v zadrugah po pomočniškem zboru, ki ima svojo posebno organizacijo.
Kakor je razvidno iz tega, so razlike v predpisih in profesijonalnih organizacijah obrtnikov v obstoječih zakonodajah dokaj znatne. Pri vsem tem pa imajo vsi trije sistemi tudi skupnosti. Vsa tri zakonodavstva ustanavljajo v večji ali manjši meri načelo prisilnega udruževanja. V novem zakonu bi bilo treba uveljaviti ta princip v najširši meri s tem, da se osvoji eden tip udruženj s prisilnim članstvom, Ustanavljanje teh udruženj pa bi bilo treba vendarle prepustiti inicijativi obrtnikov samih ter jih ustanoviti le tedaj, kadar to zahteva določeno število oseb, ki morajo biti člani udruženja. To je nujno kot garancija, da bo vsaj eden del članstva delal z voljo na izvrševanju namena zadruge.
(Konec prihodnjič.)
KANADSKA PŠENIČNA ZVEZA.
Zveza kanadskih producentov pšenice ima na oblikovanje svetovnih cen pše-enice vedno večji vpliv. Sedaj naznanja, da bo razpolagala letos z več kot 200 milijoni bušelov pšenice, ki si jih je zagotovila v prerijskih provincah Manito-ba, Saskatchevan in Alberta. V teh treh provincah je s pšenico obdelanega sveta 19,240.473 acrov iu jih kontrolira zveza 16 milijonov. Tekom štirih let njenega obstoja je naraslo število njenih članov na 140.000. Praktično iina torej ta zveza prodajni monopol za kanadsko pšenico. 1 acre = 40 468 arov.
I	*	*	*
časten ali podporen, navzoč pri društvenih zborih.
Ponavadi pa so pravice članov mnogo obsežnejše. Ustanovnim in rednim, a tudi častnim članom se daje aktivna in pasivna pravica pri volitvah v odbor. Pri strokovnih društvih imajo člani tudi pravico zahtevati pravno varstvo, udeleževati se poučnih tečajev, uporabljati čitalnico, knjižnico, nositi društveni kroj, društvene znake, pri družabnih društvih tudi pravico udeleževati se gotovih n. pr. gledaliških, pevskih, plesnih in drugih prireditev brezplačno.
Ker manjka društvom po zakonu iz leta 1867 pridobitni moment, se v pravila takih društev ne sme vnesti določba, da pripadajo ob prenehanju društva gotovi deleži društvene imo-vine vsem ali le nekaterim društve-nikom, ker predstavlja ta društvena imovina skupno stvar, ki ne služi interesom posameznih članov kot takih, ampak drugim od njihovih individu-elnih interesov različnim namenom.
Tudi kar se tiče dolžnosti društvenikov, so te dolžnosti kaj različne. Običajne so denarne dajatve, dru-
Nov val draginje.
v_ Kdor motri inozemska tržna poročila, mor apriti do prepričanja, da se pripravlja nov val draginje, ker je v zadnjih mesecih opažati znatno dviganj6 cen skoraj vsem vsakdanjim potrebščinam. Posebno se pojavlja to pri cenah sirovin tekstilne industrije. Predvsem so se dvignile cene bombažu, ki so od pričetka letošnjega leta že za 65% do 70% višje. Vzrok je baje katastrofalna poplava v bližini Mississipija, ki je uničiia prostrane nasade bombaža in pa nezadosten pridelek sploh. Podražile so se istotako druge konfekcijske sirovine, kakor umetna svila, usnje vseh vrst in platno. To podraženje sirovin povzroča dviganje cen vsemu konfekcijskemu blagu. Izgotovljeno bombažasto blago se je podražilo za najmanj 30%. Tudi pleteninam so narasle cene. Zlasti občutno je povišanje cen pri močnih bombažastih nogavicah, ki so kar za 25% do 30% dražje nego prej. Še bolj pa se bo občutilo podraženje sirovin za platneno blago, ker se bodo dvignile cene najpotrebnejšemu blagu, kakor navadnemu perilu, brisačam in rjuham. Dražji je tudi platneni damast. Podražila se je ovčjla volna in umetna svila, ki se uporablja za obleke in v zadnjem času tudi za nogavice. Istotako ni zaostalo usnje vseh vrst, podražilo se je v preteklih tednih za 30%, kar znači 15 odstotni porast cen za izgotovljeno usnjeno blago, čevlje ir. rokavice.
Podražitev sirovin je pojav, ki je odvisen samo od zakonov narodnega gospodarstva, zato je odveč vsaka polemika. To so dejstva, ki so izven našega območja in našega vpliva ter se jih ne da predrugačiti.
Vlada in narodna skupščina pa bi morale skrbeti za to, da se omili draginja vsakdanjih potrebščin in ne da jo vlada z visoko carino še poostri. Znano je, da povzročajo v prvi vrsti draginjo tekstilnega blaga današnje previsoke carinske postavke.
Ali sme tedaj vlada vztrajati pri sedanjih tako visokih tarifnih postavkah, če te tako nevarno podražujejo blago? 0 tem naj bi razmišljali merodajni faktorji že sedaj in ukrenili potrebne korake, da se temu odpomore. Pri tem niso prizadeti samo širši sloji našega prebivalstva, ampak tudi trgovci. Vsakomur je znano, da trpe vsled podraženja blaga najbolj male trgovine, ker se konzument pri nakupu blaga omejuje do skrajnosti. Kon-zum pada vedno bolj. Čim manjši je konzum, tem manjše dohodke ima trgovec in tem manjši je njegov dobiček.
Seveda oškoduje država s svojimi visokimi in pretiranimi uvoznimi carinami tudi samo sebe na davkih.
3^" Ali ste že član »Trgov-sfesga društva Merkur v Ljubljani«? — Če ne, prijavite čimpre je svoj pristop!
štveni prispevki, članarine, ki se pobirajo od članov. Načelo enakosti tu ni popolnoma izvedeno in ga tudi ni treba.
Tako se razlikujejo društveni člani po višini svojih dajatev v pokrovitelje ali ustanovnike, ki plačujejo izredne doneske, potem v redne člane, ki plačujejo navadno članarino, podporne člane, ki plačujejo še manj, pa imajo zato tudi manj pravic, ponavadi samo pravice udeležbe pri občnem zboru brez glasovalne pravice.
Poleg denarnih dajatev pa ustanavljajo pravila čestokrat tudi dolžnost do gotovih dejanj, ali vsaj do gotovega udejstvovanja, n. pr. pri športnih, telovadnih, pri karitativnih društvih, kjer se zahtevajo od društvenikov aktivne storitve, n. pr. gojitev telovadbe in športa, aktivna udeležba pri tekmah, aktivno posredovanje pri vzgoji mladine, pri obiskovanju ubogih in bolnih, predavanja itd. Taki člani se imenujejo potem tudi aktivni ali izvršilni člani v nasprotstvu do zgolj podpornih članov.
(Dalje prihodnjič.)
THEUNIS V JUGOSLAVIJI.
Prejšnji belgijski ministrski predsednik Theunis se je na potovanju preko Sofije v Carigrad mudil tudi v Beogradu. Razgovarjal se je s finančnim ministrom Markovičem, s podpredsednikom Narodne banke Protičem in z voditelji drugih denarnih zavodov. Potovanje Theunissa je namenjeno proučevanju finančnega položaja balkanskih držav, s katerimi hoče stopiti Belgija v ožje gospodarske stike. V (beograjskih finančnih krogih govorijo, da so se tikali razgovori tudi eventualne ustanovitve Belgijsko - jugoslovanske banke.
AMERIŠKI KARTEL PŠENICE.
Iz Newyorka poročajo: Po oči vidno zanesljivih informacijah iz poljedelskih krogov v U. S. A. nastaja tvorba velikega ameriškega pšeničnega kartela. Tam pravijo takim združitvam pool (pul). Novi pool se bo strnil okrog že obstoječega pšeničnega poola v državi Nebraska, vodi! ga bo prejšnji guverner Nebraske. Nova združitev naj obsega vse države, ki pridelujejo pšenico: Teksas, Okloha-roo, Kansas, Severno Dakoto, Južno Dakoto, Minnesoto, Nebrasko. Farmerji teh držav naj bi podpisali petletni kontrakt, ki jih obveže, da oddajo ves svoj pridelek poolu, ki ga nato proda. Načrti so zelo dobro pripravljeni, in jih odobrava, kakor poročajo, tudi poljedelski minister Jardine. Pred par dnevi smo poročali tudi o tvorbi pšeničnega poola v Kanadi, ki bo obsegal vse tamošnje pšenico pridelujoče pokrajine.
intenziviranje avstrijskega
POLJEDELSTVA.
Pisali smo že, kako se Avstrija trudi, da bii pomnožila poljedelstvu namenjeni svet ter bi s tem postala od inozemstva glede preskrbe z žitom itd. manj odvisna. Skrb za intenziviranje poljedelstva ima sedaj že ta uspeh, da je skupni kulturni svet danes že bistveno večji kot v Predvojni dobi. Leta 1926 je meril kulturni svet že ca 2300 ha več kot pred vojsko, letos so ga pa pomnožili spet za 3000 do 4000 ha; skupni prirastek znaša torej 5000 do 6000 ha. Sicer je z njivami pokriti svet sedaj še zmeraj manjši l*ot y predvojni dobi, a pomnožil se je s pašniki, planinskimi pašniki, vrtovi in gozdi pokriti svet. Ves kulturni prostor meri 7,510.000 ha, neproduktivni prostor pa 780.000 ha (gorovje, ceste, hiše, stav-bišča itd). Kljub temu, da je njiv manj kot pred vojsko, je postala Avstrija v nekaterih žitnih vrstah od inozemstva že neodvisna.
POSPEŠEVANJE RUSKE INDUSTRIJE.
Najvišji narodnogospodarski svet je sklenil, da bo zvišal izdatke za industrijske naprave v letu 1927/28 od 1097.3 ®ilj. rubljev na 1182.6 milj. rubljev. To zvišanje pride v dobro zlasti kovinski industriji, za katero so namenili skupaj 318 milj. rubljev. Tudi za domačo in petrolejsko industrijo bodo izdali večje zneske, in prav tako tudi za zgradbo novih eleketrarn.
Trgovina.
Zastopstvo za kolonijale, drogerije in kemikalije. Tvrdka na Dunaju prevzame konsignacijska skladišča in zastopstvo za razpečavanje prvovrstnih kemikalij in produktov živilske industrije za izključno prodajo v Avstriji. Naslov, dobijo interesenti v zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
ž«®: Po skoraj enotedenski hausse na ameriških žitnih trgih so šle cene nena-onia nazaj, kar je vplivalo seveda tudi na evropske trge Utemeljevali so t6 na-za o vanje z velikimi likvidacijami na ameriških borzah. yse kaže, da prejšnja hausse m imela nobene trdne podlage in spričo tega tudi pri nadaljnih sunkih hausse ni lahko misliti na stabilizacijo pšenice v sedanji višini. V Jugoslaviji bo po zadnji uradni cenitvi pridelek menda boljši kot so pričakovali, in ra c unij o z jzvoznim pšeničnim previ-/ °t?1 d-V-11 rnilij°nov meterskiih stotov. TJ aeI4liji Pridelek slejkoprej dober.
,	rafunijo še zmeraj s pšeničnim
eksportmm previSkom v izmeri 250 mi-
T, UvŠe'0v- kar je dosti več kot la-.	,	. v aiJadi bo pridelek prekosil
dosedanje cenitve; mislijo, da bo ekspert večji kakor v kateremkoli zadnjih treh let.
Oblastno koncesijonirani mednarodni informacijski zavod
Viktor Blažit, Mil Idil llit) Sl. M
se priporoča interesentom za preskrbo strokovno izvedenih trgovskih, trgovsko-kreditnih in zasebnih informacij po brezkonkurenčnih cenah.
Zahtevajte prospekti
Industrija.
Prekoračenje kvote v jeklenem kartelu. V drugem letošnjem četrtletju so Nemčija, Belgija in Luksemburška določeno jim kvoto spet prekoračile, Francija je pa s svojo produkcijo za kvoto zaostala. Nemška kvota je bila določena s
3.160.000 tonami, pa so jo prekoračili za
833.000 ton in bodo morali plačati za to v izravnalno blagajno 1,660.000 dolar jev. Belgija je napravila 75.750 ton preveč in mora plačati 303.000 dolarjev, Luksemburška bo pa za 12.300 previšnih ton plačala 49.000 dolarjev. Velik del te vsote pride pri razdelitvi blagajne spet v iste roke nazaj. Kajti sedaj dobi iz blagajne samo Francija svojo nagrado. Francija je zaostala za kvoto za več kot 10 odstotkov; dovoljenih ima 2,283.000 ton, napravila je pa samo 1,992.000 ton, skoraj 13% manj. Torej dobi Francija dvojni znesek; najprvo odškodnino za manjšo produkcijo, potem pa še nanjo pripadajoči delež blagajne.
Kaj Poljaki zahtevajo. 30. septembra poteče teritorialni zaščitni dogovor med poljsko železno industrijo na eni strani ter češkoslovaško, avstrijsko in ogrsko železno industrijo na drugi strani. Doslej dogovora še niso podaljšali. Sliši se, da so stavili Poljaki gotove pogoje, ki se jim morajo dovoliti, da privolijo v podaljšanje dogovora; med drugim zahtevajo, da morajo omenjene tri države kupiti od njih na leto 60.000 ton železa.
Denarstvo.
Narodna banka 31. avgusta. Kovinsko kritje 491 milijonov dinarjev, posojila na ^menice in Vrednostne papirje 1449.2 milijonov, saldo raznih računov 1343.8 milj. Druge aktivne postavke nespremenjene. Vsa aktiva skupaj 9811.5 milj. dinarjev. Obtok bankovcev 5628.1 milj. dinarjev, dobropis države na razne račune 158.8 milj', dinarjev itd. Pasiva skupaj 9811.5 milj dinarjev.
Bilanca Bolgarske poljedelske banke za leto 1926 izkazuje v blagajni 89 mili-jnov levov, posojil na menice nad 483 milijonov, proti poroštvu 696 milj., beguncem 199 milijonov levov, posojil zadrugam na tekoči račun 842 milijonov, invalidom, vdovam in sirotam 68 milj., hipotekarni banki 10 milijonov. Čistega dobička je bilo leta 1925 40 milijonov, lani pa '15 milj. levov; manjši dobiček gre na rovaš amortizacije tečajne diference 5odstotnega poljedelskega posojila iz leta 1886 v znesku 29 milj. levov.
Okoli 5 milj. levov so pridržali kot rezervo za morebitne bodoče tečajne izgube tega posojila.
Uvoz, Izvoz.
Avtomobilni eksport Amerike. Po
vrednosti je ameriški eksport avtomobilov na tretjem mestu vseh ameriških eksportnih blagovnih vrst. Prvi je eksport bombaža, ki je izdal lami 814.4 milijonov dolarjev ali 17% vsega ekspor-ta; za njim pride eksport petrolejskih produktov s 554.2 milijoni ali 11.5%, na tretjem mestu so pa avtomobili in avtomobilni sestavni deli s 337.4 milijoni dolarjev ali s 7 odstotki skupnega eks-porta.
Promet.
Motorna kolesa v Angliji. Leta 1926 so registrirali na Angleškem skupno 1,299.788 motornih koles. Ker jih je bilo na koncu leta 1925 še 1,030.566, pomeni to skoraj 25 odstotni prirastek. Motorna kolesa s prikolico kot malim nabavnim vozom so se v angleškem kup-čijskem prometu zelo močno razvila. Angleška Auto - Cyle - Union prireja za propagiranje motornih koles potovalno razstavo šestnajstih tipov z raznimi oblikami prikolic. Vozijo skoz 40 mest.
Ljubljanska borza.
Tečaj 9. septembra 1927	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Berlin 1 M		13-511	13-541
Curih 100 fr		1094 —	1097-—
Dunaj X Šiling		7-995	8-025
London 1 funt 		275-85	276-65
Newyork 1 dolar ....	56:65	56-85
Praga 100 kron		168-10	168-90
Trst 100 lir		307-50	309-50
RAZNO.
Vrtnarska razstava v Bruslju se vrši od 10. do 18. septembra t. 1.
Posredovanje za pomočnike trgovskih, industrijskih in obrtniških podjetij. »Hrvat ski Radiša«, društvo za pospeševanje dela, vzgojo in namestitve trgovska, industrijske in obrtniške omladine, je osnovalo poseben odsek za posredovanje služb pomočnikom vseh trgovskih, obrtniških in industrijskih strok, na kar se gospodarji posebej opozarjajo. Naslov je: Hrvatski Radiša«, Zagreb, Šenoina ulica 16.
Gospodarske vesti. Brazilija je najela v 'Angliji posojilo 10 milijonov funtov, ki ga bo porabila v valorizacijske na-
Pokrajinska razstava
od 17. do 26. septembra 1927 na
Legitimacije za obisk II. Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927 so že v prodaji. Dobe se po Din 30.— pri vseh večjih denarnih zavodih, županstvih, raznih društvih in v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Putnik, Dunajska cesta, — Josip Zidar, Dunajska cesta, — Obrtna banka, — Jugoslavenska banka, — Jadran-sko-podunavska banka, — Zadružna gospodarska banka, — Češka industrijalna T^n, v Prva hrvatska štedionica, — J,JU }’janska kreditna banka, — Slovenska lanka, Kreditni zavod za trgovino in obrt, Aloma Company, — Zadružna banka, _ Matelič & Co., Kongresni trg, • Brezalkoholna produkcija, Poljanski nasip, — Kmetijska družba za Slovenijo, Komercijalna banka, — »Posredovalec«, Sv. Petra cesta. — Zavodi, trafike itd., ki teh legitimacij še nimajo v razpečavanju, pa jih žele proti proviziji prodajati, naj se takoj obrnejo na Urad velesejma v Ljublkni. Občinstvu priporočamo, da se posiuži te ugodne prilike in si nabavlja legitimacije že v predprodaji, da se ne bo re a nastavljati ob času prireditve pri sejmskih blagajnah.
Revija narodnih noš. Kot sneg bela, trdo oskrobljena peča ali bohotna avba s srebrnim ali celo zlatim nakitjem, ro-
»Ljubljana v Jeseni«
prostoru Ljubljanskega velesejma.
žasto ali gladko krilo, pas in svilen ro-*)ecv okrog vratu — in potem — irhaste hlače, žametni telovnik s srebrnimi gum-'bi, klobuk s krivci itd., vse to so stvari, katere smatramo kot nekak simbol naše narodnosti, kajti tako so se oblačili naši dedje in pradedje, naše babice, naši prednamci. Le žal, da je moda, ki ima tudi p0 deželi svoje kaprice, potisnila to našo lepo narodno 'nošo čisto v kot. Sicer vsi dobro vemo, da je narodna noša še vedno najlepša, kajti, če je kakšna slavnostna prireditev, se vsakdo rad obleče v narodno nošo, če jo le ima. Tudi slikajo se prav radi v nošah. Po slovenskem je še mnogo pristnega narodnega blaga, ki bi, prirejen v skupino, nudil krasno celoto. Zato poživljamo vse v mestu in na deželi, da se dne 18. septembra oblečejo v svoje dragocenosti in pridejo na »revijo narodnih noš«, ki se vrši na Ljubljanskem velesejmu.
Zbirališče narodnih noš za revijo na Pokrajinski razstavi dne 18. septembra je med pol 15. in 15. uro pri paviljonu »K« pred veseličnim prostorom. Točno 0,)v 15. uri obhod, za tem ocenjevanje noš in razdelitev pohvalnih priznanj. Narodna noša velja obenem kot izkaznica za prost vstop na Pokrajinsko razstavo.
mene na trgu kave. — V okraju Prova-dija v Bolgariji so odkrili nova skladišča soli, ki so pa dosti izdatna šele v globini 50 m. Ker jih zasebniki ne bodo mogli izkoriščati, bo v jesenskem zasedanju predložen parlamentu načrt za eksploatacijo novih skladišč potom države. — Od 24. do 28. t. m. se vrši v Stari Zagori jugobolgars^i vzorčni sejem; razstavljeni bodo poljedelski pridelki ter obrtmi in industrijski izdelki.
— Carino na žito so zvišali na Francoskem od 18.20 na 25 frankov in je to samo prehod do poznejšega zvišanja na 35 frankov. — Po obvestilu ameriškega zakladnega urada je znašal javni dolg U. S. A. 1. septembra 18.380 milij. dolarjev. — Cisti dobiček družbe General Motors v Detroitu za prvo letošnje polletje znaša 129.25 milj. dolarjev, za 27.55 milj. več kot v prvi lanski polovici. — Število čekov na Poljskem v' prvi letošnji polovici je znašalo 9,071.500 v skupni vsoti 7143 milj. zlatov, lani pa v vsem letu 13,441.600 z vsoto 10.610 milijonov zlatov. — »Beri. Borsen-Zeitung« poroča, da o večkrat omenjeni novi ureditvi srednjeevropskega železnega kartela ni govora. Pogodba poteče šele čez nekaj let in ni zato obnova* pogodbe še prav nič aktualna. — Vse moravske tovarne čevljev so zaposlene za dolgo časa naprej. Eksportna trgovina se dviga, zlasti v ženskih čevljih. Kot najnovejše odjemalke pridejo v poštev skandinavske države in Finska. — Večina delnic Banke Malopoljske je prešla v roke druge skupine, ki je prevzela skupaj z avstrijsko Bodenkreditanstalt za 3 milj. zlatov delnic. — Poljski kartel parafina so razpustili. Vzrok je huda konkurenca rafinerij Nobel in Vacuum Oil, ki niso v kartelu. Po razpustitvi kartela so cene parafina rapidno narasle. — Kavna tvrdka G. Dunring in sin ceni vidne zaloge kave s 1. septembrom na 5,064.000 vreč. Evropske zaloge so znašale 1. septembra 1,781.000. — V avgustu je bilo dovoljenih v Newyorku razmeroma zelo malo inozemskih posojil, za 106 milijonov dolarjev. — Železnica Čakovec— Zagreb se bo pričela pogajati z jugosl. vlado glede prevzetja po državi, ker hoče podržaviti vlada vse* zasebne železnice. Doslej je vlada zelo malo ponujala.
— Izvozna carina za poljsko žito, podaljšana do 30. junija 1928, znaša za 100 kg rži, ječmena ali ovsa 6 zlotov, pšenice 15, ajde, prosa in koruze 4, boba 7, drugega sočivja 4, otrob 7.50. — Vinski pridelek v Češkoslovaški bo kvantitativno daleč pod normalo, kvalitativno pa prav izvrsten. — V Ameriki so zvišali ceno denaturiranega špirita za 2 centa pri galloni. — Cenitev letošnjega ameriškega bombaževega pridelka variira med 55.7% in 60.1% normalnega pridelka, število bal pa med 12,038.000 in 13 milj. 500.000. — Češkoslovaški poštni čekovni urad je imel lani 9,082.000 Kč čistega dobička. — Na Ogrskem hočejo vpeljati za 210 blagovnih vrst luksuzni davek v izmeri 5 do 20 odstotkov vrednosti; med njimi so tekstilije in avtomobili. — Letošnji pridelek sladkorne pese na Ruskem označajo kot posebno ugoden; sladkorja bodo napravili najbrž 11 milijonov met. stotov. — Češkoslovaška papirna industrija je bila v zadnjih dveh mesecih sicer bolje zaposlena kot v isti dobi lanskega leta, a v povprečnosti vsega leta za 10% manj kot lani. Izkoriščanih je okoli 70 odstotkov produkcijske kapacitete, lani je delalo 80 do 85%. Vzrok te razmeroma majhne zaposlenosti je zmanjšanje eksporta, ki je posledica trgovske pogodbe z Avstrijo in domačega kartelnega kontingentiranja. — Nemška tvrdka Oppel namerava zgraditi v Rusiji tovarno kojes (biciklov) in ra-čunijo z dnevno kapaciteto 1100 koles. — Dobra letošnja kvaliteta avstrijskega ječmena je privabila mnogo inozemskih kupcev^ Zelo veliko 90 nakupile angleške pivovarne. — V Rimu je zboroval tretji mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela kot nadaljevanje kongresa v Pragi (1924) in v Bruslju (1925). Udeležilo se ga je nad 3Q držav s 1000 zastopniki. Delo je bilo razdeljeno v štiri sekcije: d. znanstvena Organizacija delovnega procesa v industriji in trgovini; 2. v poljedelstvu in trgovini s poljedelskimi pridelki; 3. v javnih podjetjih; v domačem gospodarstvu. Bomo še ppročali.
Drobne vesti. Cie d’A?ote Fran^aise (azote = dušik) je sklenila z mestnim
Cttniki na rnzpolcgo. — Točna postrežba.
P. n. trgovcem druitvom in organizacijam!
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana. - Telefon štev. 2263.
Ljubljana.
Lastnika: ALOJZI) LILLEGin)OS.VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave.
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
KOLEDARJE
sa leto 1928
isvriuje v vseh oblikah tiikarna „MERKUR“ v Ljubljani Gregorčičeva ul. 23
Lastna knjigoveznica! Narolila sprejema in izvrluje koledarje Se . • • sedaj ■ ■ •'
16. septembra t. 1. glede dobave žičnih vrvi; do 20. septembra t. 1. pa glede dobave bakrenih cevi. — Mjesni upravni odbor bratinske blagajne v Kakanju sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe glede dobave emajliranih pljuvalnikov, aluminijastih kozarcev, jedilnega orodja in druge posode ter glede dobave bolniških oblek, odej, brisač, blazin in platna.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg pocinkane pločevine, 3000 kg betonskega železa, 1000 kg okroglega železa; do 17. septembra t. i. glede dobave 8000 kg karbida;.^ 20. septembra t. 1. glede dobave 4 vagonov portland-cementa, 6 vagonov negašenega apna, 90.000 komadov opeke. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 m manesmannovih cevi. — Direkcija državnega, rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 120 kub. met. jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 13. septembra pri komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 500.000 kilogr. sena in 30.000 kg slame. — Dne 13. septembra t. 1. pri komandi Dravske diviz. oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za čas od 1. oktobra 1927 do 31. marca 1928. — Dne 17. septembra t. 1. pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave živil (moka, zdrob, fižol, čaj, kava, mast, olje, kis, sladkor itd.) za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1927. — Dne 20. septembra t. 1. pri Glavnem Sanitetnem Slagalištu v Zemunu glede dobave malih poljskih lekarn.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
svetom mesta Angora pogodbo, ki prepušča družbi izkoriščanje mestnih cementarn. V ta namen bodo ustanovili posebno francoskoturško delniško družbo z delniško glavnico najmanj poldrugega milijona turških funtov. — Letošnji tobačni pridelek v Bolgariji cenijo na 15 milijonov kilogramov, na polovico manj ko lani; a kvaliteto označajo kot izborno. — Bolgari bodo zahtevali v Ženevi dovoljenje za najetje posojila v znesku 15 milijonov angl. funtov. — Premoženje železnice Baltimore Chicago cenijo na 360 milijonov dolarjev. — Švedska družba Grangesberg je izvozila
od januarja do avgusta 6,775.000 ton železne rude napram 4,105.000 tonam v isti dobi lanskega leta in 5,560.000 tonam v prvih osmih mesecih leta 1925, ki je bilo doslej rekordno leto. — Na račun našega vojnega dolga Angliji je bil vložen pri Narodni banki 5. t. m. prvi obrok v znesku 75.000 funtov, na račun drugih dolgov v Angliji pa 51.171 in 2500 funtov. — Sitnosti pri bodočih trgovskih pogajanjih s Turčijo nam bo delalo zlasti še nerešeno vprašanje sekve-stracije posestev turških podanikov v Jugoslaviji in obratno. Justično ministrstvo je izdelalo že tozadevno pogodbo, ki jo bodo redigirali sporazumno s Turčijo. — Reorganizirali so jugoslovansko trgovsko agenturo v Budimpešti in bo pričela takoj z delom. Naslov: Vilmos csaszar ut. 26. Dajala bo interesentom potrebne informacije o .gospodarskih in prometnih razmerah na Ogrskem ter bo sploh v vsakem oziru na razpolago. — Povprečna sladkorna vsebina pese v Češkoslovaški znaša 15.31%, lani 15.20, leta 1925 14.90%. Teža gomoli 300 gramov, lani 373. Zlasti ugodno je na Moravskem in v Slovaški. — Na borzi v Pragi so dosegle Škodove delnice prvič znesek 1000 Kč. — Britansko-ogrska banka v Budimpešti izkazuje za prvo letošnjo polovico 916.510 pengo čistega dobička, lani za vse leto 835.400 pengo. — Nemška državna železnica je imela v juliju 543 mil. mark dohodkov; to je najvišji znesek, odkar družba obstoji (oktobra 1924). Vsi dohodki prvih letošnjih sedmih mesecev so nesli 2801.8 mil. mark in so bili za 386.2 mil. mark večji kot v isti dobi lanskega leta. — Poljaki so izvozno carino na žito podaljšali do 30. junija 1928.
Veletrgovina
Si. Šarabon
v JEjubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
JEastna pražarna za kavo mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
Hmelj.
Evropski pridelek hmelja. Ni še objavljen ves statistični uradni material letošnjega pridelka hmelja, vendar izdajajo strokovnjaki sledečo statistiko:
V Češkoslovaški računijo na 260.000 q; v Poljski	računijo	na	50.000	q;
v Jugoslaviji	računijo	na	78.000	q;
v Avstriji, Ogrski itd. rač.	na	3.000	q;
v Alzaciji	računijo	na	75.000	q;
v Burgundiji in ostali Franciji 50.000 q; v Belgiji	računijo	na	40.000	q.
O Rusiji, Ameriki in Angliji ni še nobene statistike, dočim vstavljajo za Avstralijo v račun 15.000 met. stotov, toliko kot v prejšnjih letih. Vsega skupaj pričakujejo pridelek 600.000 stotov po 50 kg; to je količina, ki skupaj s še obstoječimi zalogami potrebo več kot zadostno krije. Zato tudi ne računijo s previsokimi cenami. Čehi so s svojim pridelkom glede kvalitete prav zadovoljni in upajo na živahno povpraševanje.
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava kožuhov in dežnih plaščev. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo deset kožuhov in 25 dežnih plaščev. Dražba bo dne 24. oktobra 1927 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2, soba št. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41., kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Dobave. Direkcija drž. železnic, ekonomsko odelenje v Ljubljani sprejema do 13. septembra t. 1. ponudbe glede dobave borovega lesa, hrastovih pragov; do
KREDITNA
ZADRUGA DETAJLNIH TRGOVCEV
reg. zadruga z omejeno zavezo
v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 7/1.
(Nabavna organizacija za odjemalce)
- GALANTERIJA =
D. M. C. prejico, dišeča mila, žlfce, vilice (pribor) alpaka, aluminium, škarje za prikrojevanje in obrezovanje trt, 2epni noži, glavniki, razni
SMfcanci, dreta, svlls v vseh barvaH samo pri
Josip Petelinčku, Ljubljana
Blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. PostreSbe toina.	Nhk«	cene.	Ne	veliko.
Baraga Lud., pisalni in Šivalni stroji;
Bar Franc, radio-potrebičine, pisalni stroji; Bizjak Filip, krznarstvo;
Bohinec Viktor, kolesa in gumijevi izdelki; Breznik & Fritsch, kuhinjska oprema, železnina; čeinik Janko, manufaktura;
Čebin Dom., drva, premog, kokt;
Eger T., modna trgovina;
Fabiani & Jurjovec, manufaktura;
Florjančič Stanko, alumn. posoda;
Gričar & Mejač, konfekcija;
Grobelnik I., manufaktura;
Hamann J. C., modna trgovina;
»Ilirija« drva, premog, koks, oglje;
Kenda H., galanterija;
Kette J., modna trgovina;
Kollmann Franc, steklo in porcelan;
Kostevc J., manufaktura;
,Kozlna Peter & Co., čevlji;
Krisper Ant., galanterija in čevlji;
Maček I., konfekcija;
Magdič P., modna trgovina;
Mayer J. C., manufaktura;
Mlklavo R., manufaktura;
Mlkui L., dežniki;
Naglas J. J., pohištvo;
Pauschin A., steklo in porcelan;
Petričič Vaso nasl. I. Samec, galanterija;
Prelog Karl, volna in nogavice;
Rasberger A., gramofoni;
»Sanitasu drogerija, B. Gregorič, fotogr. aparati; SedeJ-Strnad, ženski klobuki;
Schmitt F. M., galanterija;
Schneider & Verovšek, kuh. oprema in železnina; Schwab Drago, konfekoija, krojaltvo;
Skabern« A. & E., manufaktura;
Soss K. A., Šinkovec nasl., modna trgovina; Souvan Frane Ksav., manufaktura;
Urbanc Feliks, manufaktura; tibert A., modna trgovina In čevlji
so ustanovile lastno KREDITNO ZADRUGO, ki naj omogoči vsem slojem prebivalstva, da si nabavijo potrebne predmete, ako tudi ne razpolagajo momentano s potrebnim denarjem. Zadruga dovoljuje kredite proti odplačilu v mesečnih obrokih na popolnoma nov način, ki nudi odjemaloem Izredne ugodnosti in Jim da možnost nakupa v zgoraj navedenih trgovinah pod ravno Istimi pogoji, kot Jih uživa vsak kupec z gotovino.
Ako se hočete poslužltl ugodnosti tega novega sistema, zahtevajte takoj ustmena ali pismena pojasnila od
Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani
Selenburgovo ulica Štev. 7 (1. nodslr.).
Važno za državne uradnike, privatna nameščence, stariie itd., sploh za vse, ki bi hoteli kupiti takoj, odplačevati pa v ugodnih mesečnih obrokih.
Vpraianja iz province reiujemo z obratne polte.
ansm ulica it 14
ndea* uuftuateffai Šolskih rv *#t Imoirskflh knjig- 4
Na malo!
Tiskarna MERKUR, Ljubljana
trg..ind. d. d. - Simon Gregoričeva ulica 23
se priporoCa sa tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovce, obrtnike, Industrijce in urade. •• Lastna knjigoveznica
Z* Trgoviko-mduitrijtko d. d. »MERKUJU kot i&dagatelrja In tUkarja: A. SEVER, Ljubljana.
Ureja dr. IVAN PLESS. -
laaaaaaaai
Isdeloveaje oljnatih barv, Arneža, lakov in steklarskega kleja. — Zaloga kemlinih in rudninskih barv. — Potrebščine la slikarje, pleskarje, ličarje In druge, vse v le široke spadajoče.
Se priporočam
IVAN JANČAR
Trgovina MlkloSIleva cesta 4 Skladišče Vidovdanska c. 14.
Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! —