Goriška Karitas v težavah zaradi visokega števila priseljencev Ravnateljica Milena Padovan o delovanju in prihodnosti DTTZG Žige Zoisa / 7 Primorski PETEK, 27. FEBRUARJA 2009 Št. 49 (19.448) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Primorski dnevnik še čaka na rešitev Dušan Udovič Da ne bo nesporazumov. V dneh, ko se v naši skupnosti in izven nje vrstijo izrazi zadovoljstva, da je vlada vrnila v proračun manjšini odščipnjeni milijon, je potrebno še kakšno pojasnilo. Predvsem želimo spomniti našo javnost na dejstvo, da ostaja položaj Primorskega dnevnika v principu nerešen, saj je iz tako imenovanega »manjšinskega kotla« deležen le manjšega dela prispevkov. Glavnina naših javnih prispevkov prihaja iz zakona za založništvo, kjer je proračunska postavka za letošnje leto krepko okleščena in še sedaj ni znano, kateri dnevniki bodo deležni krčenja, ki bi lahko bilo v našem primeru usodno. Pa tudi če se to vprašanje reši, je za naš dnevnik letos programirana izguba, tudi ta zaradi splošno znanega dejstva, da so državne dotacije že dve desetletji vedno enake, stroški pa se višajo. Dnevnik je zaradi tega samega sebe moral oklestiti do kraja. Enostavno ni več česa krčiti, na prepihu je osebje, ki je itak zre-ducirano daleč pod normalni minimum. Kdor ne verjame, naj pride pogledat, kako se vsak dan ustvarja časopis, tudi s solidnim doprinosom skupine mladih kolegov, ki iz leta v leto ne vedo, če bodo pogoji za podaljšanje njihove začasne delovne pogodbe. O tem položaju je včeraj razpravljal odbor Zadruge Primorski dnevnik, dobrodošla gosta pa sta bila tudi predsednika krovnih organizacij. Računamo na izraženo prepričanje, da je Primorski dnevnik za manjšino življenjsko pomembna prioriteta, zaradi česar bo storjeno vse, da se njegovi problemi rešijo. zda - Pogumen proračunski predlog predsednika Baracka Obame Z obdavčitvijo bogatejših zdravstveno zavarovati vse Proračunski primanjkljaj naj bi v letu 2010 dosegel 12,3% BDP energetika - Ugibanja iz Rima Nuklearka v Tržiču? Tondo: Italija naj se raje angažira za podvojitev krškega reaktorja TRŽIČ - Neuradna vest, da Italija utegne izbrati Tržič oziroma sedanjo elektrarno (na sliki) za lokacijo nove jedrske centrale, je sprožila val ugibanj in tudi polemik. Župan Gianfranco Piz-zolito pravi, da mesto ne potrebuje nu-klearke, kateri odločno nasprotuje Demokratska stranka. Predsedniku Deže- le Renzu Tondu se zdi bolj smiselno, da bi Italija financirala podvojitev krškega jedrskega reaktorja. Na 3. strani WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj kongresu predal 140 strani okvirnega proračunskega predloga za leto 2010. Obama je ob predstavitvi proračuna, vrednega 3550 milijard dolarjev, dejal, da bo moral vsak sprejeti nekatere težke odločitve in kompromise ter pozabiti na določene stvari, ki si jih trenutno ne morejo privoščiti. Predsednik ZDA je dejal, da bodo s tem predlogom šli proti splošnemu zdravstvenemu varstvu, razširili boj proti finančni krizi in tudi povišali davke za premožnejše Američane. Primanjkljaj naj bi dosegel 12,3% BDP. Na 18. strani Slovenija hoče nazaj istrske umetnine, a ne odklanja razstave Na 2. strani Ljubljana načelno pristala na mediacijo Na 2. strani Konzorcij Kras podpira poimenovanje vina po vasi Prosek Na 4. strani V Jamljah goljuf skušal opehariti domačinko Na 15. strani Padec naročil za novogoriška podjetja Na 15. strani kozina - Po dvojnem umoru v bližini Trevisa Slovenski policisti prijeli domnevnega morilca pri Tubljah KOZINA - Tublje, mala vasica med Kozino in slovensko-hrvaško mejo pri Sta-rodu, je bila včeraj v centru italijanske medijske pozornosti. Tik pred vasjo so namreč slovenski policisti prepoznali in ustavili 27-maroškega državljana, ki je osumljen, da je v stanovanju v okolici Trevisa ubil dveletno hčerko in partnerko. Fahd Bouichou je bežal peš proti hrvaški meji. Izdal ga je telefonski klic iz kabine na tržaški železniški postaji: v sredo popoldne je poklical svojo sestro v Maroko, njen telefon pa je bil pod nadzorom preiskovalcev iz Trevisa. V Trstu in Sloveniji so sprožili obširno iskalno akcijo, hiter prenos informacij in učinkovito sodelovanje pa sta obrodila sadove. Na 3. strani palestinci Sprava med Fatahom in Hamasom KAIRO/JERUZALEM - Ri-valska palestinska gibanja, med njimi Fatah in Hamas, so včeraj v Kairu ob posredovanju Egipta začela spravne pogovore, katerih cilj je končanje dolgotrajnega spora in odprtje poti za palestinsko vlado narodne enotnosti, ki bo lahko sodelovala z mednarodno skupnostjo. "To je zares zgodovinski dan," je na novinarski konferenci po koncu pogovorov sporočil nekdanji palestinski premier Ahmed Kurej iz vrst gibanja Fatah. Na 18. strani k slov i SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Ciklus seminarjev KRIZA: R£VO LUCIJA ALI RUTINA? 3. srečanje dan es 27.02.2009 - 18.00 Dvorana ZKB - Opčine Ul. Ricreatorio 2 Prof. Giorgio Valentinuz in dr. Tim Baxter (MIß, Trst) Mednarodna kriza in zaupanje 1 8 Sreda, 25. februarja 2009_ALPE-JADRAN_ ljubljana - Slike, ki so bile iz Istre odnesene v Italijo »Vztrajamo pri vrnitvi umetnin, razstava pri nas pa je dobrodošla« Zunanje ministrstvo ni spremenilo stališč o tem vprašanju LJUBLJANA - Odbor za zunanjo politiko slovenskega parlamenta je včeraj v luči sredinega obiska zunanjega ministra Samuela Žbogarja v Rimu obravnaval problematiko vračanja slovenskih umetnin iz Italije. Gre za dela, ki so bila iz slovenske Istre odnesena v notranjost Italije pred in med drugo svetovno vojno. Poslanca LDS Antona Anderliča je zmotila predvsem napoved, da bo Italija omogočila razstavo teh umetnin v Sloveniji, pri čemer ga je zanimalo, ali je morda prišlo do spremembe uradnega slovenskega stališča, da Italija te umetnine dokončno vrne, ne pa zgolj »posodi« na razstavo. Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragica Benčina je Anderliču zagotovila, da v zvezi s tem Slovenija stališč ni spremenila in da si še vedno prizadeva za trajno vrnitev odvzetih umetnin v Slovenijo. Ne glede na to pa je razstava dobrodošla. Benčinova je še pojasnila, da ravno v teh dneh obnavljajo komisijo, ki naj bi preučila vračanje vseh odnesenih dokumentov, ne le umetnin, torej še odvzetih arhivov, katastrskih zapisov in zemljiških knjig. Omenjene umetnine, ki jih je Italija odnesla iz slovenske Istre tik pred in ob začetku druge svetovne vojne, so sicer že bile razstavljene v tržaškem muzeju Revoltella leta 2005 in glede na to, da so »znane«, bi morala Slovenija vztrajati pri njihovi vrnitvi, je še poudaril Anderlič. Sicer je dobrodošlo, da si bo mogoče umetnine ogledati tudi v Sloveniji, vendar pa se to lahko izkaže kot »dvorezni meč,« pa se je strinjal tudi predsednik parlamentarnega odbora Ivo Vajgl iz stranke Zares. Slednji je menil še, da bi bilo dobro pogovor o vračanju umetnin voditi tako z Vatikanom, kot Rimom. V zvezi z odnosi s Hrvaško je Franca Jurija (Zares) zanimalo, kako si vlada predstavlja mediacijo, ki jo predlaga Evropska komisija. Benčina mu je pojasnila, da bo o tem vprašanju zdaj odločala vlada. Gre zgolj za načelno stališče, da Slovenija mediacijo sprejema, sicer pa s tem po njenih besedah ne bo določeno ničesar dokončnega. Edino pričakovanje slovenske strani je, da se z mediacijo ali pa z njeno pomočjo pride do končne rešitve vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, je povedala Benčina glede pobude, o kateri naj bi se nato na predlog vlade izrekel tudi parlamentarni odbor. Zdaj gre zgolj za odgovor na pobudo evropskega komisarja za širitev Umetnine, ki so bile odnešene iz Istre, so bile svojčas na ogled v tržaški Revoltelli. Spodaj od leve proti desni Dragica Benčina, Ivo Vajgl in Anton Anderlič — Ollija Rehna, ali Slovenija sprejema me-diacijo. Podrobnosti te pobude še niso znane, je še pojasnila Benčina. Dodala je še, da še čakajo tudi uradni odgovor Zagreba na to pobudo, pri tem pa je izrazila upanje, da bo odgovor vendarle pozitiven. Hrvaška je sicer že nakazala, da mediacije ne podpira; to je nenazadnje pokazal tudi hrvaški premier Ivo Sana-der v torek na Mokricah na srečanju s slovenskim premierom Borutom Pahorjem. Vendar pa to še ni uradno stališče Zagreba do te pobude, je pojasnila državna sekretarka in spomnila na pričakovanja komisarja Rehna, da bi se državi do njegove pobude izrekli prihodnji teden. Pri tem je sicer napovedala še, da se bo prihodnji teden v Bruslju z Rehnom srečal tudi zunanji minister Žbogar, predvideno pa je tudi tristransko srečanje obeh s hrvaškim ministrom Gordanom Jandrokovicem. Benčina je na vprašanje Mira Petka (SDS) odgovarjala tudi glede varovanja tajnih podatkov na ministrstvu za zunanje zadeve. Kot je pojasnila, si prizadevajo za transparenten sistem, ki bi zaščitil tajnost dokumentov, po drugi strani pa ne omejeval dostopa uslužbencem, ki dokumente potrebujejo za delo. Sicer pa so po njenih besedah na ministrstvu ukrepali že takoj po izbruhu t.i. afere z Washingtonsko depešo, ko sta slovenski Dnevnik in beograjska Po- litika objavila vsebino diplomatskih pogovorov, kaj ZDA pričakujejo od Slovenije kot predsedujoče EU ob osamosvajanju Kosova. Po točki »vprašanja in pobude« se je odbor posvetil še potrjevanju predlogov sporazumov oz. stališč. Ob krajši razpravi so soglasno podprli ratifikacijo sprememb sporazuma o obrambnem sodelovanju s Francijo, ratifikacijo sporazuma s Finsko o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov in pobudo za sklenitev sporazuma s Kosovom o razvojnem sodelovanju. Nato pa je odbor na zaprtem delu seje obravnaval še sodelovanje Evropske unije s Sirijo. (STA) / V jutrišnji oddaji Brez meje gost v studiu Adi Danev KOPER - V jutrišnji oddaji Brez meje bo gost Adi Danev. Skladatelj, pe-vovodja in vsestranski umetnik bo ob izidu knjige Belkanto, ali sla po petju spregovoril o svoji vokalni tehniki ter o svoji dolgi glasbeni karieri. Oddaja bo na sporedu na TV Koper-Capo-distria jutri ob 18. uri. Laibach uspešno sklenil evropsko turnejo v Beogradu BEOGRAD - Avantgardna slovenska zasedba Laibach je s sredinim koncertom v Beogradu sklenila turnejo po 12 evropskih mestih. Beograjski koncert, na katerem je zasedba predstavila zadnji projekt Laibachkunstder-fuge, je bil razprodan, občinstvo pa navdušeno. Celotna turneja, tako tudi koncert v Beogradu, je bila tematska, povezana z umetnostjo fuge, Bachom in elektronskim doprinosom Laibacha. Ustanovni član zasedbe Ivan Novak je za Radio Slovenija povedal, da mestoma prihaja tudi do nesporazumov, saj občinstvo ni vedno stoodstotno pripravljeno na takšen koncert, toda večina se je odzvala zelo dobro. Po Novakovih besedah je koncert v Srbiji vedno posebno doživetje: "Koncerte v Beogradu delamo že več kot 20 let, vedno je zanimivi priti sem in preveriti vzdušje." V nedeljo pohod od kala do kala PLISKOVICA - Razvojno društvo Pli-ska organizira v nedeljo pohod Od ka-la do kala, ki je posvečen dnevu mo-krišč. Start bo ob 13.30 izpod latnika evropskega prijateljstva v Pliskovici, pot pa bo vodila po trasi, ki je krožno speljana po Pliskovici in njeni okolici mimo 18 kalov, kiso nekdaj - in nekateri še danes - služili za napajanje živine. Postanek bo ob največjem ka-lu Mlačna, ki so ga lani obnovili v okviru projekta 1001 kal - 1001 zgodba. Obnovo je v okviru projekta In-terreg IIIA med Slovenijo in Italijo financirala Evropska unija. Danes počastitev dneva kulture v Hrvatinih HRVATINI - V Kulturnem domu v Hrvatinih bo danes ob 19. uri svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku. Na svečanosti bodo podelili tudi priznanja Zveze kulturnih društev Koper, slavnostni govornik bo Boris Pangerc, medtem ko bo imel pozdravni nagovor predsednik ZKD Koper Anton Baloh. Pripravili so tudi kulturni program z naslovom Kdor jih bere, vsak druči pesmi moje sodi (F. Prešeren). Scenarij in režija sta delo Edite Frančeškin. slovenija - Reševanje mejnega spora s Hrvaško in blokade pristopnih pogajanj s pomočjo Evropske komisije Vlada načelno podprla predlog o mediaciji Za Pahorja zamisel o mediaciji dosežek tudi za Slovenijo - Olli Rehn pozdravil sklep slovenske vlade - V Zagrebu bodo odnose s Slovenijo obravnavali v ponedeljek LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji dala načelno soglasje k predlogu Evropske komisije za reševanje vprašanja slovensko-hrvaške meje z mediacijo, je po seji vlade sporočil premier Borut Pahor. To je odgovor slovenske vlade evropskemu komisarju Olliju Rehnu, ki stališče Ljubljane in Zagreba pričakuje do konca prihodnjega tedna. Napovedal je še, da bo o tem načelnem stališču vlade razpravljal tudi odbor državnega zbora za zunanjo politiko, predvidoma že prihodnji teden. Kot je pojasnil, načelno soglasje pomeni "natančno tisto, kar je od Slovenije in Hrvaške pričakoval Rehn - ali podpiramo zamisel, da bi zadržke v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, ki jih je izrekla Slovenija zaradi prejudiciranja meje, odpravili na ta način, da bi se vprašanje meje rešilo z mediacijo". Da bi se komisar za širitev Rehn lahko v imenu Evropske komisije pogovarjal z morebitnimi mediatorji o njihovem sodelovanju, mora namreč imeti soglasje obeh vlad, je dodal. Premier je še pojasnil, da vidi Slovenija pomen me-diacije v tem, "da posredniki pomagajo obe- ma državama do določitve meje na kopnem in na morju", o podrobnostih media-cije pa ni želel razpravljati vnaprej, saj je treba počakati še na odločitev hrvaške vlade glede Rehnovega predloga. Kot je menil premier, je "velik premik, mislim da tudi dosežek za Slovenijo, da Evropska komisija posreduje z zamislijo o me-diaciji". "To je odločitev, ki vzbuja upanje v primeru pozitivnih odločitev obeh vlad, da bi v razumnem roku prišli do meje med državama in s tem za vedno rešili to vprašanje. S tem pa rešili celo vrsto drugih odprtih vprašanj. To bi bil res imeniten dosežek za obe sosednji državi," je menil Pahor. Poročila slovenskega dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila pravni okvir za morebitno reševanje vprašanja meje pred tretjo stranjo, vlada včeraj ni obravnavala zaradi odsotnosti bivšega vodje slovenskega dela komisije Mihe Pogačnika. Kot je pojasnil Pahor, bo vlada poročilo obravnavala prihodnji teden, saj si želi slišati tudi pojasnila od Pogačnika osebno; potem pa se bo odločila o usodi komisije - torej o koncu ali nadaljevanju njenega dela. V zvezi s tem se je Pahor sicer dotaknil tudi različnih interpretacij srečanja hrvaškega premiera Iva Sanaderja in tedanjega premiera Janeza Janše na Bledu poleti 2007. Kot je pojasnil, je sam izjave na Bledu razumel, da je Slovenija "pod določenimi pogoji pripravljena načelno in neformalno podpreti odločitev za presojo" vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. "Za to je bila imenovana tudi mešana komisija mednarodnopravnih strokovnjakov, da bi postavila pravni okvir," je dejal. Vendar pa ta komisija na koncu ni prišla do ključnega dogovora o uporabi načela pravičnosti pri reševanju vprašanja meje. Dosežen je bil dogovor, da se rešuje meja tako na kopnem kot na morju, da je izhodiščni datum 25. junij 1991, ni pa bilo dogovora o uporabi načela pravičnosti, pri katerem vztraja Slovenija, je delo komisije komentiral Pahor. Dotaknil se je tudi svojega prvega srečanja s hrvaškim premierom Sanaderjem v torek na Mokricah in ga ocenil kot dobrega. "Tako formalen kot neformalen del (srečanja) pri meni zbujata upanje, da bi lahko v naslednjih mesecih prišli korak dlje. Morate pa razumeti, da prvo srečanje samo po sebi ni moglo prinesti dogovora. Na to sva oba opozarjala tudi pred srečanjem," je dejal Pahor. "Dogovor, da se sedaj zunanja ministra srečujeta tedensko, po potrebi pa se bova srečevala tudi s premierom Sanaderjem, je tista prava pot, ki jo morata ubrati državi, ko naletita na problem," je menil premier. O pobudi za referendum o vstopu Hrvaške v Nato pa je ponovil, da bi referendum škodil interesom Slovenije v mednarodni skupnosti. To mu nakazujejo tudi odzivi kolegov v EU oz. Natu. Kot je dejal, "ti dialogi niso nikoli sredstvo pritiska", vendar pa gre za prijateljska opozorila, da bi referendum "pomembno poslabšal naše pogajalske pozicije in ugled v svetu". Evropski komisar za širitev Olli Rehn je pozdravil odločitev slovenske vlade o načelni podpori mediaciji kot korak naprej na poti do dogovora o evropskem posredo- vanju, ki bi pomagalo rešiti vprašanje meje in omogočilo nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, je včeraj v Bruslju povedala Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy. Komisar Rehn se veseli skorajšnjega nadaljevanja pogovorov z obema zunanjima ministroma, Samuelom Žbo-garjem in Gordanom Jandrokovicem, s ciljem dogovora o pogojih za takšno evropsko posredovanje, je še povedala tiskovna predstavnica. Hrvaški premier Ivo Sanader pa je na začetku včerajšnje seje vlade napovedal, da bo v ponedeljek srečanje predstavnikov vlade in predsednika države z voditelji parlamentarnih strank, na katerem bodo ocenili odnose s Slovenijo in se pogovarjali o možnih rešitvah za prekinitev slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU. Sanader je napovedal, da bo na srečanju, ki ga organizira s predsednikom Sti-petom Mesicem, obvestil udeležence o vsebini torkovih pogovorov s slovenskim pre-mierjem Borutom Pahorjem na Mokricah ter pobudi Evropske komisije za urejanje mejnega spora. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 26. februarja 2009 27 kozina - Konec iskanja 36 ur po umoru v nekem stanovanju v bližini Trevisa Domnevnega dvojnega morilca prijeli med Kozino in Tubljami Maroški državljan, kije osumljen, da je ubil hčer in partnerko, je hodil peš proti hrvaški meji - Izdal ga je klic v Maroko s tržaške postaje KOZINA - Na tubeljski ravnici, na cesti med Kozino in slovensko-hrvaško mejo pri Starodu, so slovenski policisti včeraj ob 10. uri prepoznali in prijeli 27-letnega maroškega državljana Fahda Bouichouja, ki je osumljen, da je v torek zvečer ubil partnerko Elisabetto Leder in njuno dveletno hčerko Arianno. Do krutega dvojnega umora, ki ga je storilec zagrešil z nožem, je prišlo v stanovanju v kraju Castagnole di Paese pri Trevisa Bouichouja je sinoči zaslišal koprski sodnik, na ekstradicijo pa bo treba počakati nekaj dni. Italijanski preiskovalci menijo, da maroškega državljana bremenijo pomembni dokazi. Bouichou je takoj po krvavem dogodku izginil, našli pa so ga 36 ur pozneje, ko je skozi Trst in Kozino bežal peš proti Hrvaški. Začelo se je v torek ponoči, ko je z avtomobilom partnerke zbežal v Jesolo (tam so vozilo znamke Škoda zasledili mestni redarji), z vlakom pa je dospel v Trst. Izdal ga je klic iz telefonske kabine na tržaški železniški postaji: v sredo ob 17. uri je govoril s sestro v Maroku, njen mobilni telefon pa so nadzorovali preiskovalci. Ob 18.15 je kvestura iz Trevisa ugotovila, da je klic prišel iz Trsta in takoj obvestila tržaške sodelavce, ki so sprožili obširno akcijo. Ob 21. uri je osumljenčevo fotografijo prejel ljubljanski urad Sirene, ki skrbi za izmenjavo informacij za nadziranje schengenskega območja. Omenjeni urad je podatke in fotografijo posredoval vsem slovenskim policijskim upravam, medtem je tržaški mobilni oddelek vzpostavil stik s koprskimi kolegi, ki so poostrili nadzor. Po besedah načelnika tržaškega mobilnega oddelka Maria Boja ni jasno, kje je maroški državljan preživel noč, v krajevnih hotelih in penzionih gotovo ne. Po gmajnah in gozdu se je naposled prebil čez mejo, nato je pot proti Reki, resda nekoliko naivno, nadaljeval po glavni cesti. Včeraj ob 10. uri se je beg končal. Slovenski policist v civilu ga je zagledal pred Tu-bljami, 6 kilometrov po Pesku in 23 kilometrov pred hrvaško mejo. Policist je poklical na pomoč sodelavce s Kozine, skupaj so osumljenca ustavili in pregledali. Imel je veljaven potni list in dovoljenje za bivanje v Italiji. Takoj so ugotovili, da gre za človeka, ki ga v Italiji iščejo zaradi suma dvojnega umora. Mladi ubežnik se prijetju ni upiral, bil je baje zelo zmeden in nebogljen. Po neformalnem zaslišanju na policijski postaji na Kozini so ga pozno popoldne odvedli na koprsko sodišče, kjer ga je zaslišal še okrožni tožilec. Zaslišanje se je končalo ob 19. uri: Bouichou je ekstradicijo zavrnil, kar bo postopek za izročitev nekoliko podaljšalo. Na podlagi prošnje tožilstva iz Trevisa, ki vodi preiskavo, bo koprski sodnik v prihodnjih dneh odločal o izročitvi. Osumljenca bodo nato na Fernetičih predali italijanski mejni Levo Fahd Bouichou, desno tržaški in koprski policisti na tiskovni konferenci na policijski postaji na Kozini (Kroma), spodaj policisti z osumljenim ob prihodu na koprsko sodišče (foto Danijel Cek, Primorske novice) policiji, ki ga bo najprej odvedla v tržaški zapor. Venetski preiskovalci so sinoči omenili, da naj bi Maročan slovenskim oblastem delno priznal odgovornost za dvojni umor, med možnimi nagibi za zločin pa so omenili dejstvo, da je 36-letna partnerka Elisa-betta Leder hotela sama skrbeti za malo Arianno (uradni postopek je bil baje že v teku). Župnik iz kraja Castagnole se je včeraj spraševal, ali je na njun odnos vplival tudi krst male Arianne, do katerega je prišlo pred par meseci: »Ne vem, ali je bil Fahd seznanjen s to odločitvijo,« je dejal župnik. Kakorkoli že, odnos med njima se je s časom skvaril in Bouichou, ki ga znanci opisujejo kot mirnega mladeniča, je v zadnjem obdobju poredko-ma prihajal v Italijo, zadrževal se je v domovini. Pred kratkim je prišel na obisk, da bi s hčerkico preživel pustno obdobje. Kvestor iz Trevisa je poudaril, da je do prijetja prišlo 36 ur po zločinu, tržaški in koprski kriminalisti, ki so na Kozini priredili tiskovno konferenco, pa so povedali, da je to sad zelo dobrega sodelovanja med slovensko in italijansko policijo. Prenos informacij je bil hiter, prav tako učinkovita so bila dejanja, je dejal šef koprskih kriminalistov Iztok Perenič. V Trstu je do podobnega dogodka prišlo 28. julija lani: tedaj so tržaški policisti na železniški postaji prijeli 23-letnika iz Bergama, ki je bežal proti vzhodu, po prijetju pa je priznal, da je ubil svoje bivše dekle. Aljoša Fonda manjšina - Stališče Igorja Gabrovca Dežela ne izvaja zakona za Slovence TRST - Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je na včerajšnji seji deželnega odbora za zakonodajo, nadzor in ocenjevanje, formaliziral predlog za preverjanje izvajanja deželnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2007. Svetnik Gabro-vec, ki je obenem podpredsednik odbora za zakonodajo, nadzor in ocenjevanje (predseduje mu Giorgio Baiutti), je v svoji utemeljitvi še posebej izpostavil pomen deželnega zaščitnega zakona, s katerim je takratna Illyjeva večina uredila področje varstva slovenske manjšine na deželni ravni in ga povezala z državnima zaščitnima zakonoma za jezikovne manjšine in za Slovence. Skoraj poldrugo leto po izglasovanju zakona se ta dejansko še vedno ne izvaja, saj ni prišlo niti še do ume-stitvene seje predvidene deželne posvetovalne komisije, meni zastopnik SSk. Ta pa je ključnega pomena za izvajanje številnih zakonskih postavk. Obenem je Gabrovec izpostavil pomen Igor Gabrovec bumbaca 14. člena istega zakona, ki predvideva vključevanje predstavnikov slovenske manjšine v vse deželne organe, ki načrtujejo in odločajo o gospodarskem, urbanističnem in socialnem ustroju teritorija. Smisel zahteve po ocenjevanju izvajanja zakona, o kateri bo odbor razpravljal na prihodnji seji, je zlasti v tem, da deželno vlado glasno opozori na neizvajanje pomembnega deželnega zakona in jo prisili v konkretne ukrepe, piše v izjavi Gabrovec. rim - Ugibanja po podpisu italijansko-francoskega dogovora Ali bo Tržič res dobil nuklearko? Predsednik Dežele Tondo podpira sodelovanje z JE Krško - Nasprotovanje Demokratske stranke - Prvi odzivi iz Slovenije TRŽIČ Ali res Italija načrtuje jedrsko centralo v Tržiču? Vprašanje je postalo aktualno, potem ko je Silvio Berlusconi pred kratkim napovedal gradnjo štirih nukleark na državnem ozemlju. Nekatere dežele so to možnost že zavrnile, druge pa pokazale pripravljenost za nuklearke, med katerimi naj bi bila tudi Furlanija-Ju-lijska krajina. Po nekaterih ugibanjih naj bi kot možno lokacijo ene od central omenjali tudi Tržič. To možnost zavrača domači župan Gianfranco Pizzolito, predsednik FJK Renzo Tondo pa o tem ne ve ničesar. Tondu se bi zdelo vsekakor smotrneje, da bi Italija in FJK aktivno sodelovali pri podvojitvi reaktorja jedrske centrale v Krškem, za kar se menda zavzema tudi minister za ekonomski razvoj Claudio Scajola. Tondova stališča niso prepričala goriških deželnih svetnikov Demokratske stranke Franca Brusse in Giorgia Brandolina. Po njunem mnenju Tržič res ni primeren za jedrsko Renzo Tondo nuklearko (kot možni lokaciji se govori o območju elektrarne ENEL), zato bi morala Dežela brez oklevanja zavrniti Berlusconijev predlog, če seveda sploh obstaja. Namesto siljenja v nuklearno energijo bi morale pristojne oblasti izvesti načrtovano preosnovo tržiške elektrarne na premog. Zadeva že odmeva tudi v Sloveniji. Poslanec vladajoče stranke Socialnih demokratov (SD) Luka Juri je na vlado naslovil poslansko pobudo, s katero jo poziva k spremljanju na- Franco Brussa črtov, ki sta jih objavili Italija in Francija glede sodelovanja pri gradnji najmanj štirih novih jedrskih elektrarn v Italiji. Kot ena od možnih lokacij se omenja Tržič. Kot v pobudi navaja Juri, sta med tistimi, ki sta takoj ponudili pripravljenost za postavitev ene od jedrskih elektrarn, tudi Sloveniji najbližji deželi Veneto in Furlanija-Julijska Krajina. Juri temu glede na geopolitični položaj in gosto poseljenost območja osebno ostro nasprotuje. Zato v poslanski pobudi poziva slovensko vla- Giorgio Brandolin do, naj čimprej stopi v stik z italijansko stranjo in vzpostavi stalen dialog tudi na tem področju, saj bi po njegovem prepričanju morala biti Slovenija vključena kot sogovornica. »Hkrati seveda to pomeni, da bomo to težko storili, ne da bi Italiji dovolili, da postane sogovornik tudi pri naši nameri o izgradnji drugega reaktorja NE Krško,« navaja Juri, ki to nenazadnje ocenjuje kot pozitivno, saj bo omogočilo oblikovanje skupne politike na tem področju. Da je potrebno sodelovanje so- Luka Juri sednjih držav - Slovenije, Hrvaške in Italije - glede energetske in okoljske strategije severnega Jadrana, meni tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj slovenskega Državnega sveta. Komisija je podprla peticij o Plinski terminal v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne, hvala!, ki jo je svetu naslovila koalicija nevladnih organizacij in posameznikov proti gradnji plinskega terminala v Kopru in kjerkoli v Sloveniji, so sporočili iz Mestne občine Koper, ki jo vodi župan in državni svetnik Boris Popovič. 4 Sobota, 28. februarja 2009 GOSPODARSTVO sporazum - Tržaška poslovna šola MIB in finančna družba Finest Sporazum za izobraževanje, raziskovanje in skupno promocijo Poslovna šola bo izobraževala menedžerje iz držav, ki jih pokriva Finest TRST - Tržaška poslovna šola MIB School of management in pordenonska javna finančna družba Finest Spa sta včeraj sklenili nov sporazum o sodelovanju za triletje 2009-2011. Sporazum, ki sta ga podpisala znanstveni direktor MIB Vladimir Nanut in predsednik Fi-nesta Michele Degrassi, ima med ključnimi cilji pospeševanje usposabljanja mladih univerzitetnih diplomirancev iz mednarodnih regij, v katerih je aktiven Finest, in podpiranje apliciranega raziskovanja in spoznavnih raziskav o internacionalizaciji podjetij in o tržnih potencialnostih s posebnim ozirom na podjetja, ki so člani pordenonske družbe ali to želijo postati. Dogovor s tržaško poslovno šolo predvideva tudi vzpostavitev aktivnosti menedžerskega izobraževanja za osebje družbe Finest, ne manjkajo pa tudi skupne pobude na področju komuniciranja in promocije na institucionalni ravni. »Posebno nadarjeni mladi diplo-miranci iz geografskih območij naše pristojnosti bodo lahko deležni prakse v naši organizacijski strukturi, in to z namenom, da v državah vzhodne Evrope ustvarimo mrežo ljudi, ki poznajo Finest in ki bodo sposobne promovirati njegov imidž v svojih državah,« je ob podpisu sporazuma povedal Michele Degrassi. Njegova družba namerava tudi financirati razpise za štipendije, ki bodo delno ali v celoti krile stroške menedžerskega usposabljanja, medtem ko bo na področju raziskovalnih dejavnosti MIB School of Management nudila Finestu svojo podporo v obliki kompetentnosti in profesionalnosti svojih docentov in študentov. »Ta sporazum potrjuje vlogo naše šole kot strateškega partnerja pomembnih proizvodnih in finančnih subjektov, kot je Finest, še posebej kar zadeva aktivnosti usposabljanja in apli-ciranega raziskovanja, ki sta funkcionalna razvoju deželnih podjetij na mednarodnih trgih,« je ob podpisu dogovora izjavil Vladimir Nanut. Naj spomnimo, da je pordenonska finančna družba Finest, v kateri imata prevladujoča lastniška deleža deželi FJK in Veneto, pomemben igralec na področju internacionalizacije podjetij v severovzhodni Italiji. Njena institucionalna misija je kapitalska udeležba v podjetjih, ki aktivirajo razvoj svojega poslovanja v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, v Rusiji in ostalih državah nekdanje Sovjetske zveze, v severni Aziji ter baltskih in kavkaških državah. Sedež tržaške poslovne šole MIB School of Management arhiv vino Andrej Bole o poimenovanju DOC Prosecco Tržaški vinogradniki podpirajo pobudo, a opozarjajo na svoje težave TRST - Tržaški vinogradniki se strinjajo z uvedbo med-deželnega mednarodno zaščitenega poimenovanja Prosecco za vino, ki se proizvaja v Venetu in tudi v naši deželi. V isti sapi pa opozarjajo tudi na potrebo po podpori lokalnemu vino-gradniško-vinarskemu sektorju, ki se nahaja v resnih v težavah. To je stališče, ki so ga zavzeli člani Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras do pobude Dežele Veneto, da sporazumno z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino pripravi pravilnik za vzpostavitev poimenovanja kontroliranega izvora (DOC) za vsa tista vina, ki se proizvajajo iz trte prosecco. »Veseli nas, da vas Prosek, kjer se je zgodovinsko rodil "proseker" (proseški, iz nemščine) in ki je bil na široko tržen v Avstroogrski, lahko danes postane prava rešilna bilka za proizvajalce iz Veneta, ki so s to penino obogateli,« je zadevo komentiral predsednik konzorcija Kras Andrej Bole. »Prepričani smo, da je to prava strategija za zaščito znamke in prestiž- nih produkcij, čeprav smo nekoliko razočarani, ker nas omenjeni deželni upravi nista niti obvestili o začetem postopku. Ne glede na to smo pripravljeni narediti svoje, vendar je potrebna jasnost pri eni točki: tudi naši vinogradniki morajo imeti kaj konkretnega od te operacije. Konec koncev smo pripravljeni dati ime, ki bo zaščitilo več kot 60 milijonov steklenic!« je izjavil Bole. Konzorcij Kras, ki ga podpirajo tržaška Trgovinska zbornica, Kmečka zveza in druge stanovske organizacije ter lokalne uprave, ima trden namen, da od Dežele FJK in ministrstva za kmetijske dobrine doseže vrsto ukrepov, ki so temeljnega pomena za preživetje tržaškega vinogradništva in kmetijstva nasploh. »Pričakujemo konkretno in definitivno pomoč za oživitev kmetijstva na kraškem robu, ta projekt, o katerem se govori že leta, pa je še vedno le mrtva črka na papirju,« je dodal predsednik konzorcija Kras. podjetja - Direktor solkanskega podjetja Rok Uršič za STA Instrumentation Technologies ne čuti učinkov gospodarske krize SOLKAN - Visokotehnološko podjetje Instrumentation Technologies je po še nepopolnih podatkih lani ustvarilo več kot štiri milijone evrov prihodkov in dober milijon evrov dobička, kar so podobni rezultati kot v letu 2007. Posledic gospodarske krize ne čutijo, je za STA povedal direktor in ustanovitelj solkanskega podjetja Rok Uršič. »Lansko poslovanje je v skladu z načrti, čeprav dokončnih podatkov še nimamo,« je pojasnil. Med drugim so v največjem evropskem sinhrotronu ESFR v Grenoblu v teh dneh dokončali z vgradnjo 224 solkanskih liber, inštrumentov za merjenje pozicije žarka, kar naj bi institucijo postavilo med največje, kot so Francozi zapisali v sporočilu Uršiču. O letošnji načrtih konkretno še ni mogoče govoriti, je poudaril prvi mož Instrumentation Technologies. Lani so namreč začeli razvijati nove proizvode, ki jih nameravajo od maja postopoma poslati na trg. Že zdaj je zanje veliko zanimanje vse od Japonske do ZDA. »Gre za povsem nov proizvod, ki omogoča zelo natančno pospeševanje žarka v pospeševalnikih. Primeren je za najnovejše generacije laserjev prostih elektronov,« je pojasnil Uršič. Po njegovih besedah v solkanskem podjetju, kjer nameravajo letos trenutnim 45 zaposlenim dodati 15 novih, gospodarske krize zaradi specifičnosti panoge ne čutijo. Instrumentation Technologies je namreč ponudnik rešitev za instrumentacijo in diagnostiko za pospeševalnike osnovnih delcev in v ozko specializirani tržni niši praktično brez konkurence. Njihov uspeh je tesno povezan z razvojem novih izdelkov, zato naj bi v prihod- njih letih za raziskave namenili več milijonov evrov. »Ničesar nismo spremenili, le okrepili smo razvojni cikel. Na strani povpraševanja ne vidimo razlike glede na prej. Naše stranke so vrhunski znanstveni inštituti po vsem svetu. Morda je čutiti le bolj zaostrene razmere pri iskanju finančnih virov pri bankah, a zaradi tega zaenkrat nimamo težav,« je povedal Uršič. V Instrumentation Technologies si veliko obetajo tudi od poteze novega ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je sredstva za raziskave in razvoj povečal za petino. Tako bo skupina iz solkanskega podjetja v marcu obiskala univerzi Stanford in Berkeley ter laboratorij Brookhaven. Uršič je bil pobudnik vstopa Slovenije v evropski program FAIR, s katerim bi pridobila tako znanost kot gospodarstvo v Sloveniji. Država k programu, za katerega bi v šestih letih morala prispevati 12 milijonov evrov, uradno še ni pristopila, čas pa ima do konca marca, da bi lahko izbrala področje, kjer bi lahko največ iztržila, je pojasnil. Gre za enkratno priložnost, saj bi vrhunsko raziskovalno infrastrukturo pridobili tudi s pomočjo denarja iz evropskih strukturnih skladov, je še dodal. V solkanskem podjetju, ki je bilo ustanovljeno leta 1998, so včeraj odprli vrata za obiskovalce. Gostili so učence in dijake bližnjih osnovnih in srednjih šol, nato pa so radovednežem poljudno predstavili svoje delo, značilnosti trga, na katerem delajo, in ponudili informacije o najzanimivejših raziskavah na pospeše-valnikih osnovnih delcev, ki jih omogočajo tudi solkanski instrumenti, so sporočili iz Instrumentation Technologies. (STA) Generali želi prevzeti dejavnosti ameriške AIG na Filipinih MILAN - Koncern Generali je vložil ponudbo za prevzem filipnskih dejavnosti ameriške zavarovalne skupine AIG, velikanke, ki jo je pred kra-hom rešila vlada v Washingtonu. Krilati lev konkurira za prevzem v povezavi z banko Banco de Oro Unibank, največjo filipinsko bančno skupino, na seznamu povabljenih interesentov za prevzem pa so še zavarovalnice Prudential, Axa in Manuli-fe. Po nekaterih ocenah naj bi bile dejavnosti v prodaji vredne med 800 in 900 milijoni evrov. Delnice tržaške zavarovalne družbe so bile včeraj predmet živahnega borznega trgovanja s skoraj 3-odstotnim dvigom kotacije, potem ko so nekatere poslovne banke objavile pozitivne ocene reorganiziranja skupine po pripojitvi zavarovalnic Alleanza in Toro. Borzno kotacijo je spodbudila tudi novica o emisiji petletnih obveznic za refinanciranje dolgov krilatega leva, za katere je zavladalo veliko zanimanje. Nove obveznice bodo zamenjale zadolžnice, ki zapadejo maja. EVRO 1,2782 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. februarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 26.02. 25.02. ameriški dolar japonski jen 1,2782 125,33 1,2795 123,76 ruski rubel 8,7429 45,5350 8,7485 45,8005 63,7700 danska krona 7,4499 0,89130 7,4495 0,88840 švedska krona 11,3175 8,7780 11,3060 8,7460 češka krona 28,333 28,350 estonska krona 15,6466 300,02 15,6466 299,63 poljski zlot 4,6960 4,6515 1,5947 avstralski dolar 1,9590 1,9558 1,9685 romunski lev 4,2904 3,4528 4,2823 3,4528 latvijski lats 0,7094 0,7093 3,0503 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3860 7,3924 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 26. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,49688 1,26125 1,7975 2,115 LIBOR (EUR) 1,5375 1,83563 1,94625 2,04875 LIBOR (CHF) 0,30333 0,5 0,64833 0,95 EURIBOR (EUR) 1,543 1,835 1,942 2,043 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.842,65 € -186,76 _ TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. februarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,08 -5,32 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 52,50 -0,34 -1,04 MERCATOR PETROL 22,28 160,80 -2,79 -5,27 TELEKOM SLOVENIJE 264,98 122,17 -0,85 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 25,50 DELO PRODAJA - -1,96 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 8,31 -2,92 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 47,77 10,25 32,00 -1,36 -6,22 -5,88 SAVA 225,40 +0,39 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 14,54 -0,68 MILANSKI BORZNI TRG 26. februarja 2009 MIB 30: +2,36 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,192 4,117 -2,53 +3,26 BANCO POPOLARE 3,11 +3,67 BCA POP MILANO 3,315 +0,30 ENEL 0,761 4,252 +0,77 FIAT 3,805 +1,27 +9,50 GENERALI 12,67 +2,18 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,990 +0,85 +6,19 LUXOTT1CA 10,56 +3,43 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,53 6,395 +2,32 +2,32 PIRELLI e C 0,175 -0,14 +2,94 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 6,895 12,54 +0,66 +1,62 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,902 3,612 +1,76 TENARIS TERNA 0,963 7,025 +8,14 -0,64 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,432 0,329 -0,31 +2,17 UNICREDIT 7,50 1,015 +7,30 +6,01 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 44,67 $ -1,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.619,75 857,77 -1,79 -1,56 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.409,23 884,64 +0,30 +0,56 FIRS, Banjaluka 1.336,47 +0,14 -2,45 SRX, Beograd 189,10 1.700,86 -3,29 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.715,45 1.926,40 -1,21 -0,02 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 7.182,08 1.391,47 +1,22 +2,38 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 752,83 763,810 3.942,62 +1,58 -0,52 +2,51 CAC 40, Pariz 3.915,64 2.744,84 1.482,71 +1,78 PX, Praga 642,8 2.021,14 +0,11 +2,84 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.457.93 1.617,44 2.894.94 2.121,25 8.954,86 -0,04 +0,04 -0,84 -3,86 +0,59 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. februarja 2009 5 »v ŽARIŠČE t A Pot v notranjost človeka __ Peter Rustja_ Živimo v času, ki ga po eni strani definirajo mediji, po drugi strani pa pomanjkanje prave komunikacije, med virtualno resničnostjo in realno osamljenostjo. V času globalizacije je to opazno ne le v velemestih, ampak takore-koč povsod. Tudi Trst ni srečna oaza. Že sprehod po mestu je dokaz, da se različnosti med sabo srečujejo takorekoč na ulici, a vendarle težko bi rekli, da se med sabo tudi resnično poznajo. Nasmejani Afričani, ki prodajajo v zadnjem času knjige in časopise in vedno nekam hiteči Kitajci sta le dve najbolj opazni skupnosti, ki se pojavljajo vsak dan pred našimi očmi in o katerih resnično vemo premalo. Premalo poznamo ozadja, od kod in zakaj so ti ljudje sploh prišli k nam, njihove osebne želje in predstave, kakšno naj bi bilo boljše življenje. Sicer pa ne gre le za vprašanje priseljencev. Slednje politika zelo pogosto postavlja v ospredje kot problem, saj jih lahko navzven opazimo kot različne, torej tuje. Nič manj tuj pa je za marsikaterega tudi sosed, ki je na prvi pogled čisto podoben ostalim, a se skozi življenje mora prebiti z različnimi problemi in travmami. Družba dandanes nerada posluša »resničnemu« sočloveku. Problemi, s katerimi se večina ukvarja, so namišljene teme, ki jih ponujajo reality show. S pravimi vprašanji sočloveka pa se ukvarjajo pri tržaški škofijski Karitas. Od leta 2000 deluje v njenem okviru tudi psiho-socialna služba, ki jo vodita zakonca Kristina Martelanc in Adam Selj. Tokrat sem se z njima zmenil za pogovor kar v centru, kjer delujeta, in sicer v prvem nadstropju ulice Cavana 15. Urad psiho-socialne službe se nahaja na istem nadstropju kot številni drugi uradi. Pred vrati slednjih se je kljub zgodnji uri zbralo že veliko število ljudi, ki so dostojanstveno in mirno čakale, da pridejo na vrsto. Nič odvečnih besed in prerekanj kdo je prvi. V uradu, kjer delata Adam in Kristina, me je najbolj presenetilo veliko število stolov. Stol ob stolu, v ozadju pa miza, nad njo pa križ. Prostor, ki bi drugje učinkoval celo majhen, je prav zaradi velikega števila stolov zgledal večji in prostornejši. Na teh stolih se dan za dnem zbirajo na individualnih pogovorih in v skupini za samopomoč ljudje z različnimi življenjskimi zgodbami. Zgodbami, ki so lepe in krute, kot jih lahko piše samo življenje. Kristina in Adam se z njimi tako sproščeno pogovarjata kot z mano, ko jim zastavljam tipična vprašanja, kaj pravzaprav delata. »Aktivno poslušanje«, pravita. Poslušanje, ki temelji na skupnem doživljanju, posredovanju in svetovanju. »Skupina je pravzaprav makrokozmos individualnih pogovorov«, doda Adam, ko mi opiše, kako deluje na prvi pogled zelo heterogena skupina samopomoči. Ljudje z različnimi življenjskimi zgodbami preko pogovora in dialoga rede-finirajo sebe prav preko poslušanja drugega. Skupna vez med navidezno različnimi je emocija, doživljanje najglobljih čustev. Za razumeti sebe rabiš drugega. Ekonomska kriza je še dodatno povečala število ljudi, ki išče različne vrste pomoči. Pomoč ljudem v stiski pa ni le posredovanje materialnih dobrin, ampak tudi reševanje potlačenih stisk iz podzavesti do zavedanja. Prav preko dialoga in dela na osebi in osebnosti se ljudje začenjajo zavedati večplastnosti življenja. Poleg objektivnih težav, s katerimi se je treba soočati na en način, obstajajo tudi subjektivne, ki jih lahko odpravimo z novim pristopom do sebe in družbe. Vsako srečanje je različno, pravita. Vsak človek rabi drugačen pristop, vsakemu pa nudita sproščen pogovor. Tudi uporaba besed je važna. Obstajajo nekakšni mentalni virusi, ki onemogočajo sproščen pogovor. Uporaba glagola morati, na primer, že vnaprej definira pogovor, ki ni več dialog. Potrebno je sogovornika poslušati in mu svetovati, ne da bi ga pri tem prizadel. Bistveno pa je upoštevanje čustva hvaležnosti, ki se ga premalokrat zavedamo. Ko za zaključek ju vprašam, kako delata kot zakonca na istem delavnem mestu, mi Kristina z nasmeškom na ustih odgovori, da čudovito dela s kolegom, ki je tudi mož. KULINARIČNI KOTIČEK Neapeljska frtaja Današnji recept bi morda sodil med bolj poletne ali spomladanske jedi, ker pa, po mojem mnenju, jajca nimajo nekega posebnega letnega časa, ko so bolj okusna in ker danes najdemo zelenjavo, ki je potrebna za to frtajo, ki sem jo jedel v Neaplju, skozi vse leto, sem se odločil, da vam jo posredujem. Verjemite, da je izredno slastna, če so vam seveda jajca všeč. Potrebujemo: 0,5 kg krompirja, 4 male zelene bučke, 4 paprike (2 rdeči, 2 rumeni), 3 čebule, 6 jajc, 2 stroka česna, 4 žlice moke, 4 žlice ribanega ovčjega sira, 1,5 dl olivnega olja, sol, poper. Najprej operemo in narežemo vso zelenjavo: krompir razrežemo na drobne kockice, čebulo na grobo sesekljamo, bučke narežemo na pol cm debele kolobarje, paprike operemo, obrišemo odstranimo peclje, semena in bele notranje kožice, nakar jih narežemo na za prst široke rezance. Pristavimo na ogenj teflonsko ponev, v katero zlijemo pol kozarca olja, kjer prepražimo čebulo. Pražimo jo približno 10 minut, potem jo zelo malo po-solimo in jo shranimo v segreto lončeno posodo; v teflonsko ponev dodamo še malo olja, nanj vržemo strt strok česna in ko se obarva ga odstranimo, nakar v tem olju precvremo bučke, tudi te približno 10 minut. Ko so nared, jih zelo malo posolimo in dodamo v lončeno posodo, kjer imamo že praženo čebulo. V ponev spet prilijemo malo olja, precvremo v njem drugi strok česna, ko se obarva, ga odstranimo in v olje vržemo na rezance zrezane paprike, ki jim prilijemo kozarec vode. Dušimo 15 minut, spet zelo malo solimo in premestimo v posodo, v kateri že imamo čebulo in bučke. V ponev prilijemo še malenkost olja, ga močno segrejemo in na njem ocvremo kockice krompirja. Rahlo solimo, popramo po želji in tudi krompir premestimo v lončeno posodo. Sedaj lahko ubijemo jajca v večjo skledo, primešamo moko in nariban ovčji sir, zelo dobro premešamo, da se moka ne sprime v kepice in dobljeno zmes zlijemo v ponev, v katero smo dodali že kapljico olja. Pustimo, da se jajca pečejo približno pet minut, nakar zvrnemo nanje vso zelenjavo, ki smo jo medtem premešali, frtajo prepognemo, ponev pa pokrijemo in počakamo, da se frtaja strdi, a ne preveč, saj mora ostati rahla. Ugasnemo ogenj in pustimo, da se jajčna jed ohladi, potem jo premestimo na širok krožnik in narežemo na trikotnike. Tako frtajo lahko ponudite kot predjed ali tudi kot okusno glavno jed. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Odgovor župana Reta mavhinjskemu jusu Z zanimanjem sem prebral pismo predsednika mavhinjskega jusa Vasilija Pipana v zvezi z napovedano odtujitvijo poslopja nekdanje kasarne finančne straže v vasi in odgovor, ki ga je objavil župan Giorgio Ret, kateremu je bilo pismo namenjeno. Na zadnji seji občinskega sveta je desno-sredinska večina sprejela načrt »odtujitve in vrednotenja« premoženja Občine Devin-Nabrežina. V sklepu je izrecno naveden tudi zakon 133 iz leta 2008, ki predvideva avtomatično spremembo namembnosti dotične nepremičnine. Besedilo sklepa se sicer nanaša na nepremičnino v Ribiškem naselju, vsekakor pa je jasno, da lahko isto načelo velja tudi za ostali dve nepremičnini, se pravi poslopje nekdanje šole na trgu v Na-brežini in nekdanje kasarne finančne straže v Mavhinjah. Stranka Slovenska skupnost je skupaj z ostalimi predstavniki opozicije v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu nasprotovala načrtu in vsekakor zahtevala, da se ohrani javna namembnost omenjenih nepre-mičnin.Odgovor Retove večine je bil negativen. Zato pa smo predložili resolucijo, ki naj župana in odbor obveže, da se pred vsakim nadaljnjim korakom sreča z domačini na javnih skupščinah. Te naj bodo zagotovo in čimprej tudi v Mavhinjah in v Na-brežini! Istočasno zahtevamo, da se v primeru prodaje ves izkupiček in-vestiora v vasi, katerim je dotična nepremičnina pripadala. Da bom še bolj jasen: če pogledamo seznam javnih del v obdobju 2009-2011 pridemo do zaključka, da je večina le teh predvideni za privilegirani spodnji del občine. Prodaja nepremičnin pa po našem mnenju vsekakor ni dobra rešitev. Gre za objekte, ki so bili sezidani na Slovencem razlaščeni zemlji. V primeru nabrežinske šole pa ne moremo mimo dejstva, da je bila zgrajena z delom in sredstvi takratnih Na-brežincev, ki so si močno želeli udobno slovensko šolsko poslopje za vzgojo in izobraževanje mladih generacij. V svojem odgovoru župan Ret navaja obnovitvena dela v mavhinj-skem vrtcu in v nekdanji policijski kasarni. Gre pa za namenska sredstva, ki jih Občina prejema od Pokrajine ali Dežele. Domačini lahko sami presodijo, koliko je bilo izvedenih javnih del v obmorskem delu občine in koliko jih je bilo v vaseh nad železnico. Skratka, za Mavhinje in za ostale kraške vasi je bera še kar revna. Preden zaključim pa še poziv županu, naj ščiti in ohranja statutarno enakovrednost slovenščine in italijanščine. Na osnovi tega načela bi moral npr.novi redar/ka, ki ga Občina namerava zaposliti, odlično obvladati najmanj oba domača jezika in po možnosti še vsaj enega tujega! Vsaka občinska služba bi morala v uradih zagotavljati prisotnost dvojezičnega uradnika, kar se danes ne dogaja dosledno. Ko telefoniramo na občino bi morali vedno dobiti odgovor tudi v našem jeziku. Poleg italijanske trobojnice in evropske zastave bi morala povsod na ozemlju viseti tudi slovenska zastava kot simbol slovenske avtohtone narodnosti. Veliko je torej priložnosti, ko lahko župan Ret s konkretnimi dejanji in v vsakodnevni praksi dokaže, da je župan vseh nas in da si širok konsenz tudi zasluži. Edvin Forčič, devinsko-nabrežinski svetnik in sekcijski tajnik SSk Dan miru in sožitja Društvo Promemoria z zadovoljstvom sprejema predlog, da postane 10. februar Dan miru in sožitja, ki ga je Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper postavilo v pismu, ki ga je Primorski dnevnik objavil 11.2.2009. To se nam zdi primerno in potrebno iz več razlogov. Po eni strani zaradi okrepitve italijanskega inštitucional-nega revizionizma in vse bolj oholega nastopanja rehabilitatorjev fašizma in fašistov v propagiranju laži in zastrupljanju italijanskega javnega mnenja. Predsednik italijanske republike Napolitano vztraja pri svojih stališčih in razglaša za „Italijane, absolutno proste vsake krivde" ljudi, kot so Ettore Lubiana, ki je 4.2.1944 padel kot vojak fašistične kolaboracio-nistične Milizia difesa territoriale v partizanskem napadu na nacifašisti-čno kolono vozil pri Rihemberku-Braniku, ali prosluli „zadnji italijanski prefekt v Zadru" - ter vojni zločinec, član Posebnega sodišča za Dalmacijo - Vincenzo Serrentino in številni drugi. Podtajnik v vladi italijanske republike, ki naj bi nastala iz Odporništva, je na letošnji proslavi na bazovskem šohtu poljubil prapor fašistične kolaboracionistične Socialne republike (kar si lahko ogledate na posnetku od min. 00:25 na naslovu http://24ur.com/bin/video.php7me-dia_id=60252469§ion_id=1&ar-ticle_id=3157428). Po vsej Italiji so z denarjem davkoplačevalcev domnevno zmerne desnosredinske, postfa-šistične in odkrito fašistične organizacije skupaj prirejale proslavljanje „mučenikov fojb" in z istim denarjem tiskale in delile razne publikacije polne strupenih laži in poveličevanja fašistov. Še huje pa je bilo z mediji, ki so se z redkimi izjemami povsem prilagodili, tudi domnevno opozicijski, in odkritim fašistom nudili prostor za širjenje njihovih laži (zgleden primer na naslovu http://it.novopress.in-fo/novo-print.php?p=11135). Sedaj pa senator Camber napoveduje ustanovitev senatorske preiskovalne komisije o fojbah, ki naj uradno potrdi fašistične razlage in tolmačenja medvojnega in povojnega dogajanja pri nas in postavi temelje za zakonski pregon vsakogar, ki bi jim osporaval ali jih postavljal v dvom. Naj se torej čudimo, če se bodo v kratkem na italijanskih ulicah pojavile legalizirane in od države denarno podprte sodobne oblike škvadrizma, „obhodne straže", med katerimi tudi tisto, ki jo je v naši deželi organizirala odkrito fašistična politična organizacija in jo brez sramu in posledic poimenovala po zakrknjemu fašistu, nekdanjemu tajniku Fašistične stranke, Ettoreju Mutiju? Po drugi strani pa zaradi vse bolj odločnega in organiziranega odpora in odgovora, ki ga tem pojavom inštitucionalnega revizionizma nudijo italijanski protifašisti, ki so zaradi tega izpostavljenim besnim napadom - tudi fizičnim - proslavljalcev fašističnih mučenikov fojb. Številne predstavitve knjig, debate, simpoziji, konference in druge pobude, ki so se (in se še bodo) na to temo odvijale po celi Italiji in pri katerih smo sodelovali pričajo o tem in tudi o ob- Nlfi stoju številnih raziskovalcev in razumnikov, ki se niso pripravljeni prilagoditi ustvarjanju novega, lažnega zgodovinskega spomina, ki ni zgolj italijanska posebnost, ampak splošni evropski pojav. Zato menimo, da bi bilo primerno ob prihodnjem 10. februarju prirediti pobudo, ki naj združi slovenske in italijanske (in druge) protifašiste v potrditev mednarodne razsežnosti in pomena protifašizma in protifašistične solidarnosti kot edinega pravega dejavnika resničnega in pravičnega miru in sožitja. Ki naj javnosti predoči tudi našo pravo zgodovino, tisto, v kateri so se slovenski, italijanski in drugi protifaši-sti skupno borili in zmagali proti na-cifašistični zveri, ki se danes ponovno skuša prebuditi k življenju. Za društvo Promemoria Sandi Volk Še o balinanju Z veseljem sem prebral odgovor (čeprav imam določene pomisleke glede istovetnosti podpisnika) predsednika balinarske sekcije Gaja gospoda Gabriellija v zvezi z nezani-manje njihovih članov za nastope v tekmovanjih, ki jih organizira balinarska komisija pri ZSŠDI. Čeprav kdo dobro pozna našo balinarsko stvarnost, je že zdavnaj odkril, kje se skriva resnica, prav pa je, da jo odkrijejo tudi naši bralci. Tudi tistemu, ki dobro obvlada slovenski jezik bo težko ugotoviti, kdaj in s katerimi besedami naj bi ga užalil. Pogledati resnici v obraz in biti realen ali kritičen še ne pomeni žaliti. Res da večkrat resnica boli in včasih je treba tudi priznati poraz, ne pa se brezupno plezati po steklu. Smešni se mi zdijo izgovori, ki jih je nanizal v petkovem (20. februarja) odgovoru. Dejavnosti in aktivnosti Gajevih balinarjev se v večji meri ne razlikujejo od delovanje vseh ostalih zamejskih društev. Kljub intenzivnemu treniranju (v drugih društvih obstajajo tudi taki, ki trenirajo celo vsak dan) mislim da jih deset nastopov v tretjeligaškem prvenstvu ni tako načelo, marsikdo od nas je tudi zaposlen in ima družino, a nastopov na naših tekmovanjih se ni nikoli odrekel. Na žalost se ne zavedamo, da s takim pristopom vse prej kot podpiramo dejavnost balinarske komisije. Našim tekmovanjem zavida marsikdo v večinskem narodu in na to smo lahko ponosni. Za enkrat smo lahko hvaležni zavednim članom ostalih naših društev, ki z množičnim nastopom omogočajo, da našo dejavnost ohranjamo še pri življenju. Dovolj je le kanček dobre volje in razsodnosti, ki jo žal vsi nimamo. Kot zavednemu Slovencu, kateremu je rana v srcu še vedno odprta, bi za konec svetoval gospodu Gabrielliju, da bi se kot predsednik odseka raje zavzeto in dosledno opredelil za njihova člana, katerima je bilo v preteklosti na igrišču onemogočeno se izražati v materinemu jeziku, kar je za našo narodnostno skupnost veliko pomembnejše, kot argument o katerem tokrat teče beseda. Lep pozdrav Zdravko Skupek STARE SLOVENSKE RODBINE NA TRŽAŠKEM Barkovlje Barkovlje se kot predmestna vas razvijejo v 18.stoletju, tako da je večina starejših priimkov »priseljena« iz drugih krajev. Prvi izmed teh je Pertot, ki pride iz Nabrežine konec 17. stoletja. Kmalu mu sledi Martelanc, ki se priseli na začetku 18.stoletja. Obe bosta za nekaj stoletij tudi najštevilčnejši barkovljanski rodbini. Na začetku so povečini najemniki (koloni) tržaških plemičev, ki imajo tu posesti, a se kaj kmalu osamosvojijo in postanejo samostojni kmetje. Podobno velja za večino drugih slovenskih kmetov, ki naseljujejo to področje. Leta 1773 najdemo namreč že Bruse, Pipane, Strnade, Furlane, Vodopivce in Žnidarčiče, kmalu potem pa še Subane, Tavčarje, Mozetiče in Miklavce. Starci se pojavijo že leta 1703 kot veja kontovelskih, nato pa jih v popisih najdemo šele eno stoletje kasneje (1823). Tedaj so tu že Breclji, Cijaki, Krečiči in Matjašiči, v drugi polovici stoletja pa bomo našli še Civardije, Čermelje, Grbce, Kriščake in Škabarje. Vmes pa se priseljujejo in odseljuje še mnogi drugi, saj je še vedno veliko zemlje v lasti tržaških družin, ki jih dajejo v najem, koloni pa se tudi pogosto selijo. Marko Oblak / TRST Petek, 27. februarja 2009 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it zaščitni zakon - Na pokrajinskih cestah v obeh kraških občinah Zgonik in Repentabor: kakih 40 dvojezičnih tabel Tako izhaja z operativnega srečanja tehnikov obeh občin in pokrajinske uprave Približno 40 dvojezičnih smerokazov in drugih cestnih tabel, toliko jih bo tržaška pokrajinska uprava namestila v repentabrski in zgoniški občini, da bi zadostila zakonskim določilom o vidni dvojezičnosti. Tako je bilo domenjeno na včerajšnjem operativnem srečanju tehnikov pokrajinske uprave, zgo-niške in repentabrske občine. Vodja tehničnega urada obeh kraških občin Marjan Černjava in koordinator evropskih projektov Aljoša Gabrovec sta skupaj s predstavnikoma pokrajinskega urada za javna dela najprej na repentabrskem županstvu pregledala okvirni načrt za namestitev dvojezičnih smerokazov in drugih cestnih tabel, nato pa je četverica preverila načrt na terenu. Tehniki so začeli svojo pot na pokrajinski cesti, ki vodi z Opčin proti Co-lu. Pokrajinska uprava je pristojna za namestitev cestnih tabel na pokrajinskih ce-stih, z izjemo odsekov v obljudenih predelih, to je po vaseh in zaselkih, za kar so pristojne posamezne občine. Tehniki so označili kraje, kjer bo treba namestiti nove dvojezične table, pa tudi kraje, kjer bo treba dosedanje dotrajane smerokaze nadomestiti z novimi. Največ novih tabel bo treba postaviti pred križišči in odcepi cest na odsekih pred vhodom v vasi obeh kraških občin. Obe občinski upravi sta namreč pred kratkim na več predelih namestili nove smerokaze in tako sta že zadostili določilom zaščitnega zakona o vidni dvojezičnosti. V repentabrski občini bo treba namestiti le nekaj novih tabel; več jih bodo postavili v zgoniški občini, kar je povsem razumljivo zaradi večjega števila pokrajinskih cest. Včerajšnjemu operativnem srečanju v repentabrski in zgoniški občini bodo sledila še podobna srečanja v ostalih okoliških občinah. Na namestitev dvojezičnih tabel in smerokazov bo treba verjetno počakati več mesecev. V roku kakih dveh mesecev naj bi bila projektna faza zaključena. Zatem bo morala pokrajinska uprava razpisati natečaj za oddajo del v zakup, za kar bo tudi potrebno nekaj mesecev. Ob tem bo treba - pred začetkom del - upoštevati zakonsko predvidene roke, kar pomeni, da bo treba na dvojezične table na pokrajinskih cestah počakati vsaj do poletja. M.K. pristanišče Zasegli škodljive kemikalije V tržaškem pristanišču so karabinjerji videmskega oddelka NAS, ki je pristojen za higiensko-zdravstvene zadeve, zasegli štiri kontejnerje, v katerih so bile telovadne copate kitajske proizvodnje. Ob copatah so bile vrečke s kemikalijo, ki je pri potrošniških proizvodih v Evropski uniji prepovedana, ker škodi zdravju. Pri posegu sta sodelovala tudi carinska uprava in urad za pomorsko zdravstvo. V kontejnerjih je bilo štiri tisoč škatel telovadnih copat. Blago je vredno 180 tisoč evrov, nabavil ga je uvoznik iz okolice Trevisa. V škatlah so karabinjerji zasledili vrečke z napisom »silica gel«, ki so vsebovale kemikalijo dimetilfu-marat (DMF). Slednjo uporabljajo pri odstranjevanju plesni z lesenih in usnjenih površin, a je v EU prepovedana, ker povzroča alergične reakcije, v prvi vrsti vnetje kože, opekline in dihalne težave. Tehnika repentabrske in zgoniške občine Marjan Černjava in Aljoša Gabrovec (z leve) in pokrajinska tehnika ob ogledu mest, kjer bi morali namestiti nove dvojezične smerokaze in cestne table kroma V sredo se je v prostorih občinske telovadnice v Zgoniku odvijala prva učna urica gibalne vzgoje namenjena otrokom, ki obiskujejo otroški vrtec Gabrovec. Projekt je vključen v vzgojno izobraževalno ponudbo Didaktičnega ravnateljstva Na-brežina in je izveden v sodelovanju z društvom AŠK KRAS iz Zgonika, vodi pa ga društvena strokovnjakinja Martina Milič. Okvirno je predvidenih pet učnih enot z zaključnim prikazom osvojenih gibalnih veščin. Vzgojni cilji projekta temeljijo na omogočanju in spodbujanju gibalne dejavnosti predšolskih otrok ter seveda na doživljanju ugodja v vsestranskih gibalnih aktivnostih. Na prvem srečanju sta bila prisotna tudi ravnatelj Marco Jarc in odbornik AŠK KRAS Luciano Milič (na sliki). Oba sta poudarila pomen, ki ga ima za kvalitetno predšolsko vzgojo prav aktivno povezovanje otroškega vrtca z organizacijami, ki delujejo na teritoriju Občine Zgonik. zgonik - V okviru sodelovanja med vrtcem iz Gabrovca in AŠK Kras Učne urice gibalne vzgoje Vodi jih Martina Milič - Prva urica je bila v sredo - Cilj je omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti predšolskih otrok O sečnji gozdov na zavarovanih območjih Kmečka zveza obvešča svoje člane, da konec februarja zapade rok za sečnjo gozdov in odstranjevanje posekanega lesa na zavarovanih območjih tržaškega in goriškega Krasa. Zapadlost zadeva gozdne površine, ki se nahajajo v območjih skupnega pomena (SIC) in posebnega varstva (ZPS). Ta zapadlost velja tako za panjevske gozdove (bosc-hi cedui) kot za visoke gozdove (fu-staie). Pri sečnji je treba spoštovati vrsto določb, ki jih uvaja obstoječi Gozdarski pravilnik (odobren z OPR 032 z dne 12.02.2003). Glede na številne in zahtevne določbe zveza svetuje, da pred sečnjo zainteresirani zaprosijo za strokovna navodila Gozdarsko službo. Zapadlih navtičnih raket ne odvrzite v morje Če je zapadel rok uporabe navtičnih signalnih sredstev za pomoč na morju (raket), jih nikar ne odvrzite v morje (poleg onesnaženja tvegate tudi slano globo), pač pa jih dostavite na pomorsko upraviteljstvo (Ul. Sant'Ermacora 2/4) od 9. do 13. ure in od 16.30 do 19.30 (vsak dan z izjemo ponedeljka). Promet v Miljah oviran zaradi zamenjave drogov Mestni redarji iz Milj sporočajo, da bo od ponedeljka, 2. marca, prišlo do prometnih omejitev zaradi zamenjave drogov za javno osvetljavo vzdolž Nabrežja de Amicis. Ob delavnikih bosta zato od 8.30 do 17. ure (vse do zaključka del) Ul. Manzoni in Nabrežje de Amicis zaprta za promet. V Boljuncu Vojaške pesmi iz Primorja 1700 - 1918 Kulturno društvo F. Zenobi iz Mačkolj vabi jutri v Boljunec v Parovelovo vinsko klet (ob gledališču) na družabni večer z naslovom »Vojaške pesmi iz Pri-morja 1700-1918«. Sledilo bo druženje in pokušina vin iz vinske kleti Parovel. Evropski dan redkih bolezni Združenje Azzurra, ki si prizadeva, da bi pomagalo družinam z otroki, ki bolehajo za redkimi boleznimi, prireja jutri v avditoriju muzeja Revoltella srečanje ob priliki evropskega dne redkih bolezni. Od 16. ure se bodo za mikrofonom zvrstili zdravniki, udeleženci pa bodo lahko prisostvovali tudi plesnim in glasbenim performansom. astronomija - Videti ga je mogoče tudi s prostim očesom Komet Lulin je v teh dneh potoval »le« 61 milijonov kilometrov od Zemlje V teh dneh leti mimo Zemlje komet Lulin ali C/2007N3. Videti ga je mogoče brez posebnih naprav okoli polnoči, ko je na najvišjem položaju. Komet je pred dvema letoma odkril astronom s tajvanskega observatorija Lulin, po katerem zdaj nosi ime. Najbolj se je približal našemu planetu 24. februarja, ko je bil oddaljen »le« 61 milijonov kilometrov ali 161-krat dlje, kot je Luna. Znanstveniki menijo, da komet prvič potuje znotraj sončnega sistema. Na svojem potovanju okoli sonca vsako sekundo izloči skoraj 3 tisoč litrov vode. Tako nastane značilni rep, ki ga spremlja. Britanski astronomi preučujejo Lulina s pomočjo Nasinega satelita, saj želijo čim več izvedeti o njegovem kemičnem sestavu in o njegovem izvoru. Sicer pa komet v teh dneh opazuje tudi marsikateri ljubiteljski astronom. Tako tudi naš bralec David Kralj z Opčin, ki je kometa ujel v svojo fo-tokamero s teleskopom z Brkinov. Sliko objavljamo tu ob strani. Komet Lulin v ozvezdju Leva david kralj / TRST Petek, 27. februarja 2009 7 šolstvo - Milena Padovan vodi Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa Pomen dela v razredu in povezanosti z okoljem Upajo v zadostno število vpisov - Svet dela še vedno potrebuje poklicne figure, ki jih ta šola usposablja Rok za vpis v vrtce in šole vseh stopenj se izteka, saj se bo zaključil jutri. To velja tudi za Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa, kjer ravnateljica Milena Padovan, ki to mesto zaseda od septembra lani, upa, da bodo imeli zadostno število vpisov za obe smeri, trgovsko in geometrsko. Poklicne figure, ki jih ta šola usposablja, so še vedno iskane, seveda pa se dijaki po končanem študiju usmerjajo tudi v druge poklice in univerzitetne fakultete. Dosedanji učni smeri bi morali z manjšimi spremembami ostati v veljavi tudi potem ko bo prišlo do uresničitve vladnih sprememb na področju višjih srednjih šol. Kako poteka vpis? Ali že razpolagate s kolikor toliko dokončno sliko? Dokončne slike še nimamo, imamo samo neke občutke glede na to, da smo v decembru in februarju imeli dneve odprtih vrat. Obisk ni bil množičen, zanimanje pa je vsekakor bilo. Ne vem, ali bo vpis ravno zelo številen, vendar upam, da bosta zastopani obe smeri. Vemo, da se je v zadnjih letih - ko sem bila na Zoisu pred 25 leti, smo imeli tri do štiri paralelke - zadeva bistveno skrčila, vendar upam, da bo število vpisov zadostno, ker se mi zdi, da sta obe smeri, tako trgovska kot geome-trska, pomembni. Pred leti je bil precej pod »drobnogledom« položaj geometrskega oddelka zaradi ukinitve stolice slovenščine in posledične zaskrbljenosti, ki je prišla tudi v javnost. Mislite, da bo dovolj vpisov v prvi razred tudi na tem oddelku? Mislim, da jih bo dovolj. Seveda, zdaj moramo počakati, ne bo dolgo trajalo, da bomo izvedeli. V zgodovini oddelka za geometre so bila glede vpisov velika nihanja. Če pomislimo, da je v tem šolskem letu v drugem razredu sedemnajst dijakov, v prvem pa so samo štirje, pomeni, da je izredno težko predvidevati, kakšen bo vpis, da je tudi usmerjanje nepredvidljivo in da se dijaki usmerjajo pravzaprav po ne zelo jasnih in logičnih tirih. Glede na potrebe teritorija in na zanimanje bi moralo biti statistično več ali manj enako število, tu pri nas pa ni tako, so velika nihanja, ki si jih ne znamo razlagati. Vi ste na čelu te šole od septembra lani. Kako ste se privadili novem položaju? Na Zoisu ste bili že kot profesorica ... Da, jaz sem tukaj začela svojo profesorsko kariero in sicer v osemdesetih letih. Ni mi bilo novo, prišla sem v okolje, ki ga več ali manj poznam, seveda pa je bilo od znotraj gledati na situacijo zame novo, kar pomeni, da sem v prvih mesecih v glavnem opazovala, kaj se dogaja. Privadila sem se v smislu, da delo teče, ugotovila sem, da sta ti dve naši učni smeri precej ločeni enoti, tudi zaradi tega, ker smo v različnih stavbah, zato bo koordinacija dela ena izmed osnovnih nalog v prihodnosti. Drugače pa se znajdem, izziv sem sprejela in treba je delati. Poleg običajnega predmetnika, kaj še ponuja šola, katere projekte izvajate oz. s čim se trenutno ukvarjate? Za obe smeri, tudi glede na to, da gre za tehnično šolo, je precej pomemben stik s svetom dela in sicer praksa, ki jo od drugega razreda dalje imajo tako na trgovski kot geometrski smeri. Naj izpostavim dejstvo, da v zadnjih letih ima peti razred delovno prakso v Ljubljani in sicer dva tedna v začetku šolskega leta, tako da spoznajo tudi delovno okolje v Sloveniji. Poleg tega naj vedno na trgovski smeri izpostavim tečaj za dosego računalniškega spričevala ECDL v sodelovanju s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje. Mislim, da bodo letos vsi dijaki petega razreda prejeli to spričevalo. Tečaji računalništva potekajo med poukom ob sopri-sotnosti profesorjev gospodarskega poslovanja. To se mi zdi pomembno, ker je to spričevalo uporabno tako na univerzi kakor tudi v kurikulumu za službo. Pri geo-metrih redno potekajo dejavnosti, ki so tudi vezane na zgodovino umetnosti, in tekmovanje v autocadu. Morda bi kot prav resnično dodatno ponudbo izpostavili Zoisov ples ob koncu šolskega leta, ki je Ravnateljica Milena Padovan: »Ponudb iz zunanjega sveta je precej« kroma značilnost te šole. Ponudb iz zunanjega sveta je precej, tako da je treba velikokrat izbirati, kaj sprejeti, ker se te dodatne dejavnosti včasih zelo zgostijo in je treba iskati ravnovesje med njimi in delom v razredu. Kako te dejavnosti vplivajo na učenje dijakov? Recimo, da je kontinuiteta dela v razredu pomembna, istočasno pa je pomembno, da so dijaki vsekakor vezani na okolje in na svet. Potrebno je, da uravnovesimo to potrebo po teoriji in delom v razredu s potrebo po tem, da znanje in izkušnje delijo z zunanjim okoljem. Tu je po mojem mnenju potrebna zelo sistematična in redna evalvacija oz. koordinacija v razrednih svetih in na profesorskem zboru. V trenutku, ko se vse te dejavnosti tako grmadijo brez neke skupne vizije, nastane problem. Nekoč so se dijaki te šole po končani maturi zaposlili v podjetjih. Kako je zdaj? Kam gredo po maturi? Potreba po diplomi iz trgovske ali geometrske smeri in po ljudeh s to diplomo je resnična, imajo možnost zaposlitve. S tem, da tako eni kot drugi imajo možnost vpisa na univerzo, se jih del odloči za to pot. Za geometre lahko rečem, ker imamo statistike, da se velika večina usmeri v stroko, ali v poklic geometra ali pa v študij arhitekture oz. podoben študij, za trgovsko so izbire nekoliko bolj raznolike, v smislu da se usmerjajo tudi v kak drug poklic ali študij, v glavnem pa mislim, da za tistega, ki želi zaposlitev, s to diplomo zaenkrat ni še problemov. To je v bistvu edina tehnična šola, ki ima ti dve smeri, ki sta v okolju potrebni. Ugotovili smo, da je geometer poklicna figura, ki jo tudi kot manjšina potrebujemo: glede na to, da je za neko manjšino teritorij zelo pomemben, je zelo pomembno imeti ljudi, ki na tem področju delajo v slovenščini (v raznih uradih, občinskih upravah idr.). Vsi dobijo za- poslitev, jih zelo iščejo. Glede trgovske tudi: imamo veliko manj maturantov kot nekoč, gospodarstvo pa te figure potrebuje. Glede vladnih sprememb na področju šolstva bo za višje srednje šole prihodnje šolsko leto potekalo še po starem, čez dve leti pa se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo. Ste se s profesorji oz. ostalimi ravnatelji že pogovarjali, kakšen bo ustroj višjih šol čez dve leti? Tukaj sta dva aspekta. Eden zadeva ustroj naših višjih šol v celoti, katere smeri bomo uspeli doseči oz. kako se bomo odločali, drugo pa je ustroj tehničnih šol. Glede slednjega sta obe smeri, ki jih zdaj imamo, predvideni tudi v prihodnosti: tako je predvidena trgovska smer oz. smer računovodstvo, finančno poslovanje in trženje, tehnološko področje, kamor bi lahko uvrstili geometrsko smer, predvideva tudi smer gradbeništvo, okolje in teritorij. S profesorji smo pregledovali tudi predmetnike in predviden ustroj, ampak glede na to, da ni še dokončno in da moramo dobiti pravilnike, bomo pač to pregledali v naslednjem letu. Glede celotnega ustroja naših smeri pa bi bilo seveda nujno, da se v tem letu širše pogovarjamo in dosežemo čim več smeri. Verjetno ste sledili razpravi in polemiki o ustanavljanju večstopenjskih šol. Vi ste vedno poučevali na višjih šolah: kako gledate na to vprašanje kot »zunanji opazovalec«? Osebno mislim, da je za kvalitetno šolo potrebno imeti dobre strukture, opremo in kvalitetno ponudbo. Če gledamo na Evropo, skoraj povsod povezujejo osnovno in nižjo srednjo šolo zaradi kontinuitete, ker je to obvezno šolanje... Tudi pri nas imamo primera šol v Špetru in Doberdobu, ki sta pozitivno zaživeli kot večstopenjski šoli. Meni se zdi, da je ta izkušnja za kvaliteto pouka in didaktiko dobra. Seveda, drugi aspekt je naša šolska mreža: kot ravnatelji moramo izhajati iz principa, da posvečamo največjo pozornost kvaliteti pouka dijakov in učencev. Ivan Žerjal Gaspare in Zuzzurro na odru Contrade Komična dvojica Gaspare in Zuzzurro bo drevi (jutri in v nedelji) stopila na oder tržaškega gledališča La Contrada s Če-hovimi štirimi enodejankami Šale (med katerimi tudi O škodljivosti tobaka in Medved). Čehov velja za enega izmed največjih ruskih realističnih pisateljev, ki se v svojih kratkih povestih na grotesken način in z ironijo loteva tudi najotožnej-ših dogodkov. Vstopnice si lahko zagotovite pri blagajni gledališča (Ul. Ghir-landaio 12). Simfonično operni koncert v dvorani Tripcovich V dvorani De Banfield - Tripcovich bo drevi ob 20.30 na sporedu drugo srečanje v sklopu zimske koncertne sezone. Na odru se bo občinstvu predstavil orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovatcheva oziroma Lorenza Fra-tinija. Nastopila bosta sopranistka Silvia Dalla Benetta in tenor Sung-Kyu Park. Muzikal A New Brain v dvorani Bartoli Gledališče Rossetti bo danes in jutri (ob 21. uri) gostovalo študente Bernstein School of Musical iz Bologne. Mladi bodo pod taktirko Shawne Farrell nastopili na odru dvorane Bartoli z muzikalom »A New Brain« Williama Finna. Hudomušno in optimistično se avtor loteva aktualnih tem homoseksualnosti in bolezni. Begi ali povratki slikarke Cristine Battistin Slikarka Cristina Battistin si prizadeva, da bi gledalca pospremila na potovanje, med bege in povratke, med obiske sosednjih območij in spoznavanja tujih obzorij. Begi ali povratki je tudi naslov razstave njenih del (skupno kakih 40 slik na olje in risb s peresom), ki jo bodo odprli danes ob 17. uri v klubu Zyp (Ul. delle Becche-rie). Jazz trio v Knulpu Nadaljujejo se jazz koncerti v kavarni Knulp (Ul. Madonna del Mare 7/a). Drevi bo ob 20.45 nastopil svojevrsten trio, ki ga sestavljajo čelist Tristan Honsinger, butoh plesalka Hisako Horikawa in slikar Gabriele Bonato. skp - Mestni krožek priredil debato o gospodarski in politični krizi Lani v Italiji kar 1.339 stavk Predstavniki sindikata CGIL ostro napadli CISL, UIL in UGL- SKP naj se ponovno približa delavcem in njihovim težavam • •• Ostali smo v spodnjicah in z zastavami. Besede, ki učinkovito ponazarjajo situacijo, v kateri se je po razbitju sindikalne enotnosti znašel osrednji italijanski sindikat CGIL, so včeraj odmevale na skupščini mestnega krožka Stranke komunistične prenove. Izrekla jih je Rossana Giacaz, sindikalna predstavnica zaposlenih v javnem sektorju (Fp-Cgil) in najbrž izrazila čutenje marsikaterega udeleženca (med katerimi je bilo kar nekaj mladih obrazov). Kot je uvodoma pojasnil Gabriele Donato, je debato priredil mestni krožek stranke, ki želi postati zbirno mesto delavcev, študentov, priseljencev in sploh vseh, ki bi si radi zavihali rokave in ustvarili učinkovito opozicijo. Kajti italijanska vlada nam vsak dan servira svoje ukrepe, ki vse bolj ogrožajo pravice delavcev in zaposlenih, italijansko družbo pa vodijo v prazgodovino. Sasha Colautti, predstavnik kovinarskega sindikata Fiom-Cgil, je skušal pojasniti, kaj se dogaja na sindikalnem področju. Delavci so po njegovem mnenju žrtve napada vlade in delodajalcev, »žal pa tudi sindikatov CISL, UIL in UGL«. Reformo plačilnega modela, ki so jo podpisali predstavniki teh sindikalnih organizacij (in tako razbili sindikalno enotnost), je označil kot eno največjih izdaj delavskega razreda. Iz besedila skupne platforme vseh sindikatov je v novem dogovoru ostalo le osem vrst: CISL, UIL in UGL naj v bistvi skoraj v celoti sprejeli predlog združenja Confindustria. Na podlagi novega dogovora bodo v posameznih sektorjih lahko odstopali od državnih kolektivnih pogodb (in celo nižali nivo predvidenih Od leve Alessandro Giardiello, Sasha Colautti, Rossana Giacaz in Gabriele Donato. Za njimi plakat Začnimo spet iz opozicije ... kroma pravic), omejena pa bo tudi pravica do stavke. Po Colauttijevem mnenju so se sindikati »prodali« v zameno za denar, ki bo v njihove blagajne pritekel skozi tako imenovane dvostranske ustanove (pokojninske inštitute, urade za zaposlovanje itd). Rossana Giacaz je prepričana, da ima minister Brunetta zelo jasen načrt: skozi kriminalizacijo javnih uslužbencev hoče uničiti javni sistem, ki sloni na prin- cipu »pravice za vse«, in privatnikom dovoliti, da vstopijo vanj. V debato je posegel tudi deželni svetnik Igor Kocijančič, ki je postregel z nič kaj razveseljivim podatkom: lani je bilo v Italiji kar 1.339 stavk. Stopnja socialnih konfliktov je torej zelo visoka, po Kocijančičevem mnenju pa se mora stranka SKP aktivno vključiti v sindikalne bitke CGIL in baznih sindikatov: vrniti se je treba k tistim desetim milijonom vo- livcev, ki so se na referendumu izrekli proti členu 18. Z njim se je strinjal tudi član strankinega državnega vodstva Alessandro Giar-diello: SKP naj bo sposobna pokazati na gospodarske težave, ki jih doživlja italijanska družba. V prvi vrsti tako, da podpre napore sindikata CGIL. Prva pomembna priložnost bo že 18. marca, ko bo na ulice stopilo šolsko osebje. 4. aprila pa bo v Rimu nova vsedrža-vna manifestacija CGIL. (pd) 8 Petek, 27. februarja 2009 TRST / NARODNI DOM - V sredo v organizaciji NŠK in Slovenskega kluba Ali bo iz rimskih arhivov iziginil slovenski antifašizem? Zaskrbljenost Milice Kacin Wohinz in Marte Verginella, avtoric knjige Primorski upor fašizmu 1920-1941 Slovenci ne razpolagamo s popolnimi seznami konfinirancev, deportirancev, aktivistov in antifašistov, ki so bili pod nadzorom fašističnega režima. Rimski arhivi so polni fasciklov, fotografij, manjših spominkov, map, iz katerih je že marsikaj izginilo. Slovenija ali kaka slovenska znanstvena ustanova bi morali zato poskrbeti, da se bogato dokumentacijo pregleda in preslika: drugače tvegamo, da izgubimo pomemben del svoje zgodovine. Okrog šestdeset ljudi se je v sredo odzvalo vabilu Narodne in študijske knjižnice ter Slovenskega kluba, ki sta predstavila monografijo Primorski upor fašizmu 19201941. Preko štiristo strani obsežno knjigo, v kateri je veliko novega neobjavljenega materiala, sta napisali zgodovinarki Milica Kacin Wohinz in Marta Verginella, izdali pa Slovenska matica (na predstavitvi jo je zastopal Ignacij Voje) in Sklad Dorče Sardoč. O knjigi in obdobju, ki ga podrobno analizira, je uvodoma spregovoril tržaški zgodovinar Aleksej Kalc. Poudaril je, da so 20. in 30. leta prejšnjega stoletja nedvomno zelo zaznamovala Primorce: fašizem jih je zapisal izbrisu, a posledično utrdil njihov čut pripadnosti in jih združil okrog skupnih vrednot. Nekatere so še danes živo prisotne in pridejo na primer množično do izraza na vsakoletni proslavi na bazovski gmajni, ki je sinteza trpljenja, odpora, skupnih vrednot in čutenja. Tudi zato, ker niso še dozoreli časi, da bi lahko nevtralno pristopili do tega obdobja: med Italijani in Slovenci ni še vse razčiščeno, prav tako ne znotraj slovenskega okolja. Zato je toliko bolj dobrodošla knjiga dvojice Kacin-Verginella, v kateri sta zgodovinarki znali združiti znanje, potenciale in različne poglede: samo kompleksen pogled na zgodovino, samo primerjanje različnih virov, tako zgodovinskih kot memoarskih, nam lahko pomaga prodreti v »globino ozadja«. Milica Kacin Wohinz je v prvem delu knjige podrobno analizirala fašistično ra-znarodovalno politiko in primorski upor zoper njo: organizacijo TIGR, obsojence prvega tržaškega procesa, skupino italijanskih vojakov slovenske narodnosti, ki je obveščala jugoslovansko vojsko. Pet so jih v Rimu usmrtili, tako da jih gre prišteti desetim ustreljenim predvojnim antifašistom obeh tržaških procesov. Marta Verginella je raziskala okolje in ozadje 2. tržaškega procesa, v prvi vrsti meščanstvo in srednji sloj: in na primer ugotovila, da je Tomažičev krog posvečal posebno pozornost slovenskemu jeziku. V rimskih arhivih hranijo njihove spisi s popravki in celo dokumentacijo za slovar. Tudi teh dokumentov bi bilo dobro ne izgubiti ... (pd) Od leve proti desni zgodovinarji Marta Verginella, Aleksej Kalc in Milica Kacin Wohinz kroma OPČINE - Postaja Vagon izgubljal bencin Na openski železniški postaji so bili včeraj skoraj pet ur na delu gasilci. Pri vagonu cisterni je prišlo do okvare, zaradi katere je začel puščati bencin. Posegli so gasilci, ki so po navedbah pokrajinskega poveljstva v Ul. DAlviano bili na delu skoraj pet ur, in sicer od 9.30 do 14. ure. Na opensko postajo so po prvem pregledu domačih gasilcev dospeli posebna enota iz Benetk, deželni oddelek NBCR (za jedrske, biološke, kemijske in radiološke posege) in gasilci iz Trsta, navzoče je bilo tudi osebje železniške policije. Gasilci so s primernimi napravami pretočili nič manj kot štirideset tisoč litrov goriva in poskrbeli za varnost na postaji. Tamkajšnje dejavnosti, ki so bile dotlej ustavljene, so popoldne redno potekale. LETO '68 - V okviru niza Prepovedano prepovedati Zapuščina prelomnega leta 1968 Teme sta se lotila gosta, docenta zgodovine Marcello Flores in Roberto Finzi - O družbenih spremembah in političnih odmevih opčine - Jutri ob 20. uri v Finžgarjevem domu Večer pesmi in besede Letošnji večer bo posvečen Antonu Martinu Slomšku - Nastop štirih pevskih zborov in recitatorjev V Finžgarjevem domu na Opči-nah so se s cerkvenim pevskim zborom Sveti Jernej že pred mnogimi leti odločili, da bo njihov Večer slovenske pesmi in besede (tako so dali ime svoji Prešernovi proslavi) prav ob koncu meseca februarja, saj smo ta mesec kar v celoti sprejeli za mesec slovenske kulture (s skoraj obveznim premorom, ki ga narekuje pust). Kot že samo ime proslave zahteva, morata biti na Večerih slovenske pesmi in besede enakovredno zastopana pesem in beseda, torej nastop zborov in recitacije ali igrani prizori ter, seveda, govor. Vse to pa mora povezovati neka vodilna rdeča nit. Letos so se odločili za poklon duhovniku, pesniku, pisatelju, pedagogu in skladatelju Antonu Martinu Slomšku, doslej edinemu Slovencu, ki je bil proglašen za blaženega. Zakaj so organizatorji letos izbrali prav njega? Ne zaradi kakih okroglih mejnikov njegovega življenja, pač pa zato, ker poteka letos okroglih 150 let od prenosa škofijskega sedeža iz Sv. Andraža na Koroškem v Maribor. S tem dejanjem je škof Slomšek izredno pozitivno vplival na preporod slovenske narodne zavesti v vzhodni Sloveniji in na Koroškem. Prav tako poteka letos okroglih deset let od njegove proglasitve za blaženega. Na Opčinah so sklenili, da ovrednotijo nekoliko tudi njegov kulturni pomen, saj je, čeprav z deli, ki ne dosegajo kvalitetne ravni sodobnih velikanov, vendar dal globok pečat slovenski kulturi in jeziku. Njegove pesmi Glejte, že sonce zahaja, En hribček bom kupil, Svetlo sonce se je skrilo in druge so že dolgo ponarodele, njegovi Zlati reki so pa postali najznamenitejši slovenski pregovori. S svojimi pridigami, predvsem slavnimi tremi pridigami o jeziku, je dvigal samozavest in narodno zavest, spodbujal željo po izobraževanju in splošni kulturi. Jutrišnji Večer slovenske pesmi in besede bodo oblikovali štirje zbori, in sicer mlajša mladinska pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan, mešani pevski zbor in moška pevska skupina Sveti Jernej (oba bo zaradi bolezenske odsotnosti dirigenta Janka Bana vodil Mirko Ferlan) ter, kot gost, šolski zbor Pedagoškega liceja A.M. Slomška iz Trsta pod vodstvom Irene Pahor. Za besedo bodo poskrbeli najmlajši, in sicer gledališka skupina T. Petaros. Splet Slomškovih pesmi je sestavila in otroke pripravila Lučka Su-sič. Veliko zanimanje vlada vsako leto za slavnostni govor, v katerem se vedno zrcali marsikaj, kar nas trenutno žu-li in tisto, kar nas povzdiguje. Na letošnji proslavi bo osrednji govornik prof. Ivan Peterlin. V vlogi bralke veznega besedila in napovedovalke pa bo nastopila Urška Sinigoj. Večer bo jutri, v soboto 28. februarja, ob 20. uri, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Lučka Susič Gosta včerajšnjega srečanja s predstavnico Inštituta Gramsci Marino Palladini kroma DAN KULTURE V nedeljo proslava v Rojanu Med zadnjimi praznovanji dneva slovenske kulture bo tudi Prešernova proslava, ki jo v nedeljo prirejajo Društvo Rojanski Marijin dom, KŠD Rojanski Krpan in Glasbena matica. V Marijinem domu v Rojanu (ULCordaroli, 29) se bodo zvrstile glasbene točke, v katerih bodo nastopili gojenci Glasbene matice in Otroški pevski zbor od Domja, ki ga vodi Suzana Žerjal. Otroška skupina recitatorjev se bo predstavila s spletom otroških pesmi Miroslava Košute, nastopili pa bosta tudi mladi igralki Elena Husu in Jasna Pangerc. Priložnostno misel bo podal prof. Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice, ki praznuje letos stoletnico ustanovitve in že nekaj let deluje v Rojanu. Pričetek ob 17. uri, poskrbljeno bo tudi za prevoz starejšega občinstva (zbirališče pri rojanski cerkvi ob 16.45). Več kot štirideset let je minilo od globalnega fenomena, ki ga je predstavljalo leto 1968. O njegovi zapuščini je tekla beseda na včerajšnjem srečanju, ki ga je v sodelovanju z oddelkom za zgodovino in zgodovino umetnosti tržaške univerze priredil tržaški inštitut Gram-sci v sklopu niza Vietato vietare (Prepovedano prepovedati). Gosta srečanja sta bila docenta zgodovine Marcello Flores z Univerze v Sieni in Roberto Finzi z Univerze v Bologni. Da je bilo leto 1968 prelomno leto, je opozoril Flores. Danes smo sicer priča številnim interpretacijam, ki gredo od poveličevanja do zasmehovanja in obtoževanja takratnih dogodkov, od poudarjanja hkrati kreativnosti in pa nasilja tega gibanja, v katerem so bili nosilci sprememb mladi - subjekt, ki si je v družbi želel zagotoviti svoje mesto. »Nobenega dvoma ni, da je šlo za kulturno in generacijsko eksplozijo, ki je za seboj zapustila povsem posodobljeno družbo, spremenjen trg dela in pa vlogo in položaj žensk, prav tako lahko govorimo o generacijski pomladitvi, o zavrnitvi zastarele retorike, moralnega li-cemerstva in hierarhično urejene družbe.« Pri tem se zaustavil še pri jezikovnem formalizmu, pa tudi pri modnih novostih oz. pri prvih kavbojkah, pri glasbi za mlade, pri vse bolj razširjenem prostovoljnem delu in solidarnosti. Več besed je posvetil politiki, ki je želela biti v tistih letih »od vseh,« tako da lahko upravičeno govorimo o rojstvu prvih demokratskih gibanj. Kljub vsemu pa sta se danes upanje in entuziazem, ki sta bila značilna za tista leta, razblinila in izgubili so se občutek za vrednote in pa močne strasti revolucije. Finzi je bil leta '68 zaposlen in politično aktiven 27-letni mladenič, ki je zrasel z antifašističnimi idejami, zaverovan v vlogo osvobodilnega gibanja. Val dogodkov iz tistih let je docent primerjal s »pomladjo narodov« leta 1984, da bi prikazal dimenzijo družbene dinamike. »Vsa pričakovanja se sicer niso izpolnila in gibanje ni bilo zmožno uresničiti takih političnih pogojev, ki bi lahko kljubovali času. Leto '68 je spodbudilo idejo o poenostavljeni demokraciji, nekako tako kot nam jo danes ponujajo predstavniki Demokratske stranke s primarnimi volitvami.« Kakorkoli, zmagoslavnega gibanja, ki je spremenilo družbo in spodbudilo svobodno izražanje pravic posameznika pa ne gre primerjati z muho enodnevnico. (sas) / TRST Petek, 27. februarja 2009 9 kriza - Posvet krožka Che Guevara »V EU delavske pravice spet nazaj v 19. stoletje« Ali se bo gospodarsko pravo izenačilo z delavskim? - S krizo konec industrijskih okolišev Vloga delavcev v globaliziranem svetu in njihova usoda po mednarodni krizi (in med njo) sta bili v ospredju na posvetu o posledicah recesije in možnih ukrepih, ki ga je priredil krožek Che Guevara včeraj popoldne v Novinarskem krožku. To je bilo prvo iz niza srečanj, ki jih namerava prirediti krožek Che Guevara na to temo. Včerajšnja pobuda je bila namenjena prihodnosti, ki se piše malim in srednjim podjetjem, naslednja pa bo namenjena velikim podjetjem. Vzgib za srečanja je bil v tem, je povedal predsednik krožka Guevara Riccardo Devescovi, da se kar vrstijo ugibanja in razlage o nastanku krize in posledicah ter različni predlogi za izhod iz nje. O krizi, še zlasti pa o dogajanju v preteklosti in v zadnjih letih v Italiji ter na svetovni ravni sta predavala docent ekonomije na tržaški univerzi Gabriele Pastrello in industrijski sociolog Francesco Garibaldo. Zaključna ugotovitev Pastrella je bila, da bodo industrijski okoliši po končani krizi izginili. Če so se mala in srednja podjetja silovito razvila po krizi v 70. letih, je 20 let kasneje nastala globalna finančna mreža, kakršne v preteklosti še ni bilo. To je bila temeljna sprememba, ker je bil kapital na razpolago v bistvu povsod in so podjetja začela enostavno delokalizirati proizvodnjo (še zlasti na Kitajsko). Kakšne posledice bo imela kriza na mala in srednja podjetja, je po Pastrellovem mnenju težko povedati. Okoliši so vsekakor svoje opravili in bo po končani krizi nastalo kaj novega. Socialno vprašanje in usodo delavcev ter njihovih pravic je poglobil Gari-baldo. V zadnjih 8 letih je prišlo v industrijskem sektorju do reorganizacije, ki je privedla do mnogih fuzij in vertikalizacij v okviru hude globalne konkurence, katere namen je izginotje nekaterih velikih skupin. Reorganizacija dela je bila skoraj zrcalna in prihaja danes namesto poenotenja delavskih pravic do ločevanja. Delavci so pač v posameznih sektorjih vpleteni v proizvodne verige, na čelu katerih je na svetovni ravni le nekaj podjetij (oz. ljudi). Bolj je njihova vloga v verigi pomembna, bolj so torej zajamčene delavske pravice. V Evropi pa se v zvezi s pravico do stavke medtem uveljavlja nova pravna kultura in je tveganje po enačenju gospodarskega prava z delavskim, kot je to bilo v 19. stoletju, je povedal Garibaldo. Takrat so npr. za ponudbo mineralne vode in delovne sile veljali isti pogoji in je bilo treba na delavske pravice še mnogo čakati. Zdaj pa se evropsko sodišče vrača nazaj, je poudaril Garibaldo. Pred nedavnim je namreč razsodilo, da so nekatere stavke motile svobodno trgovino. A.G. V Novinarskem krožku je bil včeraj posvet o mednarodni krizi. Z leve Pastrello, Devescovi in Garibaldo kroma Danes Teritorialni svet za imigracijo Danes se bo na tržaški prefektu-ri sestal na plenarni seji Teritorialni svet za Imigracijo. Gre za organ, ki ga sestavljajo vse javne ustanove, ki se na pokrajinski ravni ukvarjajo s tem vprašanjem, na srečanjih pa sodelujejo tudi sindikalne organizacije, predstavniki priseljencev in ustanove, ki so aktivne na področju asistence priseljencem. Kot je v navadi za prvo srečanje v letu bodo na njem predstavili statistične podatke o migracijskih premikih v letu 2008. Poleg tega bodo predstavili novi Evropski fond za integracijo državljanov iz tretjih držav, iz katerega bodo lahko črpale krajevne javne ustanove in zasebne organizacije za konkretno organizacijsko pomoč priseljencev, ki so komaj vstopil na ozemlje države, da se čim prej integrirajo. Slovik: mednarodna kriza in zaupanje Nadaljuje se ciklus seminarjev o mednarodni gospodarski krizi, ki ga prireja konzorcij Slovik. Dre- vi bosta ob 18. uri v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah predavala prof. Giorgio Valentinuz in dr. Tim Baxter s tržaškega zavoda MIB. Tajnik Demokratske stranke poziva člane k polnemu angažiranju v korist prihodnosti Trsta kroma po raziskavi irccs Depresija po porodu povezana tudi z nasiljem O depresiji po porodu smo večkrat slišali, da pa je ta lahko povezana tudi z nasiljem, je pravzaprav manj znano. Iz podatkov raziskave, ki so jo pred kratkim objavili izvedenci oddelka za ginekologijo znanstveno-raziskovalnega inštituta (Irccs) Burlo Garofolo in oddelka za psihologijo tržaške univerze v sodelovanju s kalifornijsko univerzo izhaja, da je osem mesecev po porodu 10 odstotkov žensk žrtev nasilja na domu; povečini gre za oblike psihološkega nasilja, včasih pa pride celo do fizičnega in pa spolnega napada. V Trstu je raziskava v obdobju september 2004-marec 2005 zaobjela 352 žensk (srednja starost je bila 32 let). Odgovarjale so na dva vprašalnika: prvega so jim ponudili takoj po porodu, v njem pa so zabeležile svoj družbeni status in predvsem, če je bila nosečnost zaželena, o zdravstvenem stanju ženske in dojenčka. Na drugega so odgovarjale osem mesecev po porodu in ta vprašanja so bila vezana na fizično (tudi spolno) in psi- danes - Ob 18.30 v dvorani Oceania na Pomorski postaji skupščina Demokratske stranke Cosolini: Projekt Demokratske stranke naj bo element združevanja, integracije in reform Danes ob 18.30 bo v dvorani Oceania na Pomorski postaji skupščina članov Demokratske stranke na kateri bo stekla razprava o prihodnosti stranke po odstopu vsedržavnega tajnika Walterja Veltronija, čigar mesto je do napovedanega jesenskega kongresa prevzel njegov dosedanji namestnik Dario Franceschini. Ob tej priložnosti je pokrajinski tajnik stranke Roberto Cosolini naslovil na članstvo odprto pismo, ki ga objavljamo v povzetku. »Odstop tajnika Walterja Veltro-nija - voditelja in prepričanega zagovornika projekta Demokratske stranke - nam zastavlja vprašanja, katerim se ne smemo in ne moremo izogniti. Gre za vprašanja o biti in perspektivah Demokratske stranke, projekta, ki je nastal z namenom, da bi dal stabilno organizirano obliko stranke reformističnemu gibanju, ki ga potrebuje država«, piše v sporočilu Cosolini. »Demokratska stranka se je namreč rodila na podlagi dolge in plodne izkušnje Oljke, ki je omogočila, da so se različne politične kulture zedinile v konkretnem delovanju in s tem presegle stare navade, zaradi katerih se je vsak izmed nas prepoznaval predvsem v ustaljenih identitetah. Dovolj je, da pomislimo na italijanske politične dogodke, ki so jih tako zaznamovala ločevanja in cepitve, da razumemo ambiciozni načrt, na katerem sloni projekt Demokratske stranke. Ta projekt zahteva, da vsak izmed nas in vsaka skupina, v kateri se je kdo prepoznaval, pokaže sposobnost in si za cilj postavi, soočanje z ostalimi brez prikrivanja ali podcenjevanja težav, ki iz tega izhajajo«, poudarja v svojem sporočilu tajnik stranke. »Jasno si moramo priznati, da nismo bili vedno sposobni razumeti te novosti in biti kos podvigu, ki smo si ga skupaj zastavili v korist naše države, mora dobiti svoj prostor v svetu, ki ga pesti nepojmljiva kriza, kot jo vsi doživljamo. Vse to zadeva tudi naše mesto, njegovo prihodnost in vlogi, ki jo lmesto lahko odigra: ne začenjamo iz niča, imamo za sabo dolgo tradicijo sodelovanja in oblikovanja novega vodilnega kadra. To nam omogoča, da se danes soočamo s težavami, a se hkrati zavedamo vsega potenciala, ciljev in vrednosti, na katerih sloni projekt Demokratske stranke, mišljenega v smislu oblikovanja re-formistične stranke, ki naj bo element združevanja in integracije«, poudarja v svojem pismu članom stranke tajnik Co-solini. hično (zmerjanje, ustrahovanje, ipd.) nasilje. Rezultati so bili presenetljivi, saj so primeri nasilja res pogosti in v ženskah vzbujajo depresijo s tipično nestabilnostjo, tesnobnostjo in nezadovoljstvom, ki negativno vpliva tudi na otroka. Novi družinski član seveda popolnoma spremeni ravnotežje v odnosu med partnerjema. Spremenjeni ritmi pa samo skrhajo tiste odnose, ki nimajo trdnih temeljev. Prav gotovo je pomanjkanje spanca krivo, da je ženska večkrat brez moči in takrat najraje zajoče. Njeno šibkost pa partner lahko razume kot potrebo po zaščiti in milini, včasih pa ga povsem zbega in pripelje do histeričnih izpadov. Negativno vpliva na ženke tudi dejstvo, da so primorane ostati doma. Ne gre torej samo za hormone, kot mnogi namreč še vedno mislijo, pač pa za veliko globlje težave, ki pa jih ženske lahko rešijo s pomočjo strokovnjakov, operaterjev v centrih proti nasilju, v zdravstvenih ustanovah ali v družinskih posvetovalnicah. »afera englaro« - Konec preiskave? Sodnik ni potrdil zaplembe fotografij Tržaško tožilstvo ni potrdilo zaplembe fotografij, ki jih je fotograf Piccola Francesco Bruni posnel v sobi videmske klinike, kjer je preživela zadnje dneve nesrečna Eluana Englaro. Bruni je fotografije posnel na osnovi dovoljenja Eluaninega očeta Beppina Englara. Za zaplembo fotografij so se odločili videmski karabinjerji, ki so uvedli preiskavo tudi proti aneste-zistu Amatu Del Monteju, bolničarki Cinzi Gori in novinarki deželnega sedeža RAI Marinelli Chi-rico. Brunija in ostale tri so kara-binjerji osumili, da so kršili medi-cinsko-bolnišniški postopek o Elua-ni, ki ga je izdelalo milansko prizi-vno sodišče. Tožilec Federico Frezza je v utemeljitvi preklica zaplembe Bru-nijevih fotografij zapisal, da je Bep-pino Englaro ravnal v skladu z odredbo milanskih sodnikov. Ti so mu priznali pravico do samovolj- nega tolmačenja omenjenega postopka (protokola). Eluanin oče je torej popolnoma zakonito odločil, kdo ima in kdo nima vstopa v hčerkino bolnišniško sobo. Zadeva sodno gledano vsekakor še ni končana. Frezza je dokumentacijo, ki so mu jo posredovali karabinjerji, posredoval videm-skemu tožilstvu, ki bo še dodatno preverilo zahtevo po zaplembi fotografij (Bruni jih je vsekakor včeraj spet dobil v roke). Sklepi vi-demskih sodnikov bodo najbrž odločilno pogojevali razvoj te preiskave, ki po mnenju marsikoga nima nobenih pravnih in drugih osnov. V to je trdno prepričan Pier Eliseo De Luca, Brunijev odvetnik, ki pozdravlja odločitev tržaškega javnega tožilstva. Slednje je po njegovem prišlo do spoznanja, da so navedene obtožbe popolnoma neutemeljene. 1 0 Petek, 27. februarja 2009 TRST / kd škamperle - Na stadionu 1. maja S pomočjo Biserke so otroci pridno izdelovali vsak svojega Žlopka Prihodnje srečanje bo v petek, 13. marca popoldne Ko se je v četrtek 12.2. zbral v dvoranici društva Škamperle na Stadionu l.maj cel svetoivanski otroški vrtec in še nekaj otrok iz prvega razreda osnovne šole, je mednje stopil še Žlopek Hu in skupaj so se podali v njihovo vas, kjer jih je čakalo pravo veselje. V Žlopaniji je namreč vse drugače, Žlopki si nagajajo in se zabavajo po žlopje. Lainščkovo pravljico je animirala Petra Furlan in potem so otroci izdelovali iz svojih starih nogavičk vsak svojega Žlopka. Ker je bilo pridnih izdelovalcev lutk kar 24, jim je priskočila na pomoč še Biserka Cesar. Ob odhodu domov so si slovesno obljubili, da bodo svoje Žlopke skrbno uporabili in si ob prihodnjem srečanju v petek 13.marca popoldne povedali, kako so novega prijatelja predstavili svojim staršem in če jim je Žlopek res pomagal pri pospravljanju igrač. Poziv SKD Valentin Vodnik za zbiranje zgodovinskega gradiva SKD Valentin Vodnik iz Doline je ob priliki 130- letnice ustanovitve, ki je potekala oktobra lani, izdalo knjigo s starimi fotografijami vasi. Nastala je publikacija, ki predstavlja dober, zanesljiv in objektiven dokument o zadnjih sto letih brežanske vasice. V dolinskem društvu so prepričani, da je morda po domovih in različnih osebnih arhivih še veliko fotografij in najrazličnejših starih dokumentov, ki se nanašajo na vaško preteklost, ki bi jih bilo zbrati in ovred- notiti. V društvenem odboru razmišljajo, da bi z novim gradivom, postavili dokumentarno/fotografsko razstavo. Zato se ponovno obračajo na vse, ki hranijo doma stare posnetke (a tudi stare dokumente, zapiske, članke in podobno), in bi radi aktivno sodelovali pri novi društveni iniciativi. Gradivo bodo zbirali na sedežu društva v naslednjih dneh: ponedeljek 2. marca, od 19. do 21. ure, torek 3. marca, od 11. do 12. ure in sredo 4. marca, od 14. do 16. ure. Ves material bodo odborniki kluba takoj preslikali in fotokopirali ter originale takoj vrnili. Za informacije je na voljo v večernih urah (po 19.30) telefonska številka 339-1976323. (beto) Včeraj danes Danes, PETEK, 27. februarja 2009 GABRIJEL Sonce vzide ob 6.47 zatone ob 17.49 -Dolžina dneva 11.02 - Luna vzide ob 7.24 in zatone ob 20.49 Jutri, SOBOTA, 28. februarja 2009 ROMAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,9 stopinje C, zračni tlak 1024,7 mb ustaljen, veter 3 km na uro zahodnik, vlaga 63-odstotna, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 8,5 stopinje C. bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. februarja 2009 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The millionaire«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »L'on-da«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I love shopping«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Iago«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »The Millionaire«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Rhe reader«; 16.00, 18.00 »Inkheart - La leggenda di cuo-re d'inchiostro«; 20.00, 22.00 »Underworld: la ribellione dei Lycans«; 15.45, 18.45, 20.00, 21.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.00, 18.00 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 16.15, 22.15 »Ex«; 18.15, 20.15 »Milk«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.50, 21.30 »Il curioso caso di Benjamin Button«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Giulia non esce la sera«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 20.30 »Nenavaden primer Benjamina Buttona«; 16.20, 18.10 »Povest o Despereauxu«; 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Vojna med nevestama«; 20.00 »Zamenjan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 22.15 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; 18.15, 20.30 »Bride Wars, la mia migliore nemica«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I love shopping«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Iago«; Dvorana 4: 16.40 »Impy Superstar missione Luna Park«; 18.00, 19.30, 20.50, 22.20 »Il mai nato«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »I love shopping«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.10 »Iago«; Dvorana 3: 18.10, 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.30 »Impy Superstar«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.00 Dvorana 5: 17.40 »Ink-heart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; 19.50, 22.10 »The reader«. ¿i Čestitke Danes se v Skednju vse veseli, saj jih KRISTINA VATOVEC 40 slavi. Iz vsega srca ti vošči vse naj, naj, naj... tvoja prijateljica Vlasta. 0 Prireditve DANES, 27. FEBRUARJA, bo ob 20.15, v knjigarni »In der Tat« v Ulici Diaz 22 (Trst), predstavitev knjige »La (ir)resistibile ascesa al potere di Hitler - chi furono i burattinai? Chi gli spiano la strada?« Avtor: Kurt Gossweiler, založba Zambon. Pobudo organizirajo tovariši Skupine Primo Maggio 1945. Prisotna bo Adriana Chiaia, članica komisije redakcije, ki je uredila knjigo in napisala uvod. Za dodatne informacije: 3886044927. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SVETI JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede« (poklon A.M.Slomšku), ki bo v soboto, 28. februarja, ob 20.uri, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Oblikovali ga bodo MlMPZ Vesela Pomlad, CPZ in Mo- ška PS Sveti Jernej, šolski zbor Pedagoškega liceja Slomšek, recitatorji otroške gl. skupine »Tamara Petaros« in govornik, prof. Ivan Peterlin. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Občino Milje, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko vabi na dneve slovenske kulture v Miljah. Prvi je na vrsti koncert klavirskega dua Beatrice Zonta in Vesna Zupin v soboto, 28. februarja, ob 20.uri, v cerkvi Sv. Frančiška v Miljah. Toplo vabljeni. KD ROVTE-KOLONKOVEC, Ul Mon-tesernio 27, vabi na večer zborovske pesmi v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Nastopa zbor Skala-Slovan, vodi Herman Antonič. PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s CPZ Novi sv. Anton vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v soboto, 28. februarja, ob 20.30, v Marijinem domu v Trstu (ul. Ri-sorta, 3). Nastopili bodo: Moški nonet Vasovalci-Dole nad Idrijo, Kulturno društvo Moški pevski zbor Izola, Meščani pevski zbor Alojz Koc-jančič-Puče-Koštabona, Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade-Devin, Mešani pevski zbor Jazbine-Plešivo, Moški pevski zbor Pobje-Črni vrh nad Idrijo in Mešani pevski zbor Obalca-Izola. V SOBOTO, 28. FEBRUARJA, bo ob 19.uri, v Središču Rotunda - samostan Sv. Ane v Kopru, koncert Mepz Portorož, dirigentka Sonja Mezgec in Mepz Primorje Ajdovščina, dirigentka Nadja Bratina. Izvajala se bodo dela Kumarja, Srebotnjaka, Mer-kuja, Rahmaninova, ježa,... Vstop prost. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Tržič-Občin-sko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ri-cmanje. KD »IVAN GRBEC«, PD KOLONKO-VEC IN DOM »JAKOB UKMAR« vabijo v dom Jakoba Ukmarja v nedeljo, 1. marca, ob 16.uri, na »Dan slovenske kulture« posvečen 120-letni-ci rojstva Ivana Grbca. SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA V nedeljo, 1.marca, ob 18.uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, koncert v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije: Uroš Barič (kitara) in trobilni trio Triumvirat. Vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na »Prešernovo proslavo«, ki bo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri, v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). Sodelujejo: otroški zbor, učenci Glasbene Matice, igralci s šaljivim prizorom in otroška recitatorska skupina. Slavnostni govornik: prof.Bogdan Kralj. BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi v ponedeljek, 2. marca, ob 20.30, Pro-seška ul. 131 - Opčine, na odprtje slikarske razstave Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Umetnika bo predstavil Štefan Turk. Razstava bo na ogled do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. Glasbene improvizacije: Martina Feri in Aljoša Sak-sida. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, v Trstu, kjer bo pogovor ob izidu ponatisa Bevkovega romana »Kaplan Martin Čedermac« in zgodovinske raziskave dr. Mire Cencič »Beneška Slovenija in njeni Čeder-maci«. Sodelovali bodo avtorica Mira Cencič, beneški javni delavec Giorgio Banchig in predsednik Društva TIGR, ki je izdal knjigi, Marjan Bevk. Začetek ob 20.30. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca - Skupina 35-55 prireja v četrtek, 5. marca, ob 20.30, v občinskem gledališču, potopisno predavanje s projekcijo slik »Pet žensk v New Yorku«. Vabljeni. SKD S. ŠKAMPERLE vabi v četrtek, 5. marca, ob 20. uri, v društvene prostore na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7), na predstavitev romana Eveline Umek »Po sledeh fate Morgane«. Ob avtorici in predstavniku založbe bosta o romanu spregovorila Dušan Jelinčič in Bogomila Kravos. Večer posvečen ženski samoniklosti in izjemnemu doprinosu Svetoivančanov k samozavestnemu nastopanju tržaških Slovencev je namenjen ljubiteljem besedne ustvarjalnosti. SKD BARKOVLJE, Ul Bonafata 6, prireja v petek, 6. marca, ob 20.30, na veseloigro »Srčni mrk« v izvedbi dramske skupine KD Rovte-Kolonkovec, režija Ingrid Werk Zerjal. Vabljeni! ZALOŽBA MLADIKA v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta vabi v petek, 6. marca, ob 18. uri, v razstavno dvorano NŠK v Narodnem domu (Ul. Filzi 14 v Trstu) na predstavitev knjige »L'altra anima di Trieste« (Druga duša Trsta). Sodelujejo: urednica dela Marija Pirje-vec, Boris Pahor, Igor Škamperle, Jože Pirjevec in Elvio Guagnini. SKD TABOR - v soboto, 7.marca, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opči-nah, premiera gledališke predstave »Campiello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Ponovitvi v nedeljo, 8. in 15. marca, ob 17.30. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30, v Štalco v Šempo-laju, na »Kulturni večer ob 8. marcu«. Sodelujejo Vanka in Tonca ter Dekliški pevski zbor. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje: Jamlje, Kulturni dom, 14. marca, ob 20.30, nastopajo ZPZ Vesela pomlad iz Op-čin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ZPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ZPS Stu ledi iz Trsta. 0 Mali oglasi BRACCO - 14 mesečno mešanico, sterilizirano, po imenu Lola, živahna lepotica črno-sivo-bele barve, oddam zaradi družinskih razlogov. Poklicati na tel. št.: 040-573364 ali 3299504034. IZGUBIL SEM PLAŠČ v soboto, 21. februarja, v zgoniškem šotoru, ob priliki pustovanja. Prosim poštenega najditelja naj pokliče v popoldanskih urah tel. št.: 339-3036533. PODARIM otroške in moške smučke z vezmi ali brez. Tel. št.: 040-208989. PRIVATNIK PRODAJA hišo v Dolini: kuhinja, 2 kopalnici, 2 spalni sobi, manjša soba, terasa, taverna in dvorišče. Zainteresirani naj pokličejo po 13. uri na tel. št.: 333-1646892. PRODAM dvosedežni avtomobil tas-so, ne potrebuje vozniškega dovoljenja, prevoženih 4.100 km, avtomatični menjalnik, garažiran. Tel. št.: 348-8050998. PRODAM kamniti portal. Poklicati na tel. št.: 334-6475337. PRODAM kraško skrinjo z intarzija-mi (intarsiata). Poklicati na tel. št.: 339-7396098. PRODAM KOPAČICO znamke casor-zo s priključki. Pokličite od 13. do 14. ure na tel. št.: 040-231984. PRODAM SENO s kraških travnikov. Tel. št.: 335-6121077. RESNA IN IZKUŠENA GOSPA srednjih let, z referencami, išče delo kot negovalka starejše osebe, 24 ur na 24, s tedenskih počitkom. Tel.: 3488020428. S Poslovni oglasi CENTER ZA DOBRO POČUTJE V ZGONIKU IŠČE poklicno total body inštruktorico/ja za nadomeščanja. 040-327431 Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi št.7. Tel. št.: 040-208375. OSMICO je v Vižovljah odprl Ivan. Tel. št.: 040-291498. Vabljeni! RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu št.42. Tel. št.: 040-327135. / TRST Petek, 27. februarja 2009 1 1 Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst • Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm • Zveza slovenske katoliške prosvete Javni sklad RS za kulturne dejavnosti • v sodelovanju s CPZ Sv. Anton Novi vabijo na koncert revije PkIMOkSM POJE 2009 JUTRI, 28. februarja, ob 20.30 v Marijinem domu v Trstu (ul. Risorta, 3) NASTOPILI BODO: Moški nonet Vasovalci Dole nad Idrijo, Mešani pevski zbor Alojz Kocjančič Puče, Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade Devin, Mešani pevski zbor Jazbine Plešivo, Moški pevski zbor Pobje Črni vrh nad Idrijo in Mešani pevski ibar Obalca Izola. Glasbena matica šola M.Kogoj TRST ////////////////////////////// vabi na koncert SLOVENSKE Nastopili bodo instrumentalni in vokalni solisti, komorne skupine in zbor. Sodeluje igralka Nikla Petruška Panizon Danes - 27. februarja ob 18.00 vveliki dvorani Narodnega doma 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO ZA DRŽAVNE OSNOVNE ŠOLE IN OTROŠKE VRTCE V NABREŽINI obvešča, da bo urnik tajništva Didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini zaradi zadnjega tedna vpisovanj imel sledeči urnik: od torka do petka, od 7.30 do 14.15, v soboto pa od 8. do 13. ure. Starše opozarjamo, da se vpisovanja zaključijo v soboto, 28. februarja. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA vabi na srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem ob Dnevu slovenske kulture v torek, 3. marca, ob 10. uri, v telovadnici openske srednje šole. Loterija 26. februarja 2009 Bari 51 66 75 82 59 Cagliari 77 43 34 35 82 Firence 10 88 41 6 72 Genova 84 71 30 14 59 Milan 25 54 30 72 80 Neapelj 73 52 58 74 63 Palermo 35 58 4 9 8 Rim 19 41 8 63 55 Turin 71 41 56 61 29 Benetke 66 2 23 26 76 Nazionale 56 20 29 40 88 Super Enalotto Št. 25 10 19 25 35 51 73 jolly 66 Nagradni sklad 3.564.119,18 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 22.101.445,53 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 712.823,84 € 22 dobitnikov s 5 točkami 24.300,82 € 2.159 dobitnikov s 4 točkami 247,62 € 74.001 dobitnikov s 3 točkami 14,44 € Superstar 56 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 24.762,00 € 294 dobitnikov s 3 točkami 1.444,00 € 4.472 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.086 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 58.545 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 9. GLASBENA REVIJA bo potekala od 25. do 27. marca, na Državni nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki lahko nastopajo kot solisti ali pa v skupinah. Nastopajoče bo poslušala komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program za zaključni nastop, ki bo 8. aprila 2009. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax 040567500) in na naslovu www.cirilin-metod.it. Prijave morajo biti oddane do 9. marca. M Izleti KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040360072. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040220693 ali 347-9322123. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Žabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Ko-balu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. □ Obvestila KRUT začenja v sredo, 11. marca, pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. DRAMSKA SKUPINA KD ROVTE-KO-LONKOVEC sporoča, da bo prva vaja za nastop (6. marca 2009) v Barko-vljah danes, 27. februarja, ob 20. uri. FUNDACIJA ELIC - SINTESI Umetnostna Šola vabi na konferenco »Umetnost pripomore pri jezikovnemu in znanstvenemu učenju« danes, 27. februarja, ob 19.30, ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Predavateljici: dr. prevajanja in diplom. cirkusa Elisa Waldner, učiteljica Alenka Deklic. Za informacije pokličite na tel. št.: 333-4784293 ali 040-774586. TPK SIRENA sporoča, da bo danes, 27. februarja, na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TROMESEČNI VOKALNI TEČAJ pod vodstvom Adija Daneva prireja ZCPZ v sodelovanju z ZSKD. Srečanja bodo potekala ob sobotah od 7. marca dalje v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah: A) v jutranjih urah bodo na vrsti predavanja o vokalni tehniki s praktičnimi vajami za pevce naših zborov, za mlade pevovodje in za vse ljubitelje petja; B) popoldanski pas pa bo namenjen opernemu, koncertnemu in komornemu repertoarju za izkušene solopevce. Prijave se zaključijo danes, 27. februarja, na tel. št.: 3284535725. JUS NABREŽINA vabi člane in vašča-ne, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče v soboto, 28. februarja, ob 9.uri, »Za vodico«. Vsakdo naj s seboj prenese potrebno orodje. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v soboto, 28. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. SLOVENSKA KOMISIJA ZA MLADINSKO PASTORALO vabi mladino na redno mesečno srečanje, ki bo 28. februarja (zadnja sobota v mesecu, prva postna), ob 16.uri, v prostorih Mari-janišča. Srečanje bo potekalo v dveh delih. Prvemu delu, delavnici in pogovoru, bo sledil verski obred, nato pa še prijateljsko druženje. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN DE-VIN-NABREŽINA, ZGONIK IN RE-PENTABOR ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 28. februarja, od 15.30 dalje, »Delavnico De-coupage« za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! Za informacije: torek in četrtek, od 16. do 19. ure, tel. št.: 040-2028028. V SOBOTO, 28.FEBRUARJA, ob 17.30, Vas vljudno vabimo v vinsko klet Pa-rovel v Boljunec (zraven gledališča) na družabni večer »Vojaške pesmi iz Pri-morja 1700-1918«. Sledili bosta družabnost in pokušnja vin iz vinske kleti Parovel. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 28. februarja, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici bo v nedeljo, 1. marca, odprt od 10. do 17. ure. Preko različnih čutil in posebnih didaktičnih pripomočkov ter rekonstrukcij naravnih okolij, obiskovalec lahko spozna naravo in ostale tematike Krasa, naše dežele ter ostalega sveta. Na razpolago bodo vodeni ogledi tudi v slovenščini. Vstop prost. Za informacije: 040-3773677. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. SI SLABE VOLJE, ŽALOSTNA, UTRUJENA? Če bi se rada sprostila in pozabila na skrbi pridi in zapoj z nami! Dobivamo se vsak četrtek, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah... po vajah pa se seveda zaustavimo na prijetnem klepetu. Informacije dobiš na tel. 3497565893 (Dunja). Lepo vabljena, pevke ženske skupine »Vesela Pomlad«. V BARKOVLJAH, v vrtu pri portiču, bomo počastili msgr. Matijo Škabar-ja v nedeljo, 1. marca, po maši od 11. ure. Vabljeni vsi! ŠKOFIJSKA KOMISIJA ZA PASTORALO ZAKONCEV IN DRUŽINE vabi na 3. srečanje za družine, ki bo v nedeljo, 1. marca, ob 14.30, pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, ul. delle Docce, 34. Nekaj misli na temo »Vloga družine in trdne zakonske zveze v današnji družbi« bo podal dr. Vinko Škafar. Srečanje se bo zaključilo s skupno sv. mašo. Poskrbljeno bo za varstvo otrok. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE je ob priliki 130. letnice ustanovitve, ki je potekala oktobra lani, izdalo knjigo s starimi fotografijami Doline. Prepričani smo, da je morda po domovih še veliko fotografij in najrazličnejših starih dokumentov, ki se nanašajo na vaško preteklost, ki bi jih bilo dobro zbrati in ovrednotiti. V društvenem odboru razmišljamo, da bi z novim gradivom, postavili dokumentarno/fotografsko razstavo. Zato se ponovno obračamo na vse, ki hranite doma stare posnetke in ki bi radi aktivno sodelovali pri novi društveni iniciativi. Gradivo bomo zbirali na sedežu društva v naslednjih dneh: ponedeljek, 2. marca (19.00-21.00), torek, 3. marca (11.00-12.00) in sredo, 4. marca (14.00-16.00). Info: 339-1976323 (po 19.30). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v ponedeljek, 2. marca, ob 17. uri ob prvem in ob 17.30 v drugem sklicu na sedežu SKGZ (Ul. S.Francesco 20/III). KROŽEK AUSER »PINO ZAHAR« z Rocola Melare (ul. Pasteur 41 d) prireja nadaljevalni tečaj informatike. Tečaj se bo začel 3. marca in bo potekal ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17.30. Prijave in dodatne informacije na tel. št.: 040-913155 od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. KRUT NATURA vabi v torek, 3. marca, ob 16. uri, na prvo srečanje s predstavitvijo delavnice »Po sledovih notranjih barv«. Pod mentorstvom likovne terapevtke Jane Pečar bomo priklicali spomine, prebudili našo domišljijo in preizkusili zanimiv način iskanja sprostitve. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. št.: 040360072. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: hrvaščina (80 ur) za Slovence, ob torkih in četrtkih, od 20. do 22. ure; hrvaščina (80 ur) za Italijane, ob torkih in četrtkih, od 18. do 20. ure; nemščina (48 ur) za začetnike, ob sredah in petkih, od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040566360. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja 150 urni tečaj splošnega kmetijstva. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040-566360. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 3. marca, ob 20.30, redna pevska vaja. BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 8. marca kosilo z glasbo. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. KROŽEK SKP OPČINE-DOLINA vabi svoje člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja v sredo, 4. marca, ob 19.30, v prostore Kulturnega doma v Boljuncu. Prisotni bosta pokrajinsko tajništvo stranke in tajnik tržaške federacije Igor Kocijančič. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Prvo srečanje bo 4. marca, od 16. do 18. ure, v Narodnem domu v Trstu. Naslednja predavanja se bodo zvrstila 11., 18. in 25. marca. Kdor se hoče prijaviti, naj pokliče do 26. februarja na tel. št.: 040-299632 ali naj piše na naslov elektronske pošte veratuta@tiscali.it. Kotizacija znaša 20,00 evrov. Vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 4. marca, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. Sv. Frančiška 20. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v sredo, 4. marca, ob 19.30, v Narodni dom, na predstavitev knjige prof. Bojana Pavletiča »Vrhovi v megli«. Poleg avtorja bodo sodelovali pri predstavi: Lida Turk, Lojze Abram, Marinka Pertot in sorodniki nekaterih, v knjigi predstavljenih osebnosti. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka občinskega odpada v Boljuncu sledeča: 328-7235479. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 5. marca, ob 16.30, v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico »Kdaj bo pršla pomlad?« bo pripovedovala Daša Stanič. Toplo vabljeni! KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE ob priliki dneva žena vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. marca, s pričetkom ob 16.30. srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini. Za ples bo igral »duo Melo-dy«. LJUDSKI DOM PODLONJER vabi v soboto, 7. marca, ob 20. uri, na večerjo ob priliki mednarodnega dneva žena. Za rezervacije pokličite tel. št.: 040572114. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA v soboto, 7. in v nedeljo, 8. marca, organizira društvo Noe. Info: 349-8419497. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane in prijatelje na predavanje »Kako biti starši srečnih otrok«. Srečanje bo potekalo v soboto, 7. marca, ob 16.30, na ul. Cicerone 8. Predavala bo klinična pedagoginja, dr. Fran-cesca Simoni. Za prijave in informacije: tel. 328-4559414, info@melanie-klein.org. POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. marca, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Fran-cesca Simoni in dr. Giovanni Ambro-sino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel. 328-4559414, info@melanieklein.org. SKD VESNA IN KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabita članice in prijateljice na »večerno družabnost« v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri, v domu Alberta sirka v Križu. Prostovoljni prispevki za golaž in ansambel. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 19. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, večer na temo »TOCAI - TOKAJI« z degustacijo. Za člane O.N.A.V. sprejemamo rezervacije do 13. marca, ca nečlane in prijatelje od 14. marca dalje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 0402017389. TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 20. marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. št.: 328-4559414. Prispevki Ob 12. obletnici smrti dragega Oskarja Košute darujejo žena Marija ter sinova Boris in Ljubo z družinami 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. Popravek: V spomin na drago Ivanko Skrinjar daruje Maja Bitežnik 50,00 evrov za Sklad Otona Berceta. Ob 5. obletnici smrti dragega Viktorja Orla daruje žena Ivanka 20,00 evrov za Oktet Odmevi. V spomin na dragega Gigija Košuto darujeta Zmago in Mara 25,00 evrov za VZPI. V spomin na Paola Farnetija darujejo Sergij, Walter in Anamarija 60,00 evrov za Jadralni klub Čupa. V spomin na Ladija Gabriellia daruje se-strična Zora 25,00 evrov za KD Skala iz Gropade. V spomin na Mirota Kuzmina daruje družina Žerjal 20,00 evrov za Godbe-no društvo V. Parma - Trebče. V spomin na moža Milana Grgiča daruje žena Delka 20,00 evrov za cerkev v Gropadi. V spomin na bratranca Vladimirja Ga-briellia daruje Zorka 25,00 evrov za cerkev v Gropadi. V spomin na brata Marcella Gropajca daruje Danilo z družino 50,00 evrov za cerkev na Pesku. Marija Capponi daruje 20,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na drago Nado Čuperla - Pa-mic darujejo družine Milič (Zgonik 14 in 65 ter Salež 68) 50,00 evrov za AŠK Kras, 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 50,00 evrov za Oktet Odmevi in 50,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda. 12 Petek, 27. februarja 2009 KULTURA / koncert - Viden uspeh zamejskega glasbenika Corrado Rojac koncertiral v občinskem gledališču v Bologni dunaj - Pisateljev intervju Handkejeva drama o koroških partizanih Zadnjič smo poročali o našem zamejskem harmonikarju Corrado Roja-cu novembra lani, ko smo mu čestitali za profesuro na tržaškem Konserva-toriju Tartini. Naš glasbenik je pač po petnajstih letih službe na različnih italijanskih konservatorijih širom po Italiji končno dobil kader harmonike na tržaški osrednji glasbeni ustanovi. K temu pomembnemu dogodku za harmoniko v našem mestu je delno pripomogel tudi sam, saj se je akademskemu svetu konservatorija predstavil z bogato bero priznanj: naj omenimo le nastope na sloviti Akademiji Chigiani v Sieni, v Kraljevem Gledališču v Turi-nu, na univerzi La Sapienza v Rimu, ali pa za beneško La Fenice, in naštevali bi lahko še in še. Tokrat je umetnik harmoniki odprl vrata znamenitega Občinskega Gledališča v Bologni. V ponedeljek,16. februarja, je nastopil na sezoni sodobne glasbe, ki jo organizira združenje Fon-tanamix. Šlo je za koncert komorne glasbe, saj je Corrado Rojac nastopil v triu s kitaristko Eleno Casoli in violinistom Valentinom Corvinom. Glasbeniki so se predstavili bodisi v celotni zasedbi s praizvedbama dveh znanih italijanskih skladateljev, kakršna sta Paolo Perezzani in Mauri-zio Pisati, bodisi z nekaterimi solo skladbami.. Paolo Perezzani je za priložnost napisal skladbo Fremiti fermi. Gre za prvenec, ki sega poslušalcu globoko v podzavest, saj je Perezzanijeva glasba blizu glasbi njegovega bivšega mentorja Salvatoreja Sciarrina. Le-ta glasbena smer uokviri glasbeni dogodek v samosvojo atmosfero, ki temelji na globljem doživljanju zvokov na meji med slišnim in neslišnim. Ob tem se seveda pojavijo tudi glasnejši zvočni prizori, in zato izpadejo kakor ogromne akustične pošasti: harmonika ima v omenjenih zvočnih navalih vodilno vlogo, in publika je kar obstrmela ob tako silovitem zvočnem potencialu instrumenta. Maurizio Pisati je svojemu triu dodal zvočno linijo magnetofonskega traku; skladbo si je zamislil kot glasbeni opis bitij, ki so sad njegove fantazije. Vsa bitja imajo pa lastnost, da puščajo za seboj sled, ki naj bi spominjala na glasbeni zapis. Od tod tudi naslov skladbe, Glyphozoo. Glasba Maurizia Pisatija je po Perezzanijevi skladbi učinkovala katartično: Perezzani je pač še navezan na radikalnost glasbene za- Corrado Rojac bo nastopil v tržaškem gledališču Verdi s Solbiatijevim »Il carro e i canti« 17. in 18. aprila misli in glasbenega zapisa, ki sega v Šestdeseta leta, Pisati pa ima do sodobnega glasbenega izraza nekoliko bolj sproščen odnos. Pri Pisatiju se dediščina omenjenih »temnih let« oglaša le kot senca, zaokvirjena je v lahkotnejši prijem, in njegova skladba nas sprejme s prijaznim nasmehom. Temu botruje tudi koncertna harmonika, saj zmore ob eksperimentalnih zvočnih prijemih tudi običajnejše, in vsi vemo, kako zna ljudska različica harmonike razveseliti naš vsakdan. Pestrost našega glasbila, ki je v zadnjem stoletju stopilo tudi v resno glasbo, prispeva k temu, da je harmonika danes v svetu sodobne glasbe nadvse priljubljeno glasbilo. Njena nenavadna zvočna vsebina ji danes omogoča nenehno rast repertoarja -skratka, koncertna harmonika doživlja svoj magični trenutek. Ob teh dveh novitetah so glasbeniki predstavili tudi solo skladbe, ki so ljubiteljem sodobne glasbe kar znane: violinist Valentino Corvino je predstavil Hosokawovo Winter bird, kitaristka Elena Casoli je predstavila Prvi ples iz Scelsijeve zbirke Tre danze a Shiva, naš zamejski harmonikar Corrado Rojac je pa predstavil Gubajdulinino De profundis. Vsi so želi izjemen uspeh. Corrada Rojaca bomo v Trstu lahko poslušali v Solbiatijevem Il carro e i canti, ki bo v tržaškem Gledališču Verdi 17. in 18. aprila. na knjižnih policah v sloveniji Lestvica najbolj branih v februarju LJUBLJANA - Lestvici najbolj prodajanih knjig v februarju v vseh knjigarnah Mladinske knjige (MK) in samo v knjigarni Konzorcij, ki jih pri MK pripravijo med 20. in 25. dnevom v mesecu za razdobje preteklih 30 dni. Najbolj prodajane knjige v knjigarnah Mladinske knjige: 1. Randy Pausch, Zadnje predavanje, Mladinska knjiga 2. Goran Vojnovic, Čefurji raus!, Študentska založba 3. Rhonda Byrne, Skrivnost, Vale-Novak 4. Barack Obama, Pogum za upanje, Ba-rack Obama, Sanje 5. Roberto Saviano, Gomora, Mladinska knjiga 6. Louise L. Hay, Življenje je tvoje, Iskanja 7. Franjo Štiblar, Svetovna kriza in Slovenci: kako jo preživeti?, Založba ZRC 8. Philip Waechter, Jaz, Mladinska knjiga 9. Severine Clochard, Hura za punce!, Tehniška založba Slovenije 10. Neža Maurer, Na tvojo kožo pišem svoje verze, Vale-Novak Najbolj prodajane knjige v knjigarni Konzorcij: 1. Goran Vojnovic, Čefurji raus!, Študentska založba 2. Randy Pausch, Zadnje predavanje, Mladinska knjiga 3. Zoran Milivojevic, Emocije, Psiho-polis institut 4. Stephenie Meyer, New Moon, Atom 5. Zoran Milivojevic, Mala knjiga za velike starše, Psihopolis institut 6. Roberto Saviano, Gomora, Mladinska knjiga 7. Neža Maurer, Na tvojo kožo pišem svoje verze, Vale-Novak 8. Rhonda Byrne, Skrivnost, Vale-Novak 9. Boris Pahor Nekropola, Mladinska knjiga 10. Philip Waechter, Jaz, Mladinska knji- DUNAJ - Nova drama Petra Handkeja o odporniškem gibanju koroških partizanov proti Hitlerju je »dolga, epska igra na način »pripravljanja na nesmrtnost«,Handke skorajda koroški epos«, kot je v intervjuju za četrtkovo izdajo revije News napovedal avstrijski pisatelj, ki živi v Parizu. »Obenem je tudi epska in sanjska,« je pojasnil Handke. »Rekel sem si: Če že pišem dramo, potem bom šel na vse in bom na dolgo in široko, z ostrino in rezko popisal zgodovino nekega naroda.« Zato je Handke glede krstne izvedbe »malce pomislil na Martina Ku-šeja, saj se je rodil sedem kilometrov stran od mene in zna tudi slovensko«. No, niti režiser niti datum ali kraj praizvedbe še niso določeni: »Prvič bo drama uprizorjena enkrat prihodnje leto,« je Handkeja povzela avstrijska tiskovna agencija APA. Bolj konkreten je bil Handke, ki dramo še piše, seveda o svoji novi knjigi, ki bo izšla 9. marca in ima naslov »Die Kuckucke von Velika Hoca« (Kukavice iz Velike Hoče). »Poskusil sem, povsem resno, napisati reportažo, da bi pričal. En teden sem stanoval pri vinogradnikih, se noč in dan z njimi po- tikal naokoli po opustelih goricah, vse do naslednje vasi, ki je že albanska, zaradi česar se že več desetletij nihče iz Velike Hoče ni odpravil tja čez. Potem sem pri zapisovanju opazil, da ta reportažni slog ne ustreza.« Rezultat je »neke vrste dvo-spolnik«, nekaj med reportažo in pripovedjo. Pisatelj je v pogovoru za News tudi pozitivno ocenil navzočnost avstrijskih vojakov v sestavi Kforja na območju, o katerem piše. Ti »opravljajo dobro delo in so tudi zelo razumevajoči. Če bi odšli, bi nemudoma spet izbruhnilo nasilje,« je menil Handke. O papeževi odločitvi (»Zame je v simbolnem pomenu nevzdržno, da je papež bivši pripadnik Hitlerjevega podmladka«), da odpravi ekskomu-nikacijo zanikovalca holokavsta, škofa Williamsona, pa je Handke pripomnil: »In kaj uteleša ta Williamson: saj se je vendar moralo vedeti, ko človek sprejema odločitev, da bo odpravil izobčenje. K sedmim naglavnim grehom sodi še osmi - ne imeti pojma, znak ne-biti-na-svetu. Vedenje je redkost. Imeti pojma pa je vse.« (STA) revija - Februarska številka Galeba Od zgodbe do zgodbe z najboljšimi slovenskimi avtorji Lične in barvite ilustracije, leposlovna besedila, igra-rije in ustvarjalnice imajo tudi v februarski številki mladinske revije Galeb vlogo protagonista. Na petinpetde-setih straneh lahko mladi uporabniki tudi tokrat berejo zgodbice uveljavljenih avtorjev, prisrčne pesmice, za pestrost revije pa tako kot vedno skrbijo razne didaktične igre. Naslovnico tokratne številke krasi risba Kristine Vizintin, učenke 4. razreda bazoviške OŠ P. Trubarja - K. D. Kajuha, na zadnjih Galebo-vih straneh pa so še druge risbe učencev različnih zamejskih šol. Uvod v februarsko izdajo Galeba predstavlja pesmica z naslovom Pesnik in roža, pod njo pa se je podpisala Bina Štampe Žmavc, likovno pa jo je upodobila Alenka Sottler. Med pesmicami velja omeniti še pesmico Zvezdane Majhen z naslovom Dedek bo čutil ..., v kateri pesnica piše o vnukovi vdanosti in ljubezni do bolnega dedka, še pred to pesmico je mogoče prebrati eno najbolj znanih balad največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Mladi uporabniki lahko recitirajo pesem Povodni mož, ki jo je za to priložnost likovno upodobil Klavdij Palčič. Ker je letošnji februar minil v znamenju največjega slovenskega kulturnega praznika in pusta, so ustvarjalci Galeba ti dve temi skorajda morali vključiti v tokratno izdajo. O pustu in maškarah govorita dve pesmici, in sicer pesmica Barbare Gregorič Gorenc z naslovom Osica in pesem Martine Legiša Čarovnica Berta, o pustnih čarolijah pa govori tudi zgodbica Žige Gombača Tjaša in Tijan - Pustne čira čare. Tatjana Kokalj in ilustratorka Jasna Sepin sta v februarskem Galebu prispevali nadaljevanje prigod šolske miške. Na- slov tokratne pripovedi je Kje je učiteljica ?, govori pa o neredu, ki vlada v razredu, ko je učiteljica odsotna. Stalnica revije Galeb je v letošnjem letu postala tudi pripoved o punčki Robin in Zizijonu, pod katero se je podpisala Štefka Kac Marn. Berta Golob je prispevala nadaljevanje zgodbe Tinko in Tonko - Besedoslovca, Marko Kravos pa je v tej številki prispeval zgobo Od pet do glave - Glavanovi. V nadaljevanju lahko mladi bralci preberejo še pripoved Eveline Umek Mama, koliko je ura - Kdo je ta rok?, v kateri avtorica govori o babici Marti, ki je kljub temu, da je že upokojenka, vedno zasedena, saj ure in ure sedi pred računalnikom in prevaja tekste iz slovenščine v francoščino, ob tem pa jo vedno preganja nek rok, ki pa ga vnuk Žiga na pozna. V svet pravljic in skrivnostnih črk nas v tej številki popelje zgodba Slavka Pregla z naslovom Pravljice za Varjo - Zelo čudne črke. Zgodba Pa-tricije Peršolja pa pripoveduje o Klari in Maksu, dvojčkih, ki gresta tokrat ločeno na počitnice. Da je revija Galeb zelo pestra in raznolika, dokazuje tudi rubrika Klarise M. Jovanovič Prispodobe o živalih, v kateri je tokrat mogoče po-bliže spoznati vse asociacije, vezane na raco. V okviru potopisnih in poučnih prispevkov lahko mladi uporabniki spoznajo Frana Levstika in njegovo ljubezen do mladinske literature, s katero je hotel ta slovenski pisatelj obuditi interes za knjige in književna dela, avtorica prispevka Marjeta Zorec pa piše tudi o tem, kako je nastala Levstikova pesem Siničja tožba. Kako se je mogoče spoprijeti z ustvarjanjem v različnih slikarskih in oblikovalskih tehnikah, nas pouči prispevek Jasne Mer-ku, ki v tej številki deli navodila za izdelavo papirnatih rož. Velik poudarek Galeb tudi tokrat posveča ugankam in dopolnjevankam, rubrika, namenjena staršem in šolnikom, pa razširja vzgojno vlogo revije, saj njena avtorica Suzana Pertot s pojasnjevanjem vzgojnih vprašanj prispeva h kakovostnejši vzgoji otrok v naši družbi. V tokratni številki se je psihologinja lotila pozitivnih in negativnih učinkov, ki jih ima internet, analizirala pa je tudi podobnosti med spletom in sanjskim svetom. Poleg vsega omenjenega ne smemo pozabiti na kuharsko rubriko Škrobek kuha, ki tokrat prinaša recept za peko slastnih pustnih mask, na zadnjih straneh pa se nahaja še rubrika Šolarji pišejo in rišejo, v kateri so svoja doživetja likovno upodobili in opisali učenci različnih šol. Učenci OŠ Josip Ribičič - Karel Širok pri sv. Jakobu so prispevali portrete Franceta Prešerna, šolarji repentaborske OŠ Alojz Gradnik pa so prispevali zgodbice o prstih, za katere jih je bržkone navdihnil naš zamejski pisatelj Marko Kravos. (sč) / ITALIJA Petek, 27. februarja 2009 13 delo - Na obzorju strožja pravila za oklic stavk zlasti na prevoznem področju Odlok o stavki najbrž še danes Epifani: Vlada naj bo previdna Tajnik CGIL proti prisilnemu omejevanju - Fini: Pravico do stavke uskladiti z drugimi pravicami demografija Italija ima 60 milijonov prebivalcev RIM - Prebivalstvo Italije je leta 2008 preseglo simbolični prag 60 milijonov enot. Tako ugotavlja osrednji italijanski statistični zavod ISTAT, ki poudarja, da je bil pri tem bistven prispevek priseljencev. Le-teh je bilo 1. januarja letos 3,9 milijona, kar predstavlja 6,5 odstotka vseh prebivalcev. Med priseljenci so najštevilčnejši Romuni (772 tisoč), sledijo pa Albanci (438 tisoč) in Maročani (401 tisoč). Skupno predstavljajo več kot 40 odstotkov vseh priseljencev s stalnim bivališčem v državi. Zavod ISTAT ugotavlja, da je Italija potrebovala 50 let, da je s 50 milijonov zrasla na 60 milijonov prebivalcev (50 milijonov je dosegla leta 1959). S 30 milijonov je zrasla na 40 milijonov v 33 letih, kar pomeni, da se je ritem rasti, kljub priseljevanju, upočasnil. Leta 2008 je vsekakor bilo 12 tisoč rojstev več kot leta 2007. Skupno se je v letu 2008 rodilo 576 tisoč otrok, tako da se je stopnja rodnosti dvignila na 9,6 otroka vsakih tisoč prebivalcev. Porast je treba pripisati delno prispevku priseljenk, pri katerih je stopnja rodnosti 15,3 promile, delno pa tudi večji rodnosti domačink. Zanimivo pa je, da Italijanke rojevajo vse pozneje, in sicer povprečno pri 31,5 leta starosti, 1,7 leta pozneje kot leta 1995. V letu 2008 je umrlo 580 tisoč prebivalcev, tako da je stopnja umrljivosti dosegla 9,7 promile. Povprečna življenjska doba se je vsekakor povečala. Leta 2008 je za moške dosegla 78,8 leta, za ženske pa 84,1 leta. V primerjavi z letom 2006 se je pri moških povečala za 0,4 leta, pri ženskah pa za 0,1 leta. Moški so se torej s tega vidika rahlo približali ženskam. Tajnik CGIL Guglielmo Epifani je ostro nastopil proti možnosti omejitve pravice do stavke ansa RIM - Italijanska vlada bo verjetno še danes sprejela odlok o strožjih pravilih za oklic stavke, ki naj bi zadeval v prvi vrsti področje prevozov, čeprav jo je glavni tajnik sindikata CGIL Guglielmo Epifani včeraj že posvaril pred tveganimi potezami. Vlada naj se ne spušča v avanture, je dejal Epifani in opozoril, da je v zvezi s pravico do stavke, ki jo jamči ustava, treba postopati zelo previdno: »Če je potrebno v čem popraviti že tako strogi normativ, je to mogoče narediti; drugo vprašanje pa je, če bi kdo hotel s prisilo omejiti to svoboščino,« je dejal tajnik CGIL. Z vladne strani pa je minister za delo Maurizio Sacconi poudaril predvsem to, da se je ustvarilo široko soglasje z veliko večino sindikatov in delodajalcev, manjka le pristanek CGIL, vendar, je še dejal Sacconi, »enoglasnost ni od tega sveta, pripada svetu niča in nič delati.« Minister za delo je to povedal na včerajšnji predstavitvi poročila jamstvene komisije za stavke v Rimu, kjer je predsednik komisije Antonio Martone posredoval podatke o zadnjem dveletju. Tako so lani oklicali 2.195, izvedli pa 856 stavk, kar pomeni 17 odstotkov več kot leta 2007. Vsedržavnih stavk je bilo 201, od katerih jih je kar 77 zadevalo področje prevozov. Ob tej priložnosti je predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini poudaril potrebo po uskladitvi pravice delavcev do stavke s pravicami drugih državljanov, kot so pravica do zdravja, varnosti, izobrazbe, socialnega skrbstva, svobodnega gibanja in komuniciranja. biološka oporoka - Sporni Calabrojev zakonski predlog Parlamentarci iz obeh taborov predlagajo odložitev obravnave RIM - Zakon o biološki oporoki je treba sprejeti v mirnem vzdušju, ne pa v sedanjih razmerah, ki jih je izredno zaostrila smrt Eluane Englaro. Tako ugotavlja skupina parlamentarcev iz vrst vladne večine in opozicije, ki je včeraj objavila poziv, naj bi obravnavo zakonskega predloga, poimenovanega po poročevalcu Raffaeleju Calabroju, odložili na čas po 6. juniju, se pravi po evropskih in upravnih volitvah. Podpisniki poziva so mnenja, da bi odobritev zakona v sedanjih okoliščinah lahko še dodatno razdvojila italijansko javno mnenje. Poziv so podpisali za Demokratsko stranko Emma Bonino, Pietro Ichino, Stefano Ceccanti in Enzo Bianco, za Ljudstvo svobode pa Ferruccio Saro, Antonio Pa-ravia, Beppe Pisanu in Maurizio Saia. Medtem je včeraj prišlo do raz-čiščenja med voditeljem Demokratske stranke Dariom Franceschinijem in senatorjem iz njenih vrst Umbertom Ve-ronesijem, potem ko je le-ta v sredo podpisal odprto pismo revije Micro- mega, ki Demokratsko stranko obtožuje, češ da se je glede biološke oporoke vdala desni sredini. Franceschini je po srečanju dejal, da se je sam Veronesi čudil takšnim tolmačenjem in da sta se vsekakor oba strinjala, da je pravilno stališče stranke, ki svojim parlamentarcem priznava pravico, da se o takšnih vprašanjih odločajo po vesti, kljub temu da se je v njej oblikovala »prevladujoča« svobodomiselno usmerjena linija. Sicer pa je Franceschini opozoril, da se bolj kot v Demokratski stranki zdaj pojavljajo huda razhajanja v vladni večini. Nanašal se je na pismo 53 parlamentarcev, ki se ne prepoznavajo v Ca-labrojevem predlogu. »V takšnih zadevah je kasarniška disciplina nesprejemljiva,« je komentiral Franceschini. Kljub vsem dvomom in nedorečenostim pa Calabrojev predlog še vedno ostaja na dnevnem redu senatne komisije za zdravstvo, ki bi morala o njem glasovati v torek, 3. marca, v večernih urah. Raffaele Calabro Franceschini imenoval načelnike 12 oddelkov DS RIM - Novi sekretar Demokratske stranke Dario Franceschini nadaljuje z reorganizacijo vrha stranke. Po novem ne bo več vlade v senci s 25 »ministri«, pač pa bo 12 tematskih oddelkov, na čelo katerih je novi voditelj včeraj imenoval prav toliko strankinih vidnih osebnosti. Tako bo Pier Luigi Bersani odgovoren za gospodarstvo, Piero Fassino za zunanjo politiko, Beppe Fioroni za šolstvo, Linda Lanzillotta za javne uprave, Enrico Letta za delo in socialno državo, Giovanna Melandri za kulturo, Marco Minniti za varnost, Margherita Miotto za dežele, Colomba Mongiello za kmetijstvo, Roberta Pinotti za obrambo, Ermete Realacci za okolje in Lanfranco Tenaglia za pravosodje. Franceschini je na krajši tiskovni konferenci pojasnil, da je pri imenovanjih upošteval strokovnost, izkušenost in ugled kandidatov, ki so poleg tega vsi po vrsti parlamentarci, saj se vsebinska stališča stranke uveljavljajo predvsem v parlamentu. Maroni nastopil proti divjim obhodnim stražam BRUSELJ - »Ni sprejemljivo, da bi kdorkoli še isti večer ustvaril svoje osebne obhodne straže, če bi se mu to zjutraj zahotelo.« Tako je povedal italijanski notranji minister Roberto Maroni ob robu včerajšnjega zasedanja notranjih ministrov EU v Bruslju. Maroni je odločno izključil možnost, da bi lahko zasebniki financirali prostovoljne straže. »Pred kratkim sprejeti vladni odlok je namenjen prav temu, da uredi to področje, saj zdaj v Italiji že deluje na stotine nekontroliranih obhodnih straž,« je dejal. Obsodili Ukrajnko, ki je prodala hčerko RIM - Sodišče v Avezzanu je Ukra-jinko, ki je pred sedmimi leti svojo hčer za tisoč evrov prodala italijanskemu paru, obsodilo na dve leti, tri mesece in deset dni zaporne kazni. Sodišče je zaporno kazen odredilo tudi za posvojitelja in eno od dveh posrednic. Italijanko, ki je skupaj s svojim možem kupila otroka, je sodišče zaradi ponarejanja države rojstva deklice in kršitve zakonodaje o posvojitvah v torek obsodilo na dve leti in pol zapora, ukrajinsko državljanko, posrednico pri nezakoniti posvojitvi, pa na štiri leta zaporne kazni. Oče posvojitelj je bil že maja 2007 obsojen na dve leti in osem mesecev zapora. Sojenje drugi posrednici pri posvojitvi, ki je prav tako ukrajinskega rodu, se še ni zaključilo. varstvo konkurence - Združili so se v kartel in navijali cene Več kot 12 milijonov evrov globe za italijanske proizvajalce testenin RIM - Organ za varstvo konkurence (antitrust) je naprtil vrsto glob za skupno 12,5 milijona evrov 26 italijanskim proizvajalcem testenin pod obtožbo, da so se združili v kartel in v bistvu dosegli monopol. Globo sta poleg proizvajalcev dobili tudi njihovi združenji Unipi (Unione industriali pasta italiani) in Unionalimenta-ri. Kaznovani proizvajalci sestavljajo skupaj dejansko 90 odstotkov italijanskega trga testenin. Kar pa je morda še najhujše, so cene testenin na podlagi kartela kljub močnemu upadu cene surovin (minus 50 odstotkov) v zadnjih mesecih stalno naraščale. Po zadnjih podatkih zavoda Istat so cene poskočile v povprečju za 25,4 odstotka, se pravi 13-krat več od stopnje inflacije. Odločitev organa za varstvo konkurence je padla na torkovi seji pod predsedstvom Antonia Catricalaja. S tem se je zaključila preiskava, ki se je začela 10. oktobra leta 2007 glede nekaterih apulijskih proizvajalcev. Dva meseca kasneje (5. decembra) se je preiskava na osnovi izsledkov razširila na največje italijanske proizvajalce testenin (28 podjetij) in na njihovi stanovski organizaciji. Antitrust je prišel do zaključka, da so se proizvajalci testenin v letih 2006 in 2007 združili v kartel z namenom dviganja cen in kršili člen 81 evropske pogodbe. Največjo globo je dobilo podjetje Barilla (6 milijonov), globi po milijon evrov sta dobila De Cec-co in Di Vella, polmilijonska globa pa je doletela podjetje Garo-falo. Drugi kaznovani proizvajalci so Amato, Colussi, Nestle, Rum-mo, tržaško podjetje Zara, Berruto, Delverde, Granoro, Riscossa, Tandoi, Cellino, Chirico, De Matteis, Di Martino, Fabianelli, Ferrara, Liguori, Mennucci, Russo, La Molisana, Tamma in Valdigrano. milan - V 65. letu starosti Umrla Maria Antonietta Berlusconi, sestra predsednika vlade Silvia MILAN-V noči na četrtek je na svojem domu v Milanu umrla Maria An-tonietta Berlusconi Beretta, sestra predsednika vlade Sivia Berlusconija. Stara je bila 65 let. Okrog 1. ure po polnoči jo je obšla slabost. Domači so poklicali službo 118, a ko je prispel rešilec, ženski ni bilo več pomoči. Pokojnica je bila sedem let mlajša od Silvia ter šest let starejša od Paola Berlusconija. Bila je mati treh otrok (dveh sinov in hčerke). Na splošno je živela dokaj rezervirano. Zelo je ljubila ples, zaradi česar je skupno s hčerko ustanovila in vodila plesno šolo Principessa. V politiko se ni spuščala. Širša javnost je zanjo vedela predvsem zato, ker je vse do smrti 8. februarja 2008 skrbela za mater Roso, na katero je bil zelo navezan tudi sedanji italijanski premier. Berlusconi je včeraj zaradi žalovanja odpovedal vse vladne obveznosti v Rimu in odšel v Milan. Sožalje so mu izrazili vsi najvišji predstavniki italijanskega političnega življenja, vključno novi voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini. Maria Antonietta Berlusconi 1 4 Petek, 27. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Karitas poziva krajevne, deželne in vsedržavne upravitelje Število sprejetih priseljencev daleč presega zmogljivosti Dobrodelna ustanova skrbi danes za 97 tujcev - V večini primerov gre za Afričane, kijih izločijo iz centra CARA Goriška Karitas kliče na pomoč. Število priseljencev, ki jih je dobrodelna ustanova sprejela v zadnjih mesecih, namreč krepko presega zmogljivosti centra sv. Jožefa v ulici Vittorio Veneto in doma Faidutti na trgu Tommaseo, kjer nudijo danes pomoč 97 priseljencem. »Situacija je nevzdržna,« je povedal Guido Mattiussi, odgovoren za komunikacijo pri škofijskem zavodu, kjer bodo v ponedeljek organizirali tiskovno konferenco, na katero bodo povabili tudi krajevne upravitelje, deželne svetnike in poslance, izvoljene v naši deželi. Direktorji vseh štirih zavodov Karitas FJK bodo predlagali, naj v parlamentu pride do vložitve interpelacije in iskanja najboljše poti za rešitev perečega problema. »V naših dveh centrih skupno gostimo 97 priseljencev. 65 jih je v centru sv. Jožefa, 32 pa v domu Faidutti. Glede na to, da bi morala prva struktura gostiti največ 40 oseb, druga pa največ 19, je jasno, da smo v veliki stiski,« je povedal Mattiussi in nadaljeval: »Ob prenočišču nudimo priseljencem tudi kosilo in večerjo. Zaradi rastočega števila tujcev, ki trkajo na naša vrata, se ne moremo več opirati na kapucinsko menzo, saj je ta prvotno namenjena domačinom v gmotni stiski. Zato smo s podjetjem CAMST, kateremu je goriška občina že zaupala dobavo hrane za nekatere vrtce in center za ostarele v Ločniku, podpisali pogodbo.« Da bi omogočila podjetju, da bi Karitas nudilo storitev po najnižji možni ceni, se je občina odpovedala proviziji, do katere ima pravico, ko dovoljuje podjetju uporabo svojih kuhinj. Zato je lahko Karitas najela podjetje s popustom v višini 0,30 evra za vsak obrok. »Kljub temu nas vsak priseljenec stane med 20 in 30 evrov dnevno,« je pojasnil Mattiussi. Predstavnik škofijske dobrodelne ustanove je povedal, da prihajajo v center sv. Jožefa večinoma priseljenci, ki jih ne sprejmejo v centru za prosilce azila CARA v Gradišču oz. jih iz njega izločijo. Od oktobra, ko je direktor Karitas Paolo Zuttion že opozoril medije in javnost na problematiko priseljencev, se je pritok še povečal. »V glavnem gre za moške iz afriških držav, kot so Nigerija, Gana in Obala slonove kosti, ki jih zelo poredko priznajo status azilanta ali pribežnika. V centru CARA jih zadržijo le kratek čas, nato pa pridejo k nam,« je povedal Mattiussi in podčrtal, da kljub številnim pozivom še vedno čakajo uraden odgovor in ukrep s strani goriške prefekture. (Ale) Gneča priseljencev pred menzo kapucinov bumbaca štandrež - Igor Gabrovec vložil svetniško vprašanje Skrbi jih avtocesta Deželni svetnik opozarja na zahteve rajonskega sveta v zvezi s širitvijo hitre ceste Vileš-Gorica Rajonski svet iz Štandreža je že zdavnaj uradno opozoril na svoje skrbi in zahteve v zvezi s prekvalifikacijo hitre ceste Vileš-Gorica v avtocesto. Na dejstvo, da ni še prejel zadovoljivega odgovora in zagotovil, da bodo njegove prošnje upoštevane, opozarja upravo Furlanije-Julijske krajine deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je v prejšnjih dneh vložil svetniško vprašanje na to temo. »Štandreški rajonski svet je med leti 2002 in 2007 večkrat opozoril pristojne ustanove na svoje zahteve v zvezi s širitvijo hitre ceste Vileš-Gorica,« piše Gabrovec in nadaljuje: »Rajonski svet je priporočal izvedbo meritev hrupa in kakovosti zraku, ki bi nato omogočale načrtovanje in namestitev protihrupnih ograj predvsem v bližini ulice sv. Mihaela.« Rajonski svet, opozarja Gabrovec, zahteva tudi ureditev prehoda za pešce in kolesa, ki bi povezoval ulico Tabaj, ulico Trieste, bivši mejni prehod in goriško pokopališče. »Ta infrastruktura bi preprečevala pojavljanje nevarnih situacij, katerim so pešci in kolesarji izpostavljeni danes na štandre-škem krožišču,« je poudarja deželni svetnik in nadaljuje: »Glede na to, da na navedene prošnje niso še prejeli odgovora, in da je dežela FJK večinski delničar družbe Autovie Venete, sprašujem predsednika dežele in pristojnega odbornika, ali poznata zahteve štandreških prebivalcev. Bo pri širitvi hitre ceste poskrbljeno za uporabo asfalta, ki vpija hrup, za namestitev protihrupnih ograj in za uresničitev primernega prehoda čez avtocesto in železnico, ki tečeta skozi Štandrež?« Herman Srebrnič dobitnik priznanja Kazimir Humar Hermanist in zborovodja Herman Srebrnič je letošnji dobitnik priznanja Kazimir Humar; kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete mu jo bodo izročili v torek, 17. marca, ob 20. uri v kulturnem centru Lojze Bra-tuž. Pri slovesnosti bodo sodelovali mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana in profesorica Lojzka Bratuž. Podaljšali rok natečaja Do 31. marca so podaljšali rok za sodelovanje na 4. literarnega natečaja za nagrado »Celso Macor -Identiteta in zgodovinski spomin narodnih in jezikovnih skupnosti Furlanije-Julijske krajine«, ki jo razpisuje občina Romans pod pokroviteljstvom goriške pokrajine. Informacije nudijo od ponedeljka do petka med 11. in 13.30 v uradu za kulturne dejavnosti občine Romans (tel. 0481-966904, elektronska pošta info@comune.romans.go.it). I« •• • «VI« «IVI* Knjiga o izmišljeni deželi Kulturno združenje »I Scussons« prireja danes ob 20.30 v dvorani občinskega sveta v Romansu predstavitev zbornika »Venezia Giulia. La regione inventata«, ki sta ga uredila Roberta Michieli in Giuliano Zel-co. Prisotna bosta urednika in nekaj avtorjev. Zahteva podatke o vodi Goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi je včeraj pisal zdravstvenemu podjetju in zahteval, da naj občini posredujejo podatke o kakovosti pitne vode po požaru, ki se je v torek vnel na črpališču vodovoda na Majnicah. Del Sordi hoče preveriti, ali je bila voda okužena s škodljivimi snovmi in sploh kakšna je bila njena kakovost, ko so spet začeli napajati cevi s polno paro po nekajurni blokadi črpalk. Če zdravstveno podjetje morebiti ni opravilo analiz na vodi, Del Sordi zahteva pojasnila o vzrokih, zaradi katerih meritve niso bile uresničene. Kot je znano, je v torek dopoldne prišlo do kratkega stika v črpališču na Majnicah, potem pa je bila goriška občina skoraj ves dan brez vode. Medtem je nekaj lastnikov javnih lokalov napovedalo, da bo zahtevalo od družbe Irisacqua povračilo za stroške, ki so jih doživeli zaradi pomanjkanja vode. gorica - Roberto Ferri obiskal župana Zdravstveno podjetje ima novega direktorja gorica-tržič - Donacija Fundacije Goriške hranilnice Obogatili bolnišnici Nakupili so barvni doppler in napravo za računalniško tomografijo Romoli gosti Ferrija na županstvu Včeraj zjutraj je župan občine Gorica Etto-re Romoli sprejel Roberta Ferrija, dosedanjega direktorja zdravstvenega podjetja v Palmanovi, ki prevzema krmilo osrednje goriške zdravstvene ustanove. Napovedano odločitev, da bo Ferri nasledil direktorico Manuelo Baccarin, je v sredo sprejel bumbaca deželni odbor Furlanije-Julijske krajine, ki se je sestal na izredni seji. Ferrijevo mesto bo prevzel direktor javnega konzorcija deželnih zdravstvenih podjetij Centro Servizi Condivisi Paolo Bordon, ki naj bi svojo funkcijo prepustil Baccarinovi. Fer-ri bo svoj program za goriško zdravstvo v kratkem predstavil konferenci županov. Donacijo so podpisali pred notarjem bumbaca Goriška in tržiška bolnišnica se ponašata z novima napravama. Zaslugo ima fundacija Goriške hranilnice, ki se je zavzela za nakup dveh novih tehnoloških pripomočkov. V oddelku za nefrologijo goriške bolnišnice že deluje barvni doppler, ki ga bodo uporabljali za ledvične bol- nike, v Tržiču pa je bil obogaten kirurški oddelek, kjer je na voljo naprava za računalniško tomografijo danke in debelega črevesa. Izjavo o donaciji, ki je vredna 104.000 evrov, sta včeraj podpisala predsednik fundacije Franco Obizzi in direktorica zdravstvenega podjetja Manuela Baccarin. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 25. februarja 2009 1 5 gorica - Evropski poslanec Jelko Kacin prvi gost novega niza Evropski večeri Širitev EU na Balkan, pričakovanja in izzivi Dogodek, ki ga prireja SKGZ, se bo v Tumovi dvorani KB Centra začel ob 18. uri Zgodovina nas vedno preseneča s svojim ponavljanjem. Pred skoraj dvajsetimi leti smo bili priča velikim spremembam na političnem področju v celotni Evropi in na zahodnem Balkanu. Po skupni izkušnji v Jugoslaviji se je vsaka republika ločila in šla svojo pot s svojo državno ureditvijo in z lastnim denarjem. Slovenija je prva postala del velike Evropske Unije in del skupnega prostora brez meja. V procesu vključevanja v EU pa so sedaj na vrsti tudi ostale, bivše republike SFRJ. Med temi bo gotovo prva pristopila Hrvaška, sledile pa ji bodo Črna gora, Bosna in Hercegovina, Srbija in Makedonija. Nahajamo se torej pred novim zgodovinskim preobratom, ki bo na zahodnem Balkanu vrnil svobodo premikanja in prosto gospodarsko izmenjavo. Čeprav v novi obliki in z novimi odtenki se nekako obnavlja tisti skupni prostor, ki je dolga leta tvoril jugoslovansko državo. Nedvomno bo dolg evrocentri-čni proces predstavljal za Slovenijo in za ostale balkanske države velik izziv. Na politični ravni se bodo predstavniki teh držav ponovno našli v skupnih upravnih telesih, kjer bodo v sodelovanju z Jelko Kacin kroma drugimi evropskimi predstavniki pripravljali strategijo razvoja celotne Evrope in tudi Balkana. Skupno bo tako potrebno načrtovati prioritete v gospodarstvu, prome- tu, izrabljanju naravnih virov ter v sodelovanju med bližnjimi in oddaljenimi državami. Po vojnem razdejanju, ki so ga na svoji koži doživeli prebivalci nekdanjih jugoslovanskih republik, se končno odpirajo nove možnosti gospodarskega in socialnega razvoja, ki jih bo nudila pomoč iz evropskih skladov. Pri tem je strategija EU zelo jasna. Posameznim državam bodo dodeljena sredstva, določen del le-teh pa bo dodeljen le v primeru medsebojnega sodelovanja v sklopu čezmejnih programov. Ze v tem programskem obdobju je EU ustanovila poseben sklad za države Balkana, ki ga je poimenovala IPA. Ta sklad bo sofinanciral tako projekte v posameznih državah Balkana kot projekte sodelovanja med temi državami. Cilj EU je torej kohezija celotnega Balkana tako na političnem, kot na gospodarskem in družbenem področju. Širitev Evropske unije na zahodni Balkan bo tudi naslov in tema dreviš-njega evropskega večera, ki ga prireja SKGZ v Tumovi predavalnici goriškega KB Centra ob 18. uri. To bo prvo srečanje novega niza Evropski večeri, ki bo Goričane spremljal vse do junijskih volitev za Evropski parlament. Osrednji gost bo evropski poslanec Jelko Kacin, s katerim bodo udeleženci obravnavali zanimivo tematiko, ki bo gotovo prerasla v sproščeno razpravo. jamlje - Mlad goljuf se je včeraj dopoldne oglasil pri 79-letni domačinki Zaman jo je skušal opehariti Zahteval je 2.800 evrov, potem 1.700, nazadnje bi se zadovoljil s katerokoli vsoto - Vstopil je v hišo, se prestrašil in zbežal Mlad goljuf se je včeraj dopoldne mudil v Jamljah. Okrog 11.30 se je oglasil pri 79-letni domačinki, ki živi sama, in jo skušal opehariti. Trdil je, da ga je k njej napotil njen sin, ki naj bi bil njegov znanec. Goljuf je skušal prepričati žensko, da mu izroči 2.800 evrov; ta vsota naj bi predstavljala plačilo za usluge, ki jih je opravilo neko podjetje pri njenem sinu. Ker mu ženska ni nameravala izročiti niti kovanca, je mladenič znižal svojo zahtevo na 1.700 evrov. Ker mu tudi te vsote ženska ni hotela izročiti, ji je mladenič dejal, da naj mu da toliko denarja, kolikor hoče. Goljuf je govoril v italijanščini brez posebnega naglasa, bil je lepo oblečen, star pa nekaj več kot dvajset let. S svojim hitrim jezikom je skušal zapeljati Jameljko in jo prepričati, da je denar namenjen njenemu sinu. Da bi bil prepričljivejši, je mladenič povlekel iz žepa mobilni telefon; ženski je dejal, da bo poklical njenega sina. Zatem se je pretvarjal, da z nekom govori po telefonu, v resnici pa na drugem koncu linije ni bilo nikogar. Goljuf je bil tako spreten, da je uspel vstopiti v hišo ja-meljske gospe. Ko je bil v notranjosti, je slišal glas v sosednjih sobi in se prestrašil. Takoj je izstopil iz hiše in se na- Trg Svobode, središče Jamelj bumbaca potil k svojemu avtomobilu, ki je bil parkiran nekaj sto metrov daleč; jameljska gospa je videla samo, da je šlo za belo vozilo, vendar registrske tablice ni uspela prebrati. Goljufa je sicer spravila v beg televizija, ki je bila prižgana v dnevni sobi; mladenič je mislil, da je bil nekdo v hiši in ga je celo pozdravil, zatem pa je odšel z naglimi koraki. Po njegovem odhodu je ženska ta- koj klicala sina, ki mladeniča sploh ni poznal in ga ni torej nikakor poveril, da naj se k njej odpravi po denar. Mati in sin sta nato neljub dogodek prijavila do-berdobskim karabinjerjem, ki vodijo preiskavo. Gospo je obisk pretresel, saj ji je bilo ob prihodu sina in zatem še ka-rabinjerjev jasno, da je v njen dom vstopil goljuf, ki ni imel ravno plemenitih ciljev. Pred kakim mesecem se je nekaj podobnih dogodkov zgodilo v Gorici. Goljufi so se vsakič pretvarjali, da po telefonu govorijo s sorodniki svojih žrtev. Na ta način so pridobili zaupanje marsikaterega upokojenca, ki jim je izročil denar s prepričanjem, da ga bodo takoj posredovali sinu ali hčeri. Seveda goljufi tega niso nikoli storili in so izginili z vsem zbranim denarjem. (dr) nova gorica Podjetja občutijo padec naročil Goriški gospodarstveniki so na včerajšnjem srečanju o aktualnih gospodarskih razmerah in ukrepih v boju s krizo, ki so ga v Novi Gorici pripravili tamkajšnja občina, severnoprimorska gospodarska zbornica in novogoriški zavod za zaposlovanje, opozorili na padec naročil, izredne pritiske na cene in neplačevanje.»Manj sociale in več za prodornost na tuje trge,« je podjetnik Radovan Grapulin preprosto povzel, kakšni naj bodo ukrepi v boju z gospodarsko krizo. Država naj se z ukrepi osredotoči na pomoč tistim 400 podjetjem, ki ustvarijo dve tretjini slovenskega izvoza, saj bodo le izvozniki lahko potegnili gospodarstvo iz krize, ga je dopolnil predstavnik Hita Boris Nemec. Z njima se je deloma strinjal tudi novogoriški župan Mirko Brulc. »Protikrizni ukrepi morajo ob razvojni dejavnosti pokriti tudi socialo,« je poudaril. Goriški gospodarstveniki so opozorili na težavno pridobivanje evropskega in državnega denarja, zato bi morali, tako Brulc, poenostaviti razpise in zmanjšati birokracijo. »Navadili smo se na velike dobičke, a teh ne bo več,« je še opozoril no-vogoriški župan in gospodarstvenikom obljubil pomoč občine v težjih časih. Predstavnici Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) sta predstavili rezultate ankete o situaciji v slovenskem gospodarstvu, ukrepe, ki jih gospodarstvo pričakuje, ter državne in evropske razpise. V zvezi z ukrepi za blažitev posledic krize je direktor podjetja Gonzaga Iztok Bizjak izpostavil, da se skuša pomagati predvsem bankam, ki izkoriščajo trenutno stanje, premalo pa je konkretne pomoči podjetjem. Tem bi veljalo pomagati tudi pri nastopih in iskanju novih kupcev na tujih trgih. Direktorica Centra za konkurenčnost GZS Mateja Čepin mu je odgovorila, da zunanje ministrstvo napoveduje krepitev »gospodarske diplomacije«. Na pomemben vidik krize je opozoril tudi direktor direkcije ravnanja z ljudmi v Iskri Avtoe-lektriki Davorin Vidrih. V šempe-trski družbi, kjer je v zadnjih mesecih brez dela ostalo okoli 300 zaposlenih za določen čas, so namreč lani 90.000 evrov namenili za plačilo prakse, ki jo je pri njih opravljalo 98 mladih. Letos bodo sredstva za praktični pouk prepolovili, kar bi mladim lahko povzročilo težave pri šolanju. (sta) gorica - V ponedeljek predstavitev zajetne publikacije Petdeset let javnih del Gaetano Cola in Giorgio Dri sta zbrala zgodbe uresničenih in neuresničenih projektov Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bo v ponedeljek, 2. marca, ob 18. uri zgodovinar Ful-vio Salimbeni predstavil publikacijo »Progetti e opere - Testi-monianze di 50 anni«, ki sta jo uredila Giorgio Dri in Gaetano Cola. V knjigi sta zbrala in predelala najzanimivejše članke, objavljene od leta 1953 do leta 2002 v reviji »Rassegna tecnica del Friuli-Venezia giulia«, ki je glasilo inženirjev, arhitektov, urbanistov, tehnikov in izvedencev z raznih področij iz naše dežele. V publikaciji so tako članki o najrazličnejših projektov, ki so jih uresničili v petdesetletnem obdobju, hkrati pa so zbrani tudi načrti, ki so ostali v predalu. V knjigi lahko torej beremo o gradnji namakalnega sistema na Tržiškem in cest po Benečiji, o stanovanjskem bloku na Melari, o sinhrotronu na tržaškem Krasu, o žičnici na Višarjah in še o številnih velikih gradbenih delih, ki so povsem spremenili videz naše dežele. Publikacijo bogatijo številne fotografije in načrti; nekateri so tudi čezmejni. V knjigi je tudi posnetek gradnje tržaškega štadiona Rocco gorica - Katastrski podatki Včeraj nudili pomoč dvaindvajsetim občanom Dvaindvajset občanov se je včeraj oglasilo v goriškem uradu za stike z javnostmi URP, ki se nahaja na križišču med ulicama Garibaldi in Morelli, da bi poiskali pomoč za izpolnjevanje prošenj s katastrskimi podatki, ki jih zahteva podjetje za javne storitve IRIS. Z včerajšnjim dnem je namreč goriška občinska uprava poverila svojega uslužbenca, da v uradu URP pomaga občanom pri izpolnjevanju omenjenih prošenj. Včeraj se je oglasilo sedem oseb, ki so imele s seboj katastrske podatke in so torej potrebovale pomoč samo za izpolnitev prošnje; 14 se jih je predstavilo brez katastrskih podatkov, ki jih je zato občinski uslužbenec našel s pomočjo raču- nalnika in jih zatem vpisal v prošnje. Enemu občanu niso uspeli pomagati, ker je najemnik stanovanja ATER, v računalniškem arhivu sklada pa njegovega imena ni bilo. Z občine pojasnjujejo, da so katastrski podatki zapisani tudi na pismu, ki ga je občinski davčni urad poslal vsem občanom za plačilo davka ICI. Okence v uradu za stike z javnostmi bo odprto do 10. marca, ko zapade rok za vložitev zahtevanih podatkov, in sicer vsak dan med 9. in 12. uro. Informacije in pomoč pri izpolnjevanju prošenj nudi tudi podjetje za javne storitve IRIS na zeleni telefonski številki 800-647-454, ki je aktivna od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro. 16 1 6 Sreda, 25. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / števerjan - V soboto, 7. marca Ženski pogledi petih fotografi nj Fotoklub Skupina 75 organizira že od leta 2003 ob priliki Dneva žena kulturno prireditev namenjeno ženski ustvarjalnosti, bistven je tudi poudarek na povezovanje kultur prisotnih na našem teritoriju. Okvir manifestacije predvideva, da se ob priložnostnem kulturnem programu, ki ga podajo ženske, ot-vori razstavo umetnic raznih likovnih zvrsti, v prvi vrsti fotogra-finj. Letos se bo v pravkar otvorje-ni fotografski Galeriji75 na Bukovju v Števerjanu v soboto, 7. marca, ob 20.30 predstavilo pet fotografinj. Kot po tradiciji so umetnice slovenskega in italijanskega rodu in prihajajo s širšega teritorija. Letos razstavljajo fotografije v različnih tehnikah: Lorella Coloni s Tržaškega, zelo mlada Polona Ipavec z Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paiero s San Vita ob Tilmentu . Slavnostni govor bo imela Licia Rita Morsolin, odbornica pri goriški pokrajni. Kulturni program bodo še sooblikovale glasbenice s petjem ob klavirski spremljavi, re-citatorka pa bo ponudila literarni trenutek v furlanskem jeziku. gorica - Danes Energetska učinkovitost tema posveta V konferenčni dvorani Tržaške univerze v ulici Alvia-no v Gorici bo danes ob 15. uri posvet z naslovom »Energetska učinkovitost in prekvalifikacija - Primeri izvedb na goriškem čezmejnem območju«. Posvet organizirajo Konzorcij za razvoj univerze v Gorici, Tržaška univerza in VIRS Primorske v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice, podjetjem za socialna stanovanja ATER iz Gorice in Stanovanjskim skladom mestne občine Nova Gorica. Gosta posveta bosta strokovnjak biološkega gradbeništva Peter Erlacher in direktor pokrajinske agencije za energijo v Vidmu Matteo Mazzolini. Dan kulture v Tržiču V občinskem gledališču v Tržiču bo jutri ob 20. uri proslava ob dnevu slovenske kulture, ki jo prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD. Večer je vključen v 15. revijo kraških pihalnih godb. Slavnostna govornica bo Nataša Paulin, nastopili bodo Kraška pihalna godba Sežana, pihalni orkester Ricmanje in pihalni orkester Kras iz Doberdoba. Čiščenje bregov Na bregovi Soče od državne meje do pevmskega mosta bo v nedeljo, 1. marca, potekala čistilna akcija, ki jo prireja ribiški zavod ETP. Zbirališče bo na parkirišču pevmskega parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji narave. Podobno akcijo so pred dvema tednoma izpeljali na Vipavi in z bregov odpeljali preko štirideset vreč odpadkov. V Tržiču Ottavia Piccolo V občinskem gledališču v Tržiču bo danes ob 20.45 Otta-via Piccolo nastopila v gledališki predstavi »La commedia di Candido«. Terrafolk v Novi Gorici V Kulturnem domu v Novi Gorici bo v soboto, 28. februarja, ob 20.15 koncert skupine Terrafolk z irsko gostjo, violinistko Uno Palliser. Predstavili bodo nov albuma »Full Circle«. Koncert v palači Združenje musica aperta prireja danes ob 17. uri v Palači Coronini Cronberg v Gorici koncert dua Giorgio Samar in Fabio Cadetto; vstop prost. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. -A Gledališče GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v petek, 6. marca, ob 20.45 bo koncert Simfoničnega orkestra Furlanije Julijske krajine z naslovom »La regina del bel-canto«, pel bo sopran Mariella Devia; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. GLEDALIŠKA PREDSTAVA »I GOR-MITI« bo v gledališču Verdi v Gorici v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri; pred-prodaja pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »I Love Shopping«. Dvorana 2: 17.50 »Inkheart - La leg-genda di Cuore d'inchiostro«; 20.40 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Giu-lia non esce la sera«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »Stregel sem angleškemu kralju«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »I Love Shopping«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Ia-go«. Dvorana 3: 18.10 - 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.00 »The Millionaire«. Dvorana 5: 17.40 »Inkheart - La leg-genda di Cuore d'inchiostro«; 19.50 -22.10 »The Reader«. fl Razstave POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici bo doprta do 1. marca (od torka do nedelje med 9. in 19. uro). RAZSTAVA AKVARELOV RENATA ELIE ja ne ogled v prostorih bančnega zavoda Banca di Cividale na kor-zu Italia 91 v Gorici. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled fotografska razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Con-test«; še danes, 27. februarja, med 10. uro in 18.30. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 10. marca, ob 18. uri odprtje razstave ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštnika. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del v zasebni lasti Zorana Muši-ča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava Lucijana Bratuša; še danes, 27. februarja, med 10. in 17. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu je na ogled razstava iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljata Evaristo Cian in Marco Faganel; še danes, 27. februarja, med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro (tel. 0481-391228). 4 Koncerti M Izleti H Čestitke V Števerjanu bo danes Abraham ulovil še vedno mladostno NEVO HUMAR. Še mnogo zdravih in srečnih dni ji želi Klapa, ki se v Gorici sreča ob kavici. Ü] Obvestila NEDELJSKI KONCERTI združenja AGIMUS: v nedeljo, 1. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Sull'Orient Express«; nastopili bodo sopran Ni-coletta Sgorbissa, pianistka Elisabet-ta Taverna in na tolkalih Pietro Spon-ton. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). GORIŠKI IAL obvešča, da je še nekaj prostih mest za začetni tečaj knjigovodstva (50 ur) angleščine A1 (48 ur) in slovenščine; informacije do konca februarja na spletni strani www.ial-web.it ali na tel. 0481-538439. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Vicenzo v nedeljo, 8. marca, odpeljal prvi avtobus ob 6. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri pevmskem mostu-pri vagi, v Pod-gori pri telovadnici in v Štandrežu. Priporoča se točnost! UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike v Castelfranco Veneto naj poravnajo plačilo do 1. marca; avtobus bo odpeljal ob 7.30 izpred picerije Al Gambero v Ronkah, s postanki v Doberdobu ob 7.45, Jamljah ob 8. uri in Štivanu ob 8.10; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). SPDG obvešča člane, da je društvo zaprosilo za vpis v Planinsko zvezo Slovenije, kar omogoča, da bodo člani zavarovani za kritje stroškov reševanja v tujih gorah, za primer smrti in invalidnosti in za odgovornosti osebe oziroma stvari. Pri društvu so se odločili za kategorijo B članstva s čimer dobijo člani tudi znamkico o recipročnosti, to je potrdilo za uveljavljanje popustov za prenočevanje v planinskih kočah štirinajstih planinskih organizacij alpskega loka. Dosedanji in novi člani lahko zaprosijo za novo izkaznico (obvezna je slika). Društveni sedež bo v ta namen odprt v ponedeljek, 2. marca, od 18. do 20. ure. SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira ob priložnosti društvene tekme avtobusni prevoz v nedeljo, 1. marca, v Forni di Sopra. Odhod s parkirišča pri sejmišču Espomego ob 7. uri; prijave sprejema Loredana (tel. 0481-21417 ali 338-5068432) do zasedbe razpoložljivih mest. Zbirališče za udeležence tekmovanje bo ob 9. uri na progi Cimacuta. FOTOKLUB SKUPINA 75 prireja tečaj kreativne fotografije v digitalni tehniki s štirimi predavanji, ki jih bo vodil priznani digitalni umetnik Paul David Redfern z začetkom v petek, 6. marca. Tečajnike bo poučil o tehniki in pravilni uporabi aparata, od kompozicije slike do obdelave z računalnikom in priprave posnetkov za arhiviranje in predstavitev. Število mest je omejeno; prijave in informacije na www.skupina75.it,info@skupina75.it, tel. 347-1516964 (Marko) in tel. 3923995034 (Igor). 4-MESEČNI PLESNI TEČAJ HIP-HOP IN MODERN JAZZ pod vodstvom Jelke Bogatec prireja Kulturno društvo Oton Župančič. Srečanja bodo potekala ob torkih od 18.30 do 19.30 v kulturnem domu Andrej Budal v Štan-drežu. Prvo srečanje bo v torek, 3. marca. Namenjen je dekletom in fantom iz nižje srednje šole. Prvi dve srečanji sta poskusni in brezplačni; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja). DRUŽBA se dobi v nedeljo, 1. marca, ob 13. uri. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bo v ponedeljek, 2. marca, urad za upravne prekrške zaprt zaradi poklicnega izpopolnjevanja uslužbencev. OBČINA ZAGRAJ prireja s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice začetni tečaj slovenskega jezika in kulture, ki ga bo vodila profesorica Tjaša Ruzzier. Lekcije - skupno jih bo deset - bodo potekale v občinski knjižnici v Zagraju med 10. marcem in 9. aprilom, in sicer ob torkih med 15.30 in 17. uro ter ob četrtkih med 16.30 in 18. uro. Za obvezno prijavo klicati na občinsko tajništvo (tel. 0481-93308). Tečaj je brezplačen, v prvi vrsti je namenjen prebivalcem občine Zagraj. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana je izdalo razpis 39. Festivala domače glasbe Števerjan 2009, ki bo v Števerjanu 3., 4. in 5. julija med Borovci. Festival je tekmovalnega značaja, prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno-zabavno glasbo. Razpis je vsem na razpolago na društveni spletni strani www.sedej.org. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 2. marca, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (ul. S. Francesco 20/II). TRGOVINSKA ZBORNICA obvešča, da vložitev prošenj za izpite za vpis v seznam poslovnih posrednikov prošnje zapade v ponedeljek, 2. marca; informacije v uradih Trgovinske zbornice od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. V SEJNI DVORANI OBČINE ROMANS bo potekal niz predavanj o zdravi prehrani: v četrtek, 5. marca, ob 20.15 Prehrana žensk v menopavzi in moških po petdesetih let starosti. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razplago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481-531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v tržiškem uradu (tel. 0481-411325) ob torkih in sobotah. 0 Prireditve KD JEZERO prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA prireja danes, 27. februarja, ob 20. uri v podgorski župnijski dvorani Dan slovenske kulture. Nastopajo otroški pevski zbor Podgora, moška skupina Akord, mešani pevski zbor Podgora in dramska skupina, gost večera bo Erika Jazbar. V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Župančič in vokalne skupine Sraka. PD ŠTANDREŽ prireja ob praznovanju dneva slovenske kulture prireditev Stati in obstati danes, 27. februarja, ob 20. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Nastopili bodo Mladinski cerkveni pevski zbor, Štan-dreški dramski odsek, mešani pevski zbor Štandrež in solistka Alessandra Schettino; slavnosti govornik bo David Bandelj, potekala bo tudi podelitev Linhartovih značk. SKPD FRANČIŠEK B. SEDEJ iz Šte-verjana prireja v nedeljo, 1. marca, ob 16.30 v Sedejevem domu v Števerjan ob dnevu slovenske kulture ogled dokumentarnega filma »Prijatelj, povabljen, sem trto sadil« in dramske uprizoritve Dvojna ljubezen. Nastopila bosta Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini. V veži bo na ogled razstava izdelkov iz klesanega kamna Borisa Poljšaka in kekljenih izdelkov planinskih gospodinj. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Marije Merljak o hrani za jasne in modre misli v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici v torek, 3. marca, ob 20.30; informacije na tel. 0481-536455. V DVORANI KINEMAXA v ul. Grado 50 v Tržiču bo v organizaciji združenja ANSDIPP v soboto, 28. februarja, ob 9. uri posvet o pobudah za zdravje in dobro počutje nesamostojnih oseb. V KONFERENČNI DVORANI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 18. uri predstavitev publikacije, ki sta jo uredila Gaetano Cola in Giorgio Dri »Progetti e opere - Testimonianze di 50 anni«. Publikacijo bo predstavil Fulvio Sa-limbeni. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 3. marca, ob 20. uri predavanje Davorina Preisingerja Opuščeni rudniki v Sloveniji. IH Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V PODGORI: 10.00, Guido Vecchiet (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi. DANES V ZAGRAJU: 14.00, Annabella Piva por. Monformoso (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Spineo za upepelitev. DANES V RONKAH: 11.00, Ferruccio Zaninello (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) na pokopališču in v Trst za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Egle Peretto vd. Montagnani iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče; 11.50, Anita Sanson por. Valline iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in v Trst za upepelitev. /— GLEDALIŠČE ljubljana - Do 27. septembra v Narodnem muzeju Slovenije Na ogled zanimiva razstava o kulturni dediščini reke Ljubljanice LJUBLJANA - V atriju Narodnega muzeja Slovenije so včeraj odprli razstavo Ljubljanica - kulturna dediščina reke. Na razstavi je bogata dediščina reke predstavljena z več kot 1000 najdbami, grafičnimi upodobitvami reke, kratkimi filmi o podvodnem svetu in arheoloških raziskavah ter prizori iz življenja v različnih obdobjih. Reka Ljubljanica je zaradi bogatih najdb, ki osvetljujejo življenje ob reki od prazgodovine do moderne dobe, prava zakladnica zgodovine, so sporočili iz Narodnega muzeja Slovenije. Poleg zgoraj naštetih eksponatov sta bili za razstavo izdelani rekonstruirana podoba srednjeveškega vojščaka in replika novoveškega deblaka, ki bo ponazarjala tisočletno plovbo po Ljubljanici. Ljubljanica je bila kot izredno pomembno arheološko najdišče leta 2003 razglašena za kulturni spomenik. Najstarejše najdbe izvirajo iz srednje kamene dobe, pogoste so iz bakrene in bronaste dobe, ko so na Ljubljanskem barju stala koliš-čarska naselja. V bronasti in železni dobi je bila Ljubljanica reka zao-bljubnih daritev, zgodnjerimska vojaška oprema in uporabni predmeti pričajo o prodoru Rimljanov, srednjeveški in mlajši predmeti pa potrjujejo, da je bila Ljubljanica pomembna pro- metna žila vse do moderne dobe, so zapisali v muzeju. V novem veku so ob njej postavili prve industrijske obrate v okolici Ljubljane, v zadnjih stoletjih pa je postala predvsem zabaviščno in parkovno okolje, s Plečnikovo arhitekturno ureditvijo bregov s Tromostovjem pa tudi okras Ljubljane. Narodni muzej Slovenije hrani okrog 6000 predmetov iz Ljubljanice. Poleg velikega števila in raznovrstnosti je pogosto izjemna tudi njihova ohranjenost. "Z razstavo želimo osvetliti svetovni civilizacijski fenomen, ki ga predstavljajo tisočletne vezi med rekami in naselji," so še sporočili iz muzeja. Ob razstavi je izšla tudi spremna publikacija, namenjena širši javnosti in strokovnjakom - arheologom, zgodovinarjem ter umetnostnim zgodovinarjem. Poslanstvo knjige o Ljubljanici kot "zakladnici zgodovine" je med drugim "opozoriti na izjemen pomen ohranjanja njene kulturne dediščine, ki nedvomno presega slovenske okvire, kar nam narekuje še posebej veliko skrb zanjo", je v uvodu zapisala Janka Istenič. Projekt Ljubljanica - kulturna dediščina reke je zasnoval in vodil Timotej Knific, med avtorji razstave, ki bo na ogled do 27. septembra, pa so Andrej Gaspari, Janka Istenič, Tomaž Nabergoj, Neva Trampuž Orel in Matija Žargi. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Martin Waddell: »Ti in jaz mali Medo« / Abonma zlata ribica. Urnik: v ponedeljek, 2. marca ob 9.30 in 11.00, v torek, 3. marca ob 9.30 in 11.00 ter v sredo, 4. marca ob 10.00. Gledališče Rossetti Tony Cucchiara: »Pipino il breve« / Nastopa Stalno gledališče iz Catanie v režiji Giuseppa Di Martina. Urnik: danes, 27. in jutri, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Anton Čehov: »Scherzi« / Koproduk-cija Chrestani / Zuzzurro & Gaspare. Nastopajo: Andrea Brambilla, Nino Formicola in Eleonora D'Urso. Režija: Massimo Chiesa. Urnik: danes, 27. in jutri, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.30. Edoardo Erba: »Michelina« / Nastopa Stalno gledališče iz Firenc v režiji Alessandra Benvenutija. Urnik: v petek, 6. in v soboto, 7. ob 20.30, v nedeljo, 8. ob 16.30, v torek, 10. ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom C. Goldoni: »Campiello« / Premiera gledališke predstave. Prevod in režija Sergej Verč. Urnik: v soboto, 7. marca ob 20.30, v nedeljo, 8. marca ob 17.30 in v nedeljo, 15. marca ob 17.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 2. marca ob 9.30 in 10.45 / Vid Pečjak - Emil Aberšek: »Marsovčki na obisku«. Amaterski mladinski oder SNG Nova Gorica. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 27. februarja ob 20.45 / Stefano Massini: »La commedia di Candido«. V glavnih vlogah Ottavia Piccolo in Vit-torio Viviani. Režija: Sergio Fantoni. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V torek, 3. marca ob 20.00 / SiTi teater BTC Ljubljana: monokomedija »Laži, ampak pošteno«. V ponedeljek, 9. marca ob 20.00 / SNG - Drama Ljubljana nastopa z delom Juliana Barnesa »Prerekanja«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 5. marca ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. Ko-produkcija z Gledališčem Koper; ob 20.00 - Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!« Koprodukcija z Gledališčem Koper. V petek, 6. marca ob 18.00 in 20.00 / Karsten Kale: »Laži, ampak pošteno«. Gostovanje Siti Teatra BTC iz Ljubljane. V soboto, 7. marca ob 10.30 in 16.00 / Goriški vrtiljak - Žanina Mirčevska: »Dobri zlobko«. Gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana; ob 20.00 Iztok Mlakar:»Duohtar pod mus!«. Ko-produkcija z Gledališčem Koper. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 27. februarja ob 11.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Jutri, 28. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V ponedeljek, 2. marca ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V torek, 3. in v četrtek, 5. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 6. marca ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Mala drama Danes, 27. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V ponedeljek, 2. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Location«. Gostuje Rozinteater. V torek, 3. marca ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 4. marca ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V četrtek, 5. marca ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«. V petek, 6. marca ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 27. februarja ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V ponedeljek, 2. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V torek, 3. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V sredo, 4. marca ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 15.30 in 19.30 Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V četrtek, 5. in v petek, 6. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V soboto, 7. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Vstopnice je potrebno zamenjati! Mala scena Danes, 27. februarja ob 21.00 / Premiera »Spomenik G« (namesto 25.2.). Jutri, 28. februarja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V ponedeljek, 2. marca ob 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V torek, 3. marca ob 15.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 22.00 Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V sredo, 4. marca o 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba««. V četrtek, 5. marca ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V petek, 6. marca ob 21.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 2. marca ob 18.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetnost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V torek, 3. marca ob 19.30 / C. Gol-doni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka M. Škof. V sredo, 4. marca ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija in priredba Gašper Tič. V četrtek, 5. marca ob 19.30 / C. Gol-doni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka M. Škof. V petek, 6. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P: Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V soboto, 7. marca ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka« (komedija), režija Gojmir Lešnjak Gojc. Cankarjev dom V ponedeljek, 2. in v torek, 3. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Societas Raffaello Sanzio, Cesena, Italija: »Božanska komedija - pekel«. Režiser: Romeo Castellucci. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Vincenzo Bellini: »Norma« / Nastopa zbor in orkester gledališča Verdi. Dirigent: Julian Kovatchev. Urnik: jutri, 28. februarja ob 17.00, v nedeljo,1. ob 16.00 ter v torek, 3. marca ob 20.30. Dvorana de Banfield - Tripcovich Danes, 27. februarja ob 20.30 / Koncertna sezona 2009 - pod vodstvom Juliana Kovatcheva nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Solista: Silvia Dalla Benetta - sopran in Sung-Kyu Park - tenor. Gledališče Rossetti Slava's Snowshow«, muzikal / Zamisel in prireditev: SLAVA. Režija: Viktor Kramer. Urnik: v sredo, 4., v četrtek, 5. in v petek, 6. ob 20.30, v soboto, 7. ob 16.00 in 20.30 ter v nedeljo, 8. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 27. in jutri, 28. februarja ob 21.00 / Bernstein School of Musical Theatre, »A New Brain«. Muzikal, ki ga vodi Shawna Farrell. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 9. marca ob 20.30 / Glasbeni spektakel »S.O.S. Abba show« s skupino ABBA-YYIA iz Opatije. Info: Kulturni dom Gorica Tel.: 048133288. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 2. marca ob 20.00 / Koncert za Glasbeni abonma in izven: Aljaž Kalin Kante - klarinet in David Trebi-zan - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 1. marca ob 20.00, Linhartova dvorana / Koncert Branke Božič. Gostje: Damjana Golavšek, Iva Stanič, Katrinas, Zbor Lira. V sredo, 4. marca ob 19.30, Klub CD / Mladi mladim, Katja Skrinar - harfa, Nika Tkalec, Primož Urbanč - klavirski duo. PRIREDITVE V četrtek, 5. in v petek, 6. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solistka: Marjana Li-povšek - mezzosopran. V petek, 6. marca ob 20.00, Štihova dvorana / Nika Vipotnik. Billie Holiday - Lady poje blues, glasbena predstava. Nika Vipotnik - glas, Blaž Jurjevčič - klavir. V nedeljo, 8. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Tereza Kesovija, koncert. Šentjakobsko gledališče Danes, 27. in jutri, 28. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. KD Ivan Grbec, (Škedenjska ul. 124): na ogled razstava »Porečanka - Paren-zana; včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik razstave: danes, 27. februarja, od 17.00 do 19.00 ure; jutri, 28. februarja in v nedeljo, 1. marca, od 10.00 do 12.00 ure; v torek, 3. in v četrtek, 5. marca, od 17.00 do 19.00 ure. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: od ponedeljka, 2. marca (otvoritev ob 20.30) do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Umetnika bo predstavil Štefan Turk. Glasbene improvizacije Martina Feri in Aljoša Saksida.Odpr-to od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Državna knjižnica, (Ul. Mameli): še danes, 27. februarja bo na ogled razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; odprto med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Kulturni dom: v torek, 3. marca ob 18.00 odprtje dokumentarne razstave Ignacija Borštnika, ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti. VIDEM Galerija sodobne umetnosti (Trg Paolo Diacono 22): do 1. marca bo v po-klon Albertu Vianiju razstava »I tabel-loni didattici«. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14):od danes, 27. februarja do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelov dom, Velika galerija: do 11. marca bo na ogled razstava slik Luci-jana Bratuša ob njegovi 60-letnici. Kosovelov dom: od torka, 3. marca (otvoritev ob 18.00) bo na ogled medre-gijska razstava JSKD slovenskih likovnih ustvarjalcev »Svetloba«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- Petek, 27. februarja 2009 la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. NOVA GORICA Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled še danes, 27. februarja med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galeriija, (vhod s Cankarjeve 20): do 8. marca bo na ogled dokumentarna razstava »Španska vizija« ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. 1 8 Petek, 27. februarja 2009 SVET / zda - Proračunski predlog predsednika Baracka Obame za leto 2010 Obdavčiti bogate, da bi lahko bili zdravstveno zavarovani vsi Predlog je vreden 3550 milijard dolarjev, primanjkljaj pa naj bi znašal 12,3 odstotka celotnega BDP WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj kongresu predal 140 strani okvirnega proračunskega predloga za leto 2010, ki se začenja s 1. oktobrom. Predlog je vreden 3550 milijard dolarjev, podroben proračunski predlog bo pripravljen v aprilu. Obama je ob predstavitvi proračuna dejal, da bo moral vsak sprejeti nekatere težke odločitve in kompromise ter pozabiti na določene stvari, ki si jih trenutno ne morejo privoščiti. Predsednik ZDA je dejal, da bodo s tem predlogom šli proti splošnemu zdravstvenemu varstvu, razširili boj proti finančni krizi in tudi povišali davke za premožnejše Američane. Proračunski predlog deloma prosi kongres za potrditev porabe tudi v tekočem proračunskem letu, v katerem naj bi primanjkljaj znašal krepkih 1750 milijard dolarjev, kar je 12,3 odstotka celotnega BDP ZDA. Glede na delež BDP je bil rekord sicer dosežen 1945, po koncu druge svetovne vojne, ko je delež primanjkljaja znašal 21,5 odstotka BDP. Pri- Barack Obama ansa manjkljaj naj bi v naslednjih dveh letih prav tako presegal 1000 milijard dolarjev, do leta 2013 pa naj bi padel na ciljno šte- vilko 533 milijard, kar je malce bolj obvladljivih tri odstotke BDP. Obamov proračunski predlog vsebuje tri prioritete, ki bodo krepko povečale porabo. To je začetek postavljanja temeljev uvedbe sistema splošnega zdravstvenega zavarovanja, da se zavaruje še 48 milijonov Američanov, ki so brez zavarovanja. V ta namen Obama za 10 let predlaga 634 milijard dolarjev porabe v 10 letih, pri čemer bi polovico denarja dobili z znižanjem davčnih ugodnosti za premožne, kamor spadajo pari, ki zaslužijo na leto več kot 250.000 dolarjev, oziroma posamezniki, ki zaslužijo več kot 200.000. To bi storili na primer tako, da bi za vsak dolar dobrodelnih sredstev lahko uveljavljali le 28 centov davčne olajšave in ne 35. Drugo polovico pa z zmanjšanjem plačil iz zveznih zdravstvenih programov me-dicaid in medicare zdravstvenim zavarovalnicam, ki bi naj sistem izkoriščale in napihovale cene. Američani na leto sicer porabijo 2400 milijard dolarjev za zdravstvo. Obama v proračunu že za letos prosi še 250 milijard dolarjev za boj proti fi- nančni krizi, kar pomeni, da bo letos v ta namen šlo 750 milijard, poleg 700 milijard, ki so bile potrjene lani. Obama je zjutraj v Beli hiši dejal, da je proračun pošten obračun tega, kje so in kam gredo. Predlog proračuna predvideva podaljšanje 400 dolarjev davčnih olajšav na posameznika, ki zasluži manj od 200.000 dolarjev na leto, ki jih uvaja že 787 milijard dolarjev vreden stimulacijski zakon. Veljavnost davčnih olajšav, ki so bile sprejete v času predsednika Georgea Busha leta 2001 in 2003, pa se prav tako podaljša preko leta 2010. Obamov proračun pa predvideva prenehanje davčnih olajšav za premožne, oziroma za najvišji davčni razred ponovno 39,6 odstotka, namesto 35 odstotkov. Prihranke namerava Obama najti tudi v prenehanju plačevanja subvencij kmetijam s prihodki več kot 500.000 dolarjev na leto. Ukiniti namerava tudi nekatere vojaške programe, o čemer pa za zdaj vlada stroga tajnost. Ukiniti namerava tudi druge programe v drugih ministrstvih in agencijah. Obama meni, da se lahko z le- palestinci - Ob uspešnem posredovanju Egipta v okviru širših spravnih pogovorov Gibanji Fatah in Hamas sta se načelno dogovorili za sestavo vlade narodne enotnosti KAIRO/JERUZALEM - Rivalska palestinska gibanja, med njimi Fatah in Hamas, so včeraj v Kairu ob posredovanju Egipta začela spravne pogovore, katerih cilj je končanje dolgotrajnega spora in odprtje poti za palestinsko vlado narodne enotnosti, ki bo lahko sodelovala z mednarodno skupnostjo. "To je zares zgodovinski dan," je na novinarski konferenci po koncu pogovorov sporočil nekdanji palestinski premier Ahmed Kurej iz vrst gibanja Fatah ter napovedal oblikovanje petih skupnih odborov, med katerimi bo en zadolžen za oblikovanje palestinske vlade narodne enotnosti. Ostali odbori se bodo ukvarjali z vprašanji varnosti, narodne sprave, volitev in reformo Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). "Odprli smo novo poglavje sprave in enotnosti," je dodal. Delo bodo odbori po napovedih Kureja začeli 10. marca, sklenili pa naj bi ga še pred koncem prihodnjega meseca. Pred tem sta predstavnika dveh manjših palestinskih gibanj, Ljudske fronte za osvoboditev Palestine in Islamskega džihada, sporočila, da so se udeleženci pogovorov v Kairu strinjali, da bo vlada narodne enotnosti oblikovana do konca marca. Spravne pogovore so palestinska gibanja začela, potem ko sta Fatah in Hamas v sredo dosegla dogovor o ukrepih za izgradnjo zaupanja, katerih cilj je končanje besedne vojne in razjasnitev usode zapornikov, ki jih zadržujeta obe strani. Vodja egiptovskih obveščevalnih služb Omar Sulejman, ki posreduje med deseterico palestinskih gibanj, je začetek spravnih pogovorov pospremil z besedami, da "nimamo druge možnosti, kot da uspemo". Egipt je sicer spravne pogovore načrtoval že za novembra lani, a do njih zaradi umika Hamasa v zadnjem trenutku ni prišlo. Prizadevanja za spravne pogovore so v Kairu obnovili po krvavi izraelski ofenzivi na območju Gaze, ki se je po 22 dneh končala 18. januarja. Upanja na uspeh tokratnih pogovorov so se okrepila po sredinem sestanku Hamasa, ki od junija 2007 nadzira Gazo, in Fataha, ki vodi mednarodno priznane palestinske oblasti na Zahodnem bregu. Gibanji sta se namreč v skupni izjavi zavezali, da bosta postopoma izpustili zapornike nasprotne strani. Predstavnik Hamasa Mahmud Zahar je povedal, da je Fatah že izpustil 80 pripadnikov Hamasa na Zahodnem bregu, 300 pa jih še zadržuje. Hamas je na drugi strani odpravil hišni pripor za več čla- nov Fataha v Gazi. Egipt je sicer pogovore umestil v prizadevanja za dosego dolgoročnega premirja med Hamasom in Izraelom. Ta prizadevanja doslej niso obrodila sadov, saj se tudi po koncu izraelske ofenzive občasno nasilje med stranema nadaljuje. Hamas je sicer dal vedeti, da je blizu pristanku na 18-mesečno premirje z Izraelom, nato pa so pogovori zastali, ker je izraelski premier v odhodu Ehud Olmert dogovor o premirju pogojil z izpustitvijo izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki je bil junija 2006 zajet na meji med Izraelom in Gazo. Včerajšnji pogovori so ključnega pomena tudi za ponedeljkovo mednarodno konferenco za pomoč pri obnovi Gaze, ki jo bo Egipt gostil v letovišču Šarm el Šejk. Za začetek obnove Gaze je namreč po mnenju mednarodne skupnosti ključno oblikovanje palestinske vlade narodne enotnosti. O konferenci v Šarm el Šejku sta včeraj ločene pogovore v Turčiji, Egiptu in Izraelu vodila visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana in ameriški posebni odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell. Solana je ob tem v Kairu pozitivno ocenil začetek medpalestinskih pogovorov. "Dejstvo, da so tukaj in da se pogovarjajo, je pozitiven korak," je dejal Solana. Solana je še ocenil, da prihodnja palestinska vlada, ki jo je označil za "tehnično", ne bo sestavljena iz "ljudi, povezanih z gibanji", kot sta Fatah in Hamas. Odnose s slednjim ZDA in EU zavračata. Kar zadeva ponedeljkovo konferenco v Šarm el Šejku, pa je Solana dejal, da bi morala ta prinesti močno gospodarsko in politično sporočilo. Solana bo v okviru turneje v regiji pred ponedeljkom obiskal še Izrael in palestinska ozemlja. V Izraelu pa se je včeraj že drugič v mesecu dni mudil Mitchell, ki se je včeraj srečal z izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni in mandatarjem za sestavo prihodnje izraelske vlade Benjaminom Ne-tanjahujem, pa tudi z odhajajočim premierom Olmertom, danes pa ima na programu srečanje z obrambnim ministrom Ehudom Barakom. Prav tako danes se bo v Ramali sešel s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. V Izrael je Mitchell dopotoval iz Turčije, kjer je menil, da daje Ankari njeno prijateljstvo z Izraelom edinstveno priložnost za pomoč pri doseganju miru na Bližnjem vzhodu. Ob prihodu v Izrael pa mu je Livnijeva povedala, da je potrebno humanitarno pomoč Gazi zagotavljati na način, ki ne bo okrepil Hamasa. (STA) Ahmed Kureja (Fatah) in Musa Abu Marzuk (Hamas) človekove pravice - Polemična odziva Kitajska in Rusija kritični do poročila ZDA PEKING - Kitajska se je včeraj odzvala na letno poročilo o človekovih pravicah po svetu, ki ga je ameriški State Department objavil v sredo. Peking je poročilo, v katerem je Kitajska deležna ostre kritike, označil za neodgovorno in neutemeljeno. Na poročilo ZDA se je danes kritično odzvala tudi Moskva. Kitajska je obenem pozvala ZDA, naj se prenehajo vesti kot varuh človekovih pravic v svetu in naj se posvetijo lastnim problemom na tem področju. Poročilo State Departmenta Kitajski očita vrsto kršitev, kot so prisilno delo, mučenja, zapiranja disidentov in zatiranja pravic na Tibetu. Po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua poročilo pomeni poseg v kitajske notranje zadeve in ne upošteva napredka, ki ga je Kitajska dosegla na področju človekovih pravic. Po navedbah Pekinga je poročilo tudi namenoma popačilo dejstva. "Poročilo, ki ga ZDA izdajajo od leta 1977, Washington uporablja kot izgovor za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav," je bila še ostra kitajska ti- skovna agencija. Na poročilo ZDA o človekovih pravicah po svetu se je odzvala tudi Rusija, ki je bila v poročilu deležna kritik zaradi avgustovske vojne z Gruzijo in omejevanja državljanskih svoboščin. Rusko zunanje ministrstvo je v odzivu izrazilo ostro kritiko, ker naj bi bilo poročilo State Departmenta "pristransko". "Upamo, da bo Washington popravil svoje pristope pri sestavljanju takšnih poročil," je v izjavi sporočilo rusko ministrstvo. Ruski zunanji minister Sergej La-vrov pa je dejal, da je Rusija pripravljena na kakršnokoli razpravo o človekovih pravicah z Evropsko unijo in ZDA, ki bi temeljile na dejstvih. "O vprašanjih človekovih pravic tradicionalno razpravljamo z našimi partnerji iz EU in ZDA. Pripravljeni smo razpravljati o kakršnemkoli vidiku. Bistveno je, da bi morale razprave temeljiti na nepristranskih dejstvih," je dejal Lavrov, ob tem pa pojasnil, da poročila State Departmenta še ni preučil. (STA) ti najde skupaj za 2000 milijard dolarjev prihrankov, kar sicer predvideva tudi višje davke za premožne. Obama kongres že za letos prosi dodatnih 75 milijard dolarjev za vojni v Iraku in Afganistanu, potem ko je kongres za letos že potrdil 40 milijard. V letu 2010 naj bi za vojni šlo še 130 milijard, naslednja leta pa po 50 milijard. Proračunski predlog predvideva tudi na stotine milijard dolarjev prilivov s prodajo dovolilnic za preseganje dovoljenih meja izpustov toplogrednih plinov. Ta denar naj bi bil deloma namenjen za podaljšanje stalne davčne olajšave za srednji razred po 400 dolarjev na leto na osebo. Primanjkljaji so presunljivo visoki in to skrbi tudi demokrate. Predsednik senatnega odbora za proračun Kent Conrad iz Severne Dakote je dejal, da je predlog dober začetek, vendar pa bo potrebno storiti nekaj več proti dolgoročni rasti primanjkljaja. Republikanci predlog zavračajo, ker predvideva ukinitev davčnih olajšav za premožne. (STA) Milutinovic oproščen, peterici soobtoženih zaporna kazen HAAG - Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je včeraj oprostilo nekdanjega srbskega predsednika Milana Milutinoviča, pet soobtoženih pa je zaradi vojnih zločinov na Kosovu leta 1999 obsodilo na 15 do 22 let zaporne kazni. To je prva sodba haaškega sodišča za srbske zločine med konfliktom na Kosovu. "Sodišče vas, Milan Milutinovič, ni spoznalo za krivega ... in je odredilo vašo izpustitev iz zapora," je povedal sodnik Iain Bonomy. Milutinovič velja za nekdaj zelo tesnega sodelavca nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Peterica soobtoženih - nekdanji podpredsednik vlade ZRJ Nikola Šainovič, general vojske in policije Dragoljub Ojdanič, Nebojša Pavkovič, Vladimir Lazarovič in Sreten Lukič - so bili spoznani za krive skupnega zločinskega delovanja, katerega cilj je bila sprememba etničnega ravnotežja na Kosovu v korist Srbije. Tožilstvo je za njih sicer zahtevalo od 20 let zapora do dosmrtne zaporne kazni. Obtožnica je šesterico bremenila pregona, ubojev, izgona in prisilnega preseljevanja Kosovskih Albancev od 1. januarja do 20. junija 1999. Williamson se kesa zanikanja holokavsta VATIKAN - Britanski škof Richard Williamson, ki je bil zaradi zanikanja holokavsta v minulem mesecu deležen ostrih kritik, je v pismu Vatikanu Boga prosil za odpuščanje za vse tiste, ki jih je prizadel z zanikanjem holokav-sta. "Vse, ki so se zaradi mojih besed odkrito razjezili, pred Bogom prosim odpuščanja," je v pismu zapisal Williamson. Šlo je za "mnenje enega ne-zgodovinarja", ki se je oprl na spoznanja izpred 20 let, je Williamsono-ve besede povzela katoliška tiskovna agencija. Williamson je za neko švedsko televizijo nedavno izrazil dvom v obstoj plinskih celic v nemških koncentracijskih taboriščih in v število Judov, ki so bili pobiti med drugimi svetovno vojno. "Niti en Jud ni bil ubit v plinski celici. Vse to so bile laži, laži, laži," je za švedsko televizijo dejal Williamson. Papež Benedikt XVI. je 21. januarja preklical odlok svojega predhodnika Janeza Pavla II., ki je Williamsona in še tri druge škofe, ki jih je leta 1988 brez soglasja Vatikana posvetil francoski škof Marcel Lefebvre, izključil iz katoliške cerkve. Papež v času podpisovanja odloka naj ne bi vedel za Williamso-novo stališče do holokavsta. (STA) w Petek, 27. februarja 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Šestnajstina finala pokala UEFA Potop italijanskih ekip Rešil se je samo Udinese Videmčani v drugem polčasu reagirali po začetnem golu poljskega Lecha in zmagali VIDEM - Večer, v katerem je italijanski nogomet doživel pravo blama-žo z izločitvijo Milana, Fiorentine in Sampdorie, se je za videmski Udinese srečno končal, čeprav ni manjkalo dosti, da bi se tudi Videmčani predčasno poslovili od pokala UEFA. Potem ko so na prvi tekmi na Poljskem igrali neodločeno 2:2 (vodili pa so že z 2:0), so varovanci trenerja Marina že v 12. minuti včerajšnje tekme na stadionu Friuli doživeli hladno prho, ko je DAgostino izgubil žogo, Lewandowski pa je s podajo v globino odkril Peruanca Rengifa. Gol Lecha je popolnoma postavil na glavo taktični koncept igre in Videmčane prisilil, da so začeli napadati. Kljub temu, da so že od vsega začetka spet igrali s tremi napadalci, jim to ni šlo najboljše od rok. Nasprotno, Lech je v prvem polčasu boljše nadzoroval igro. Razumljivo je, da je Videmčane zgrabila živčnost, saj predstavlja zdaj nastop na evropski sceni rešilno bilko za ponesrečeno sezono v domači ligi. K sreči so se trenerju Marinu v drugem polčasu posrečile menjave. Floro Flores je ob vstopu na igrišče poživil igro domačega moštva. Udinese je končno spravil v težave goste, Pepe pa je stanje izenačil po njegovi podaji. Lech je reagiral, Mrino pa je Pepeja zamenjal z Islo in tako učvrstil Udinesejevo sredino. Zelo se je v tem delu tkeme izkazal 19-letni Asamoah, ki je v sodnikovem podaljšku tudi uspešno podal Di Nataleju, ta pa sam pred vratarjem priložnosti za gol ni zamudil. Pepe je po zadetku objel trenerja Marina ansa Udinese -Lech Poznan 2:1 (0:1) STRELCI: Rengifo (L) v 12. ; Pepe v 57., Di Natale v 91. min. UDINESE (4-3-3): Belardi 5.5, Zapata 6, Coda 6, Domizzi 6, Pasqua-le 5.5 (od 77. Lukovic), Inler 6, DAgostino 4.5, Asamoah 7.5, Pepe 6 (od 63. Isla 6.5), Quagliarella 5 (od 46. Floro Flores 6), Di Natale 7. (12 Koprivec, 19 Felipe, 5 Obodo, 18 Zimling). TRENER: Marino. LECH POZNAN (4-3-2-1): Turi-na 5.5, Wojtkowiak 5.5 (od 82. Kikut), Bosacki 6, Arboleda 5.5, Djurdjevic 6, Bandrowski 6, Murawski 6, Injac 6 (od 71.Wilk), Lewandowski 5.5, Stilič 5.5, Rengifo 6. Trener: Smuda Sodnik: Blom (Niz) 6. polom milana Werder nadoknadil zaostanek 0:2! MILAN - Katastrofa v Milanu. Milan je proti nemškemu Werderju z goloma Pirla (11. m) v 26. in Pata v 33. minuti že po prvem polčasu vodil z 2:0, prva tekma v Nemčiji pa se je končala z izidom 1:1. toda Werder je ves čas igral boljše, v drugem pa za-gospodaril na igrišču (21 strelov na vrata), gostitelje pa je »kaznoval« Pi-zarro z zadetkoma z glavo v 23. in 34. minuti, s končnim 2:2 pa so se v naslednji krog uvrstili gostje. Nekoristen neodločen izid je v Amsterdamu izborila tudi Fiorentina proti Ajaxu. Po porazu v Firencah z 1:0 je upanja vžgal Gilardino z zadetkom v 16. minuti drugega polčasa, ugasnil pa jih je Leonardo dve minuti pred koncem tekme. Najbolj klavrno pa se je evropska pustolovščina končala za Samp-dorio, ki je po domačem porazu z 1:0 proti Metalistu izgubila tudi v Ukrajini, tokrat s še bolj gladkim 2:0. Moštvo iz Genove je igralo s srcem, a so ga Ukrajinci tehnično in fizično(!) nadkrilili. Oba gola sta padla v prvem polčasu (Valjajev v 30. in Jaja v 41. min. APrimorski ~ dnevnik nordijsko sp Saarinenova v Liberecu tretjič zlata LIBEREC - Finka Aino Kaisa Saarinen je na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Liberecu na Češkem osvojila še tret'e zlato na prvenstvu. Finke so namreč v štafeti 4 X 5 kilometrov s časom 54:24,3 za 13 sekund premagale Nemčijo, bron pa je osvojila Švedska s 13,4 sekundami zaostanka. Italijanke so bile z zaostankom 52 sekund pete..Tridesetlet-na Saarinenenova, zlata je bila že na 10 km klasično in na sredini ekipni sprinterski tekmi, je bila ključna članica finske četverice, saj so bile Finska po nastopih Pirje Muranen, Virpi Kuitunen in Riitte Liise Roponen pred zadnjo predajo osem sekund za vodilno Norveško. Ekipno preizkušnjo nordijskih kombinatorcev pa so nekoliko presenetljivo dobili Japonci. Po skokih in šta-fetni tekmi na 4 x 5 kilometrov so Nemčijo premagali po fotofinišu, tre-t'a je bila Norveška. Slabo vreme pa je preprečilo kvalifikacije skakalcev za današnjo tekmo na veliki napravi. EVROLIGA - Lottomatica Rim - Panathinaikos 71:90 (Bečirovič 22 minut, 6 točk, 3 skoki, 2 podaji; Brezec 16 minut, 8 točk, 5 skokov za Lotto-matico) KRANJSKA GORA - Bode Miller se je odločil podaljšati svoj tekmovalni premor, tako da ne bo nastopil na jutrišnji veleslalomski in nedeljski slalomski tekmi za 48. pokal Vitranc v Kranjski Gori. ATLETIKA - Etiopka Meseret Defar je v Pragi postavila nov svetovni rekord v teku na dve milji. Že pred tem rekorderka je s časom 9:06:26 za več kot štiri sekunde popravila najboljši dosežek (9:10:50), ki ga je lani postavila v Bostonu. LIGA PRVAKOV DAN POTEM LP brez Maje Tratnik slabše kot Liverpool brez Gerrarda Dimitrij KriZman »Ti Angleži postajajo kar malo nadležni, bojo šli vsi naprej, če bi bil še Mancini, biManchesterzmagal2:0...« je SMS, ki pove vse. Dobil sem ga od dobrega prijatelja, ki se na nogomet spozna kot malokdo. Celo na puščico proti Manciniju nimam pripomb, čeprav dobro vem, da se za njo skriva hvalospev Joseju Mourinhu, ki je pravi mit za prijateljevo boljšo polovico. Hočeš nočeš je z nogometom in ženskami tako: navidez nekompatibilno, v resnici pa tesno povezano. Kjer je nogomet, tam so tudi tako ali drugače zainteresirane lepe ženske, kar kriška oboževalka »specialnega« nedvomno je. Tudi sam začenjam počasi sumiti, da bomo sledili dokaj podobnemu nadaljnjemu razpletu Lige prvakov kot lani, ko smo imeli tri angleške polfinaliste in Barcelono. Liverpool še naprej čudežno igra v Evropi. V Madrid se je podal s praktično neuporabnim Gerrardom, torej brez edinega igralca prvega razreda, ki ga ima. Letošnji Torres pač to ni, a kljub temu so »redsi« uspeli razkriti vse slabosti Real Madrida. Manchester United je na San Siru imel vse niti igre in tudi večino priložnosti v svojih nogah. Pravilno, Inter se je rešil po zaslugi Mourinha, kajti z Mancinijem na klopi bi poraznemu prvemu polčasu zanesljivo sledil potop v drugem. V tekmah, kjer pogosto pade le en gol, tudi izkupiček 0:0 doma ni napačen, tako da Mourinhu dopuščam možnost senzacije na Old Traffordu. Za Juve in Romo ne vem, ali identična poraza z minimalno razliko nudita dobre obete za povratno tekmo ali pa sta v resnici bila največji možni domet, katerega sta ti dve v mnogih pogledih omejeni ekipi zmožni. Nekaj pa je jasno, na tekmah kjer sta nasprotnika ekipi, ki ciljata visoko, ni veliko dobre igre in golov. Ne morem mimo slovenskega zornega kota Lige prvakov. Bodoči stalni udeleženec (he he...) najelitnejšega klubskega tekmovanja na svetu, NK Interblock, za zdaj ni še uspel priti bližje vrhu kot dnu v slovenski ligi. Trenutno namreč deli 7. mesto na lestvici z Rudarjem: a medtem, ko vsaj nekateri Interblockovi balonerji po Ljubljani divjajo s svojimi klubskimi BMW-ji, se ob istem času Rudarjevi nogometaši potijo v rudniku. Doslej edini slovenski udeleženec Lige prvakov, Maribor, suvereno vodi na lestvici in ima nad Interblockom gromozansko prednost. Upati je, da bo z zgodnjo prvenstveno zmago v žepu dovolj zgodaj poskusil sestaviti ekipo, ki bi lahko začela podoben vzpon, kot ga je svojčas Prašnikarjev Maribor, ki je na poti do raja izločil nič manj kot Lyon. Za zdaj se »vijoličasti« z Ligo prvakov spogledujejo le preko svojega trenerja Darka Milaniča, rednega gosta TV3, kjer z voditeljem solidno ocenjuje dogodke nogometne elite. Žal gledalci ne moremo mimo dejstva, da letos nekaj manjka. Maja Tratnik, razumem, da raje vodiš oddajo za dobro jutro ob 7-ih zjutraj! Toda Liga prvakov brez tebe je slabše kot... Liverpool brez Gerrarda. (dim-krizman@gmail.com) alpsko smučanje - Pogovor s trenerjem Marjanom Černigojem Le stabilnost daje kvaliteto Trener hitrih disciplin pri slovenski ženski reprezentanci tesno sodeluje tudi s Tino Maze - Obeti so dobri Adut slovenskega smučanja je trenutno Černjanka Tina Maze, za njo pa po mnenju trenerja hitrih disciplin slovenske reprezentance alpskega smučanja Marjana Černigoja že prihaja nova generacija smučark. »Mlajše tekmovalke se dobro prebijajo iz evropskega pokala med svetovno elito. Obeti so torej dobri,« meni trener, s katerim smo se pogovorili na Trbižu v okviru etape svetovnega pokala. Kakšno oceno bi dali trenutnemu stanju slovenske reprezentance, iz katere je letos izstopila Tina Maze? Pozitivno. Mlajši tekmovalki, Maruša Ferk in Mateja Robnik, sta dobro napredovali v vseh pogledih. Sezona je bila torej pozitivna. Tudi tekmovalki sta zadovoljni z doseženimi rezultati. Začeli sta se uvrščati med prvih trideset v svetovnem pokalu v kar nekaj disciplinah. Tina Maze in slovenska reprezentanca sta zaenkrat dve ločeni ekipi. Kako gledate na to? Nista tako ločeni, kot se mogoče zdi. Od prve preizkušnje letošnjega svetovnega pokala sodelujem tudi s Tino Maze. V smuku in super-veleslalomu vodim ekipo na progi: sodelovanje je izredno tesno. Kako je vplivala odločitev, da se Tina oddalji od reprezentance, na ostale tekmovalke? To je bila Tinina odločitev. Obe strani vsekakor dobro delujeta, tako da mislim, da je bila njena odločitev pravilna. Tina je dokazala, da lahko dobro tekmuje tudi v taki situaciji. Kam lahko cilja Tina? Zelo visoko. Še vedno je močnejša na tehnično zahtevnejših de- lih in bolj ledenih progah. Torej izboljšati se mora še v ravninskih delih. Letos je v slovenski reprezentanci prišlo ponovno do zamenjav v trenerskih vrstah. Tudi vi ste se ekipi pridružili šele letos. Kako vsakoletne spremembe vplivajo na tekmovalke? Prav gotovo spremembe ne vplivajo dobro na mlade generacije smučark, saj se morajo vedno privajati na nove osebnosti in na nove sisteme dela. Določena stabilnost pa nasprotno daje tudi kvaliteto. Upate, da se bodo razmere uredile? Na to ne morem veliko vplivati. Edinole z uspehi tekmovalk lahko nekaj storimo. Glede na to, da so slovenske smučarke pred leti prednjačile predvsem v tehničnih disciplinah, sedaj veliko več vlagate v hitre discipline. Poskušamo. Za nas so seveda še vedno dominantne tehnične discipline. Dekleta so sposobna in so to že dokazala z nekaterimi zadovoljivimi rezultati. Pozornost smo letos usmerili predvsem v kombinacijo. Vadba hitrih disciplin pa zahteva več finančnih sredstev. Vas smučarska zveza podpira? Zveza nas podpira, veliko stvari pa bi lahko še izboljšali. V naslednji sezoni, ki je olimpijska, bi potrebovali več sredstev. Pri hitrih disciplinah je seveda potrebno nasploh več finančnih sredstev v primerjavi z ostalimi disciplinami. Potrebno je tudi večje število sodelavcev, trenerjev in serviserjev. Poleg tega pa je tu veliko večje breme na materialih: tekmovalke potrebujejo več smuči in več testiranj. To se navadno izvaja v poletnih in jesenskih mesecih s treningi na južni polobli in na ledenikih, kar še dodatno bremeni blagajno. Razlika z ostalimi ekipami pa je tudi v tem, da imajo ostale reprezentance večinoma tovarniške serviserje, ki lahko prvi izberejo najboljše smuči. V slovenski ekipi pa tega nimamo: naši serviserji so zapolesni na smučarski zvezi oziroma na podlagi pogodb. Kot trener superveleslaloma in smuka lahko navedete glavne značilnosti, ki jih mora imeti dobra tekmovalka v hitrih disciplinah? Fizično morajo biti tekmovalke dobro pripravljene, prav tako je pomembna tudi kondicija. Smuki so večkrat zelo dolgi, tudi več kot dve minuti. Priporočljiv pa je navzkrižen trening veleslaloma, superveleslaloma in smuka. Veronika Sossa 20 2 0 Četrtek, 26. februarja 2009 ŠPORT / kolesarstvo - Selektor slovenske reprezentance Hvastija pred nedeljsko 33. Trofejo ZSŠDI »Konkurenca v Lonjerju je vsako leto prvovrstna« Profesionalno moštvo v Sloveniji je utopija, v tujini pa se fantje lahko od šampionov marsikaj naučijo Vsako leto se marsikdo pred lo-njersko kolesarsko Trofejo ZSŠDI sprašuje: bo letos v cilj z dvignjenimi rokami končno privozil Slovenec? Do letošnje izvedbe namreč ni še noben slovenski kolesar zmagal. Najvišjo uvrstitev, drugo mesto, je dosegel Primož Čerin in to kar trikrat zapored, leta 1983, 1984, 1985. Aleš Pagon leta 1991, Andrej Hauptman leta 1996, Tadej Križnar leta 1997, Branko Filip leta 2004 in Jure Kocjan leta 2007 pa so zasedli najnižjo stopničko na zmagovalnem odru. Leta 1993 je končno četrto mesto dosegel sedanji selektor slovenske državne raprezentance, Martin Hvastija, ki se tako spominja tistega dne: »Takrat res ne bi zmogel višje uvrstitve. Dosegel sem maksimum tudi, ker proga lonjerske dirke ni bila po mojem okusu. Zadnji kilometri pred ciljem so res težki. Na lonjersko dirko pa me vedno vežejo lepi spomini.« Hvastija je tri leta po tistem četrtem mestu postal profesionalec. V devetih letih je oblekel drese ekip Cantine Tollo, Ballan - Alessio, Tenax, Alessio - Bianc-hi in Perutnina Ptuj. Dosegel je 10 zmag, zadnjo leta 2005 v Kranju. Zakaj je lonjerska dirka začarana za slovenske barve? »Ne vem. Po mojem je to dirka kot vse ostale. Enostavno ne gre. Povedati pa je treba, da je vsako leto konkurenca res prvovrstna.« Vi ste spadali v generacijo slovenskih kolesarjev, ki je sredi devetdesetih let pripomogla k temu, da se je slovensko kolesarstvo uveljavilo tudi zunaj domačih krajev. Kako je do tega prišlo? »V prvi vrsti zaradi tega, ker je Slovenija postala samostojna. Imeli smo tako prosto pot, da smo šli v tujino in tu smo lahko kolesarili z veliki šampioni in se od njih marsikaj naučili.« Katero pa je trenutno stanje slovenskega kolesarstva? »Slovenci nimamo kontinentalne profesionalne ekipe. Vsi dobri kolesarji si morato zato služiti kruh v tujini in tam gradijo lastno kariero. V tem trenutku govoriti o slovenski ekipi je prava utopija. Dodati je tudi treba, da je baza kolesarjev nekoliko omejena.« Ali bomo kdaj videli Slovenca na najvišjih stopničkah na kakšni klasiki? »Težko! Do zdaj je bil največji slovenski uspeh lansko deveto mesto Tadeja Valjavca na Touru. Žal morajo slovenski kolesarji v svojih ekipah odigrati podrejeno vlogo. Glejte Brajkoviča. Prav go- Sedanji selektor slovenskih kolesarjev Martin Hvastija je leta 1998 sodeloval na tržaški etapi na kronometer Gira tovo tekmuje v najboljši profesionalni ekipi, Astani, a zaradi tega mora pomagati svojim kapetanom in tako ne more priti v ospredje. Upam, da mu bo to uspelo čez kakšno leto.« Letos se bo Giro ponovno vrnil v Trst, kjer ste leta 1998 nastopili na dirki na kronometer. Kaj pa menite o progi celotnega letošnjega Gira? »Letos so nekoliko spremenili potek Gira in mislim, da bo zelo težak. Obeta se velika konkurenca. Nekateri trdijo, da bo težji, bolj zanimiv in bolj izenačen kot Tour.« Kljub temu, da je kolesarstvo prepogostoma v vrtincu polemik zaradi dopinga, je med najbolj popularnimi in priljubljenimi športi. Zakaj? »Kolesarstvo je množičen šport. Polno je rekreativcev, ki se ubadajo s tem športom, ki omogoča neposreden kontakt z naravo. Pravi užitek je kolesariti, ko je npr. lepo vreme. Po drugi strani pa je tudi zelo naporen in zahteven šport in tisti, ki se v njem udejstvujejo to dobro vedo.!« Kaj vas je naučilo kolesarstvo? »Kolesarstvo je zame način življenja. Moj oče je tudi kolesaril. On me je pri dvanajstih letih postavil na kolo. Mladost sem tako podredil športu in tega sem prav vesel.« Ali bi tvegal napoved za nedeljo? »Raje ne bi, hvala.« Edvin Bevk Adria Mobil s »špicami« Na startu nedeljske dirke KK Adria za 33. Trofejo ZSŠDI bo letos pet slovenskih moštev, to so Team Adria Mobil Novo Mesto, KD Radenska Financial point Ljubljana, KK Perutnina Ptuj, KK Sava Kranj in Motomat revija Delo Trziin. Skupno bo ta moštva zastopalo 39 kolesarjev. Najmočnejše moštvo ima novomeška Adria. Zanjo nastopajo tudi 34-letni veteran in bivši profesionalec Uroš Murn, dvakratni zmagovalec dirke Po Sloveniji in bivši profesionalec v Phonaku 27-letni Tomaž Nose ter 26-letni Kristjan Fajt, ki je leta 2003 med under 23 osvojil bronasto kolajno na evropskem prvenstvu v Atenah, na lanskem cestnem SP v Vareseju pa je bil šestnajsti. tenis Paola Cigui v Turinu začela z zmago Gajevka Paola Cigui (kat. 2.2) je na open turnirju Beinasco v Tu-rinu z nagradnim skladom 3.000 evrov začela svoje nastope z zmago. V osmini finala je s 6:1 in 6:3 premagala Sonio San-dano (kat. 2.4.): »Na začetku sem bila nekoliko napeta, saj je bila to prva tekma v sezoni. Kljub temu pa sem igrala dobro,« je povedala Paola, ki je na turnirju druga nosilka. Prva nosilka je Elena Pioppo (kat. 2.1), ki jo je gajevka lani oktobra v Dubrovniku že premagala. Turnir je kakovosten, saj se je v Turinu zbrale najboljše drugokategornice: »Rekla bi, da je turnir na nivoju mednarodnega ITF turnirja z nagradnim skladom 10.000 dolarjev,« je ugotovila Paola, ki se bo v četrtini finala pomerila z Annalisi Bona: »Gre za neugodno igralko, ki igra zelo nenavadno. Je starejša in izkušena,« je povedala 19-letnica. Bona je na italijanski lestvici 35., Paola pa 28. nogomet na mivki - Branilec Vesne konec tedna v Franciji Michele Leghissa še naprej steber državne reprezentance Trintridesetletni slovenski branilec kriške Vesne Michele Leghissa bo očitno tudi letos eden od stebrov državne nogometne reprezentance na mivki. Selektor Giancarlo Magrini ga je namreč povabil na uvodno preizkušnjo letošnjega koledarja. Italija bo namreč jutri in v nedeljo v francoskem Metzu nastopila na mednarodnem dvoranskem turnirju »Rock n beach Soccer Solidarity Cup 2009«. Jutri se bodo »azzurri« pomerili s Francijo, v drugem polfinalu pa bosta nastopili Rusija in Portugalska. Letošnja sezona bo za reprezen-tante na mivki zelo naporna. Od 21. do 25. maja bo v Rimu evropski pokal, julija in avgusta bo v različnih evropskih mestih potekala evroliga, od 16. do 22. novembra pa bo v Dubaju svetovno prvenstvo FIFA. Selektor Magrini se je odločil za nekaj sprememb v moštvu, Leghissa pa ostaja eden ključnih mož moštva, za katerega igra od njegove ustanovitve pred petimi leti. Nogometaš iz Medje Michele Leghissa kroma vasi je doslej že zbral 80 nastopov za državno reprezentanco in zaostaja na »večni lestvici« samo za Pasqualijem (109 nastopov), Gallijem (96) in Fruz-zettijem (90). Poleg Leghisse bodo Italijo v Metzu zastopali še vratarja Giuseppe Rasuolo in Simone Del Mestre, branilec Giuseppe Platania, vezni igralci Diego Maradona, nezakonski sin slovitega Armanda, Francesco Coro-siniti in Salvatore Micxeli ter napadalci Alessandro Tiberi, Andrea Forte in Paolo Palmacci, ki je s 47 zadetki v 45 nastopih četrti najboljši strelec Italije. Vsi igralci po pravilih igrajo na amter-ski ravni, čeprav vsa najpomembnejša tekmovanja od lani sodijo v sklop mednarodne nogometne zveze FIFA. »V Metzu bomo igrali z eksperimentalno postavo, na delu želim namreč videti novince. Naš letošnji glavni cilj je uvrstitev na sklepno fazo svetovnega prvenstva, da ubranimo vsaj lanski naslov svetovnih prvakov, seveda pa se želimo izkazati tudi v evropskem pokalu, saj se bo ta odvijal v Rimu,« je povedal selektor Magrini. Disciplinski ukrepi Po nedeljski izključitvi na tekmi v Porpettu je športni sodnik disciplinske komisije deželne nogometne zveze kaznoval igralca Zarje Gaje Riccar-da Bernobija in Fabia Schiraldija s prepovedjo igranja za en krog, odsotna bosta torej na jutrišnji vnaprej igrani domači tekmi proti Chiarboli. Zaradi četrtega opomina je bil za en krog diskvalificiran tudi Matteo Cheber (Vesna). namizni tenis - Ženska A1-liga Kras ZKB že danes pri prvaku Castelgoffredu Tekmo 3. povratnega kroga v ženski nam-iznoteniški A1-ligi bodo dekleta Krasa ZKB odigrala že drevi. V Castelgoffredu se bodo pomerila z državnim prvakom in tudi letos vodilnim moštvom Sterligarda. Gostovanje spada v sklop Krasovih »misij nemogoče.« Za prvaka igrata prvi dami italijanskega namiznega tenisa, št. 1 Tan Wenling, poročena Monfardini in št. 2 Nicoletta Štefanova, tujka pa je Kitajka Niu Yang. Monfardinijeva je po 14 posamičnih dvobojih še nepremagana, Ste-fanova je v desetih tekmah le enkrat potegnila krajši konec, Niu Yang pa je v 12 nastopih doživela samo tri poraze. Možno je, da bo proti krasovkam sicer igrala Tatiana Steshenko, to je četrta igralka moštva iz pokrajine Mantova, ki pa na državnih lestvicah zaseda visoko 8. mesto. V ligi je doslej odigrala le eno tekmo in jo izgubila. Krasovke proti tako močni ekipi, ki se uveljavlja tudi v evropski Ligi prvakinj, nimajo možnosti za zmago, v težkem (ne pa še brezupnem) boju za obstanek pa je pomembna vsaka posamična zmaga. Največ možnosti, da jo doseže, ima Krasova Kitajka Yuan Yuan, vendar tudi zanjo danes ne bo lahko. Krasovo mo- Krasova Kitajka Yuan Yuan kroma štvo bosta dopolnili še Martina Milič in Mateja Crismancich. Spored, danes: Sterilgarda Castelgoffredo - Kras ZKB; jutri Sandonatese - Riposto, Coc-caglio - Molfetta, Libertas Siena - Zeus Quartu. Vrstni red: Castelgoffredo 18, Sandonate-se 16, Zeus Quartu in Molfetta 10, Siena 6, Ri-posto 5, Kras ZKB 4, Coccaglio 3. hokej na rolerjih - V A1 -ligi jutri v Ul.Boegan Polet ZKB Kwins se Ederi ne bo predal Polet ZKB Kwins čaka v 15. krogu A1-lige hokeja na rolerjih mestni derbi. Jutri ob 19.30 bodo gostovali v dvorani v Ul.Boegan pri sv. Ivanu pri prvou-vrščeni Ederi, ki ta čas ne pozna zastojev. Na skupni razvrstitvi vodi pred Asiagom za tri točke. Trener Aci Ferjanič močno dvomi, da bi prišlo do kakega presenečenja, saj je Edera kompletna ekipa, ki se je še dodatno okrepila, kljub temu pa ne izključuje ničesar. Poletovci (v tekmi prvega dela so klonili z 1:5) se Tržačanom nikakor ne bodo predali. »Igra Edere nas bo prav gotovo prisilila, da bomo postavili obrambno postavitev, zato bomo priložnosti iskali v protinapadih,« je še pojasnil Ferjanič. Predvsem spolzko in majhno igrišče pa poletovcem ne ustreza, saj je openska ploščad večja: »Na take razmere nismo vajeni, saj sedaj treniramo in igramo na večji ploščadi. Kljub temu pa smo tam že nastopali in tudi trenirali, ko naše ploščadi še ni bilo,« je še dokončal Ferjanič, ki bo jutri lahko računal skoraj na vse igralce. Na derbiju ne bo le Fabia Corazze, ki je zaseden s študijskimi obveznostmi, in Gianluce Ca-valierija, ki še ni okreval po motociklistični nesreči. Vrstni red po 14. krogu: Edera 34, Asiago 31, Vicenza 29, Milano 24 Quanta 22, Civitavecchia 20, Polet 19, Arezzo 18, Forli 17, Ferrara 8, Montebel-luna 4, Torino 1. Arhivski posnetek derbija prvega dela prvnestva / ŠPORT Sreda, 25. februarja 2009 2 1 smučanje - Jutri tretja tekma Primorskega smučarskega pokala in Pokala Alternativa sport Na Starem vrhu bo točke nabiralo 265 smučarjev Velelsalomska tekma za 1. Miškotov memorial se bo pričela ob 10.00 - Najmlajši na krajši progi Jutri bo na Starem vrhu, slovenskem smučišču nad Škofjo Loko, tretja tekma 4. Primorskega smučarskega pokala in 5. Pokala Alternativa sport. Že lani je primorski smučarski pokal pridobil čezmejno ko-notacijo, saj so se v organizacijo tekem in tekmovanja pridružili klubi notranjsko-primorske regije iz Slovenije. Zaradi uspešnosti in želje po tesnejšem sodelovanju se je letos sodelovanje nadaljevalo. Tekmovalci naših smučarskih klubov in člani klubov notranjske primorskega regije bodo torej na Starem vrhu nabirali točke za skupno razvrstitev Primorskega pokala (prve točke so nabrali že na Zimskih športnih igrah in Pokalu ZKB za podjetja). Organizator SK Kalič je tekmovanje preimenoval v 1. Miškotov memorial v spomin na preminulega dolgoletnega člana in enega izmed gonilnih sil kluba. Prehodni pokal bo prejelo najboljše uvrščeno društvo. Tekmovanje v veleslalomu bo steklo na progi ob 6-sedežnici s pričetkom ob 10.00; proga za najmlajše, torej za kategoriji super baby sprint in baby sprint pa bo kraj- ša. Ogled proge bo od 9.15 do 9.45. Tekmovalnemu delu bo sledilo nagrajevanje pri koči na vrhu 6-sedežnice. Na tretjo tekmo Primorskega pokala se je prijavilo 265 tekmovalcev: »Vpi- sanih je sicer nekoliko manj kot lani, ker termin sovpada z drugimi tekmami. Vremenoslovci napovedujejo sončno vreme in toplo,« je povedal predsednik kluba Kalič Peter Čigon. pravilnik Kako bo sestavljena končna lestivca? Za končno razvrstitev 4. Primorskega pokala in 5. Pokala Alternativa sport bodo upoštevali najboljše tri rezultate od štirih tekem. Društvena lestvica pa bo sestavljena na podlagi rezultatov vseh članov kluba (za skupno društveno lestvico ne bodo upoštevali rezultata tekme za podjetja). Smučarji nastopajo na Pokalu v petih mladinskih in devetih članskih kategorijah. Najmlajši tekmujejo v kategoriji super baby sprint (2002 in mlajši), najstarejši pa so super veterani B (1944 in starejši). košarka Mia Kraus (Polet) na zboru državne reprezentance Poletova košarkarica Mia Kaus, ki letos nastopa v deželnem prvenstvu B-lige in v prvenstvu under 17, je bila vpoklicana na zbirni trening državne reprezentance za dekleta do 16. leta starosti (letniki 1993 in 1994). Najboljše italijanske košarkarice bodo v Caorlah trenirale od ponedeljka, 2. do srede 4. marca. 15-letna Mia je bila že v minulih sezonah v širšem izboru reprezentantk, lani se je udeležila dvotedenskih priprav z izbrano vrsto, ni pa bila izbrana med dvanajsterico. košarka - Ženska deželna B-liga Poletovke zamudile priložnost za zmago Polet - Cussignacco 71:76 (17:22, 30:39, 56:56) POLET: Danev 8, Pertot, Petranich 7, Milič 22, Piccini 26, DI Lenardo 8, Merca-dante, Kraus, Budin; TRENER: Vremec. 3 točke: Milič 3, Piccini 6, Danev 2, Petranich 1. V zaostali tekmi proti Cussignaccu so poletovke zamudile edinstveno priložnost za tretji par točk. Proti sicer fizično močnejšemu nasprotniku in kljub odsotnosti Nadli-škove so se enakovredno borile do zadnje minute. Pomanjkanju centimetrov so se upirale s čvrsto obrambo in hitrimi napadi. V prvi četrtini so bile nasprotnice nekoliko boljše, nato je Vremčevim dekletom uspelo zasledovanje in vsakemu košu nasprotnic je sledil koš poletovk. Izredno natančne so bile v metu za 3 točke in to jih je obdržalo v boju za zmago do zadnje minute, ko jim je zmanjkalo moči in kanček športne sreče. Pohvala gre celotni ekipi za vložen trud, posebno pa Piccinijevi in Miličevi, ki sta z metom od daleč kljubovala višinski razliki in neizkušenosti mladih centrov pod košema. Poletovke čaka v soboto še zadnja tekma rednega dela prvenstva, mestni derbi z Omo. Po rednem delu čaka najboljše štiri ekipe končnica za napredovanje, zadnje tri uvrščene po rednem delu, med temi tudi Polet, pa končnica za obstanek. Zadnjeuvrščena ekipa po tem delu bo izpadla. DEŽELNO PRVESTVO U17 Servolana - Jadran ZKB 38:76 (16:18, 20:41, 30:56) JADRAN: Ban 25, Škerl 6, Dellisanti 21, Sacher 15, Bernetič 6, Longo 0, Starec 3. TRENER: Gerjevič. Luca Dellissanti je bil v tržaškem derbiju prvenstva U17 zelo zanesljiv v napadu. Dosegel je 21 točk in bil po Borutu Banu najboljši strelec kroma košarka - Naši četrtoligaši na domačih tleh Na vrsti je »maščevanje« Dom danes proti Foglianu, Breg in Kontovel jutri proti Don Boscu in NAB-u se bodo skušali oddolžiti tekmecem Jadranovci so proti skromnemu nasprotniku prevladali brez težav, čeprav so tokrat nastopili v okrnjeni postavi. Nekateri igralci so bili odsotni, drugi pa so istočasno igrali tekmo v prvenstvu U15 v Co-droipu. Jadran je srečanje začel zadržano, nato pa je s stopnjevanjem hitrosti in agresivnosti prevzel vodstvo. V drugi četrtini delni izid 4:23 jasno kaže, kdo je imel premoč na igrišču. Kljub slabšemu nasprotniku so Gerjevičevi varovanci obdržali vse do zvoka sirene koncentracijo in slavili zmago s kar 38 točkami prednosti. DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Codroipo - Jadran ZKB 84:50 (26:10, 45:23, 63:40) JADRAN: Gregori 20, Valentinuz 6, Daneu 19, Valič 1, Zoch 2, Žerjal 0, Grandi 0, Majovski 0. PON: Majovski v 37. minuti. SON: 15. 3T: Daneu 1. TRENER: Šu-šteršič. Predvsem v zadnjem delu tekme je bil Jadran nasprotniku enakovreden. Začetek pa ni bil dober, saj so varovanci trenerja Šu-šteršiča brez prave borbenosti dopustili nasprotnikom prosto pot do koša. Prednost je po prvih desetih minutah znašala že 16 točk. Z Gregorijem (s petimi zaporednimi protinapadi) je Jadran uspel v drugem delu zmanjšati nekoliko zaostanek. V drugem polčasu pa je Jadran reagiral in se približal na 20 točk. To pa je bilo tudi vse, saj v končnici so gostom zmanjkale moči, tako da so domači igralci ponovno visoko poved-li. Pohvalo zasluži Gregori, ki je bil v napadu zelo zanesljiv, Daneu pa je zbral veliko število skokov tudi v napadu. Med tekmami dvajsetega kroga -sedmega povratnega dela - bo v vzhodni skupini D lige izstopal predvsem jutrišnji dvoboj med Bregom in Don Bos-com. Bregova domača tekma se bo kot običajno začela ob 20.30, pravico pa bosta delila Tržačana Gelicrisio in Giust. Glede na sedanjo lestvico je bil za Kra-šovčeve fante zahtevnejši minuli krog, ko so morali na gostovanje v Foljan, saj ima Don Bosco ta čas zmago (a tudi tekmo) manj. Dejansko pa bodo tokrat pod večjim pritiskom, saj morajo maščevati edini dosedanji prvenstveni poraz. Na tekmo se v Dolini zato dobro pripravljajo: med tednom so redno trenirali, na pustni torek pa so bili celo v enajstih na treningu! Za razliko od prve tekme bosta tokrat redno na igrišču ka-petan Klabjan in izkušeni playmaker Lokatos. Ne bo pa najstarejšega Breža-na Cerneta, medtem ko je Ciacchi končno okreval. V dvomu ostaja še Jevni-kar, ki si je minuli teden na treningu spet zvil gleženj. Salezijanci so v zadnjih mesecih pogosto nastopali v okr- njeni postavi - le s sedmimi ali osmimi igralci, tako da bi morali biti Sila in soigralci vsekakor favoriti za zmago. Tudi ostala slovenska predstavnika bosta tokrat skušala pred domačim občinstvom maščevati poraz iz prvega dela. Kontovel bo že drugič zapored gostil tržiško ekipo, tokrat Nab, s katerim trenutno deli osmo mesto na lestvici. Ob 20.00 se bo tekma pri Briščikih začela s sodniškim metom Tržačanov Viginija ali Romana. Na papirju sta si ekipi trenutno precej enakovredni. Prvo tekmo je sicer osvojil Nab, ne smemo pa pozabiti na dejstvo, da so Brumnovi fantje pred prvenstvom visoko slavili na neuradni, »prijateljski« tekmi prav na domačem igrišču. Kontovelci bodo morali zaustaviti predvsem strelca Gona, ki je že dolga leta glavni steber tržiške ekipe. Na nasprotni strani pa jim bodo največ preglavic gotovo povzročali Švab, Paoletič, Lisjak in seveda Šušteršič, če bo do jutri okreval. Še sinoči je namreč bolehal za gripo in bo zato njegova prisotnost do zadnjega v dvomu. Najzahtevnejša naloga čaka tudi tokrat Dom, ki bo v Kulturnem domu že drevi ob 20.45 gostil tretjeuvrščeni Europool iz Fogliana. Na košarkarski zvezi so sojenje zaupali dvojici De Rossi -Colucci z Videmskega. Na papirju so gostje nesporni favoriti, še predvsem če upoštevamo zadnjo porazno predstavo Ambrosijevih fantov v Miljah. Tokrat pa bodo s svojimi soigralci spet zaigrali ka-petan Cej, Belli in Kristančič, tako da bo predvsem pod košema gotovo pela drugačna pesem. Nasprotniki imajo sicer nekaj zelo solidnih visokih igralcev, občasno pa preveč mečejo izza črte treh točk. Če je strelec Tessarolo v tem elementu uspešen, je verjetno skoraj neustavljiv, saj lahko zadeva tudi s sedmih ali osmih metrov razdalje. Če pa ima slab dan pri metu, lahko domovci to izkoristijo in poskusijo presenetiti nasprotnike. (M.O.) PROMOCIJSKA LIGA - V promocijski ligi bo Sokol tokrat prost, Bor Art-group pa je že sinoči igral zelo pomembno srečanje v boju za četrto mesto s tržaškim Virtusom. »naša napoved« - Luka Udovič (Breg) »Mislim, da bo proti Don Boscu odločilno vlogo odigral Klarica« Luka Udovič se je po opravljeni maturi na jezikovnem liceju odločil za nadaljnji študij jezikov na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce. Tu se sedaj spoprijema s slovenščino, italijanščino in angleščino, naslednje leto pa bo kot četrti jezik izbral ruščino. Študij je precej zahteven, saj vsi profesorji učijo svoj materni jezik in od študentov zahtevajo temu primerno znanje. Pri Bregu pa je Luka tisti, ki že največ let neprekinjeno nastopa v članski vrsti. Več sezon v dolinskem taboru sta sicer odigrala centra Klabjan in Zeriali, prvi pa je minulo sezono miroval, drugi pa nekaj let igral pri Boru. Luka je prvo tekmo v tem prvenstvu igral v sezoni 2001/02 in od tedaj vsa leta igral z Bregom v D-ligi. Že takrat je bil Bregov trener Tomo Krašovec, ki se je za tem preizkusil v višjih prvenstvih in celo v slovenski prvi ligi. »Tomo je pravi luksuz za D-ligo. Z njim se navadiš igrat pravo košarko. Poleg tega pa ti tudi pomaga, da pridobiš samozaupanje. Ko kaj zgrešiš ne kriči na nesmiseln način, ampak te umirjeno popravlja.« Do sedaj je Luka bolj malo igral, Luka Udovič kroma vsakič pa je dosegel po 6-8 točk z dobrimi odstotki realizacije. Breg si lahko čez manj kot mesec dni zagotovi neposredno napredovanje. Bo po tem več prostora za igranje? »Postava je v glavnem zmeraj ista. O koncu prvenstva pa nismo še govorili: trenutno mislimo samo na tekme z Don Boscom, San Vitom in Tržičem.« Vzdušje je med Bre-žani gotovo dobro, saj morajo maščevati poraz v prvem delu. »Prva tekma je bila gotovo daleč najslabša do sedaj: cel teden po porazu so bili med treningi vsi nervozni.« Kdo pa bo odločil derbi kroga v korist Brega? »Tokrat ne bo Cerneta, ki je do sedaj v odlo- čilnih trenutkih zmeraj organiziral ekipo in dal pomembne koše. Zato bo verjetno Kla-rica odločilen: na prvi tekmi je bilo, kot da ga ni na igrišču. Poleg njega pa tudi Borut Klabjan, saj se njegova odsotnost zmeraj pozna.« Bodoči prevajalec med treningi zelo redko prevaja, kljub temu, da je trener iz Slovenije, nekateri njegovi soigralci pa slovenščine ne obvladajo. Na treningih pa zgleda, da ga vsi razumejo, tudi ko govori slovensko. Če ga ne, pa si morda ne upajo vprašati, da jim ponovno obrazloži... LUKOVE NAPOVEDI Bor Radenska (18) - Vicenza (12) zmaga Bora +15 (prva tekma +5) Jadran Mark (18) - Benetke (12) zmaga Jadrana +6 (-18) Breg (36) - Don Bosco (24*) zmaga Brega +20 (-6) Dom (4) - Europool Fogliano (26) zmaga Doma +2 (-18) Kontovel (18) - Nab Tržič (18) zmaga Kontovela +8 (-11) OMA (8) - Polet (4) zmaga Polet +4 (-15) * s tekmo manj (M.O.) Petek, 27. februarja 2009 Št. 44 (97) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it Klop se je tokrat pustno našemil in udeležil vseh glavnih dogodkov tega priljubljenega praznika, in sicer pustne po-vorke in tako imenovane »fešte u kapano-nu«. Vsi ti dogodki imajo svojo atmosfero in mnogo udeležencev, če ne celo oboževalcev. Marsikdo je izjavil, da je to najlepši praznik v letu, ker se vsi zabavajo in oblečejo, kar si želijo, ne da bi jih bilo sram! Pust ima svojo tradicijo, ki se ohranja iz leta v leto in kljub vsem modernizacijam in vedno večji enoličnosti sveta se naši pustarji enkrat letno našemijo in z neizmernim trudom ter dobro voljo organizirajo praznovanja. Eno od teh znamenitih praznovanj je ! oblačno ¿2b oblačno a rahel U H« vremenska slika 1000 1010 a A zmeren ÜÜ dež 1010 nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mo VIDEM O ^ -1/13 O PORDENON 0/12 TRBIŽ O -1/10 o -5/8 KRANJSKA G. O-1/10 S. GRADEC ČEDAD O 0/12 GORICA O 3/13 O N. GORICA 0/12 TRST 7/12 PORTOROŽ O 1/12 O TRŽIČ -1/11 O KRANJ LJUBLJANA -1/12 POSTOJNA O -2/8 KOČEVJE CELJE -2/13 o ^ MARIBOR O-1/12 c PTUJ O M. SOBOTA O 0/11 N. MESTO -1/13 o ^ ZAGREB -1/12 O _ o ČRNOMELJ REKA 7/13 PAZIN O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > -- - '->j ' V hribovitem svetu bo v soboto prevladovalo jasno do Jutri bo sončno. V nedeljo bo zapihal jugozahodnik, na zmerno oblačno vreme. Pojavljali se bodo temperaturni vzhodu se bo pooblačilo. Drugod bo še večinoma sončno. obrati. Dnevne temperature bodo kar prijetne. V nižinskem Toplo bo. pasu ter na obali bo več spremenljivosti z možnimi meglicami in meglo v pasovih ponoči in zjutraj. praznovanJ e J e slo v arhiv D o prihoD n J ega leta Še zadnje pustne reminiscence TRST - Pustovanja so se po pogrebih dokončno pomirila, no-renje v maskah je šlo v arhive do naslednjega leta. Pustni dnevi so še posebno po naših vaseh in šolah potekli z obnavljanjem običajev, med katere sodijo tudi pohodi-koledo-vanja po vasi. Tako so,(kot kažejo fotografije v smeri urinega kazalca) pustje veselo vandrali po Samator-ci, v Šempolaju pa so se s svečanim, norim pogrebom, s pesmijo in kozarčkom vina poslovili od letošnjega pusta Snežkota - Veselka. Kole-dovanje po Bazovici so uprizorili v kraljeve pingvine oblečeni otroci osnovne šole Trubarja-Kajuha in otroci otroškega vrtca Ubalda Vrabca, veselo pa so noreli tudi otroci celodnevnih osnovnih šol Mara Sam-sa in Ivan Trinko Zamejski, ki že nekaj let pustujejo skupaj z malčki otroškega vrtca Palčica v Ricmanjih. Obiskali so vaščane, jim zapeli, zaigrali in zaželeli dobro leto. POREČ