^«Stnina platana v gotovini.
V Ljubljani, dne 27. oktobra 1932.
Stev 11.
Letnik LXXI1/, (Sol. leto. 1932133.)
Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. I/. V. — sekcije sz.a dravsko banovino v Ljubljani m Mesečna priloga »'Prosveta« Hi
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak ietrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo Ust s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, duvek poseke. Poit. ček. ral. 11.191. Telefon 3112
Maribor nas kliče.
Tam gori ob šumeči- Dravi, kjer si prijateljsko segajo v roke solnca, šegavosti, gostoljubja in božje kapljice polne Slovenske gorice z obmejnim resno otožnim Kobanskim in prav tam, kj er obema dobrima sosedoma prožita roko širokopleče temnozeleno Pohorje in ravno Dravsko polje, tam stoji severni naš čuvar, naš Maribor in nas zove, da pohitimo vsaj za nekaj uric v njegovo okrilje.
Maribor, ta naš Meran, pripravlja namreč našemu učiteljstvu posebno posvečen dan. Brez dvoma je, da se bo naše učiteljstvo odzvalo temu klicu in pohitelo tja gori na našo severno mejo. Saj je to njegova samoobsebi umevna dolžnost. In naše učiteljstvo se je vsikdar in povsod zavedalo svoje dolžnosti. Tako je bilo nekdaj, tako bo v bodoče in seveda — ne bo prav nič drugače sedaj, ko ga kliče naš Maribor.
učiteljstvo še na šibkih nogah, navezano še bolj nego dandanes samo nase in na svoje maloštevilne vodnike. Maribor nam je dal našo »Šolsko Matico«, ki je izdatno pripomogla k razvoju našega šolstva. On nam je dal »Popotnika«, ki je vodil in še vodi predagoško vzgojno delo slovenskega učiteljstva in čigar dolgoletnemu uredniku se hočemo ravno sedaj oddolžiti z odkritjem spominske ploščo na kraju njegovega delovanja. Imena Schrei-ner, Nerat, Verstovšek, Poljanec in še razna druga, se sicer v sedanjem vihravem času izgovarjajo bolj poredko, a kljub temu so in ostanejo stebri slovenskega šolstva.
Čudno! Maribor do prevrata vsaj na videz ni bil naš dasi ga je vzdrževal in krepil slovenski živelj. Slovenskemu učitelju ni niti v sanjah prišlo na um, da bi dobil službeno mesto v Mariboru. In vendar je ta Maribor
Kaj si morete še več in boljšega misliti na ta dan.
Tovariši, tovarišice! Izrabite to priliko in posetite Maribor, če ne za drugo vsaj v lastno korist. Naš Maribor, naše mesto ob severni
Ogledali si bomo seveda tudi ostale znamenitosti severne prestolice. Grad sredi mesta, ki ga omenja zgodovina že v X. stoletju, ima krasno notranjo pa tudi zunanjo arhitekturo. Celoten pogled na Maribor si bomo pri-
Učiteljski dom v Mariboru
Ne samo radi tega. ker je Maribor zvesti čuvar našega zaledja in ker vemo, da bi brez njega ne bilo zaledja in ne njegovega središča ponosne in naglo rastoče bele Ljubljane. Slovensko učiteljstvo ima poleg tega in še raznih drugih splošnih vzrokov še svoje prav posebne, ki ga vežejo z Mariborom -in njegovim neposrednim zaledjem.
Tam gori je bil početek našega šolstva in prosvete. Saj je ondi živel in deloval njun oče, naš prvi in največji pedagog, škof Anton Martin Slomšek, katerega podoba in veličina nam vstaja vedno bolj pred oči, čim bolj se poglabljamo v one težke in še temne čase.
V bližino Maribora segajo prvi začetki stanovske organizacije slovenskega učiteljstva, ki se je razvila tekom desetletij v mogočno zgradbo, katere ne more uničiti nobena sila in brez katere bi ne bilo naše učiteljstvo niti od daleč to, kar je sedaj. Ta resnica nam mora biti vedno pred očmi, tudi v sedanjih, ne lahkih razmerah.
So pa še drugi vzroki k: vežejo slovensko učiteljstvo ravno na Maribor.
Maribor je namreč dal našemu šolstvu in učiteljstvu več, kakor katerokoli drugo naše mesto, da celo v marsikaterem oziru celo več nego Ljubljana. On ga je duhovno vodil pri vsem njegovem vzgojnem in učnem delu. On ga je podpiral v tistih težkih časih, ko je bilo
vzgajal nacionalno in stanovsko zavedno slovensko učiteljstvo ter ga duhovno vodil pri vsem notranjem in zunanjem njegovem delu. Zato je bil kljub slepilnemu videzu vendarle naš, popolnoma naš. To je pokazal v tistih velikih trenutkih, ko je sam s svojo lastno močjo pretrgal kljub in proti vsem zaprekam verige suženjstva in se postavil na lastne noge ter s tem rešil sebe in velik kos svojega zaledja Jugoslaviji.
Pa ne samo v preteklih in polpreteklih časih, ampak tudi še danes v novih razmerah, je Maribor ohranil svojo postojanko kot mentor slovenskega učiteljstva in šolstva v naši banovini in deloma tudi preko njenih mej. Ustvaril si je svojo »Pedagoško centralo«, ki je dajala in še daje pobudo za nove smeri v našem šolstvu in vzgojstvu. In še danes je uredništvo »Popotnika« v Mariboru.
In da omenimo še neposredni zunanji povod, ko nas kliče Maribor v svojo sredo: dal nam je naš prvi Učiteljski dom, ki ni ravno najmanjša pridobitev za učiteljstvo in bodočnost njegovega stanu.
Zato je vsekakor več nego dovolj, da pohiti učiteljstvo tisti dan v Maribor kolikor mogoče v velikem številu. Saj je naš, učiteljski dan, slavlje našega skupnega dela in žrtev. Zato pokažimo javnosti, da znamo ceniti sami sebe in svoje delo in cenila nas bo tudi ona.
M. Zor:
5. novembra vsi v Maribor!
Maribor slavi svoje jesensko slavje. 5., 6. in 7. novembra se nam bo predstavil jesenski Maribor v vsej svoji lepoti, z vsem, kar mu nudi priroda ob koncu njenega leta.
Prvi dan slavlja je posvečen učiteljstvu. Učiteljski dom bo pokazal plodove svojega dela, bogate plodove komaj desetletnega dela. Da bi tej prvi jeseni sledilo še mnogo rodovitnih jeseni, najmanj tako rodovitnih, kot je letošnja!
5. novembra mora videti Maribor vse naše učiteljstvo. Za četrtinsko vožnjo je preskrbljeno, ravno tako imajo ta dan udeleženci slavja pouka prosto. Odstranjene so vse ovire, zato ne velja noben izgovor! Stanovska zavednost, ki je postavila v Mariboru naš prvi dom, nas sedaj kliče. Stanovska zavednost nas poziva, da pred vsem svetom dostojno proslavimo ta naš dan. Vsa javnost bo ob tej priliki presojala našo moč, našo agilnost, bo štela naše vrste. In te vrste morajo biti močne in strnjene. Ne sme manjkati nikogar, posebno še ne sme manjkati nikogar s kranjske strani. Mi, ki smo bolj počasni v zidanju in postavljanju domov, mo-
ramo biti prvi, ki bomo stisnili roke tovarišem s severne meje, da jim čestitamo na uspehu. Pokažimo jim, da se z njimi veselimo, saj je njihov dom tudi naš dom, kakor bo naš tudi njihov.
Poleg slovesne otvoritve Učiteljskega doma so na sporedu še druge pomembne slav-nosti.
Dopoldne bo odkritje spominske plošče zaslužnemu šolniku in uredniku »Popotnika« Mihaelu Neratu na šoli v Krčevini. Temu bo sledilo slavnostno skupno zborovanje Detih učiteljskih društev iz Maribora in okolice. Samo domačinov, ki bodo prisostvovali temu zboru, bo okrog 500, koliko bo pač prišlo še gostov!
Popoldne bo višek slavlja, slovesna otvoritev doma ter odkritje plošče v spomin našim stanovskim vzornikom ¡in dobrotnikom Učiteljskega doma. Nato bo sprejem učiteljskega pevskega zbora. Zvečer bo ob 20. uri koncert. V okviru koncerta bo nastopil tudi mladoletni umetnik na gosli Miran, sinko našega tovariša Viherja iz Slov. Bistrice.
Predsednik Učiteljskega doma šol. upravitelj Anton Hren.
meji, za katerega je malo manjkalo, da ni ostalo pri Avstriji, si je vredno ogledati. To bo košček izobrazbe, ki si je na prijeten način pridobimo. Koliko lepše nam bo šlo pri zemljepisnem pouku, če bomo poznali tudi te kraje. Tam se stikajo Pohorje, Kozjak in Slovenske gorice, tam nas pozdravlja Drava, prinašajoč tudi pozdrave iz Korotana.
V Mariboru bomo na sadjarski, vinarski, perutninarski in čebelarski razstavi spoznali vse plodove blagoslovljene zemlje.
Blagajnik Učiteljskega doma Mirko Kožuh.
voščili z vrha Kalvarije ali pa se bomo povzpeli na 54 m visoki stolp stolnice. V okolici mesta si bomo lahko privoščili ogled Mariborskega otoka, na katerem je bilo pred kratkim postavljeno eno najmodernejših kopališč. Sprehodili se bomo po romantičnem mestnem parku ter obiskali Tri ribnike in še mnogo drugega.
Nikomur ne bo žal, če bo šel v Maribor! Zato še enkrat: Vsi na severno mejo manifestirat za stanovsko idejo in za moč zadružništva!
Kmetijska razstava v Kranju.
V	soboto, dne 22. oktobra je otvoril z bo-drečim nagovorom g. ban dravske banovine prvo okrajno kmetijsko razstavo v Kranju. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki banske uprave in sreza, zastopniki kmetijskih kor-poračij, zastopniki narodnega šolstva in lepa množica kmetovalcev.
V	glavni dvorani Narodnega doma so razstavljeni v bogati izbiri in posrečeni razvrstitvi pridelki iz poljedelstva in travništva. V telovadnici gimnazije je prav lepa in bogata sadjarska, povrtninarska in čebelarska razstava.
Proizvodi mlekarstva so v čitalniški dvorani Narodnega doma, kjer se nam kaže v lepi sliki planšarstvo, po zamislekih in delu našega tov. J. Lapajneta iz Cerkelj, ki se je veliko trudil z ostalimi tovariši li.z kranjskega sreza, da bo razstava čim popolnejša.
Koliko pozornosti je posvetilo učiteljstvo tej razstavi, nam kaže najlepše oddelek za osnovni kmetijsko-šolski pouk, ki pa je žal razstavljen v pretesnih prostorih, d6 katerih je neprikladen dohod. Tudi je razstavni prostor tega oddelka za tako pestro in bogato razstavo premajhen, da posamezne panoge ne pridejo dovolj do izraza.
Z udeležbo na tej razstavi s posebnim oddelkom za osnovni kmetijsko-šolski pouk je pokazalo učiteljstvo kranjskega sreza. da stremi približati našo šolo in pouk potrebam kmetijskega naroda. Učiteljstvo je s tem podčrtalo, da dobro ume pravo pot, ki pelje k resnični nacionalni vzgoji. Istina in nepo-bitna je resnica, da bo le oni prežet nacionalne ideje, ki ljubi svojo grudo, na kateri živi, on ve, da je njegova zemlja drobec one velike zemlje — Jugoslavije. Tako vzgojen po-mladek ne bo samo ljubil svoje zemlje, ampak jo z ljubeznijo in umevanjem obdeloval in po umnem delu diz nje črpal zaklade v prid sebi in celokupnosti. S svojim pridobitnim delom bo ustvarjal dobrine narodu in s tem najboljšo in najtrajnejšo bazo za vso nacionalno prosveto.
Pa da se pomudimo nekoliko v oddelku za osnovni kmetijsko-šolski pouk.
Tovariš Belin iz Šenčurja je razstavil različna orodja in poljedelske stroje, ki so jih izvršili otroci narodne šole. Pri takem delu se mladina ne le najboljše spozna z raznimi kmetijstvu potrebnimi napravami, ampak globoko prouči tudi tehniko posameznih strojev.
Iz sadjarstva ima tov. I. Grum iz Gabrka razstavljene tabele različnih načinov cepljenja, ki jih ponazorujejo razstavljeni in sestavljeni modeli. Tako učilo bi morala imeti vsaka osnovna, prav posebno še kmetsko -nadaljevalna šola.
Tovariš Jocif iz OlšeVka nam je pokazal na razstavi opazovalni panj, tov. Jocif Peter iz Preddvora pa stare »kranjiče« iz kranjske okolice.
Zaradi malega prostora je bil razstavljen le en načrt šolskega vrta. Pri vsaki panogi je bila skrbno izbrana vsa zadevna literatura, katero je večinoma preskrbel tov. Lapajne.
Delo na šolskem vrtu je lepo predstavljala slika iz šolskega vrta v Smledniku. Tov. Rupret iz Smlednika je razstavil lepe tabele iz sadjarstva in različno sadjarsko in vrtnarsko orodje. Ta oddelek sta izpolnili šoli na Trati in Trebiji, kateri vodita tov. Rebolj in tov. Krapševa. V tem oddelku je tudi model sadnega vrta, ki ga je razstavila šola iz Cerkelj.
Omeniti bi bilo treba, da je tov. Rupret razstavil tudi poučne grafične tabele na sadjarski razstavi. Posebno naj omenim statistično tabelo o sadnem drevju in uporabi sadja v občini Smlednik. Tov. Rupretu je pridno pomagal tudi tov. Debevc Boris iz Smlednika.
Poleg zadevne literature je bil ta oddelek ponazoril razne sadne škodljivce in način zatiranja.
V gozdarskem oddelku smo videli razne slike in modele gozdnih škodljivcev. Šola v Preddvoru je razstavila les in lubje različnega gozflnega drevja, šola iz Cerkelj pa les in zadevno literaturo. Prav mičen in poučen je kotiček, ki nam predstavlja planšarstvo, katerega je opremila tov. Mira Povhova \i Cerkelj, dobra poznavateljica planinske flore.
Iz živinoreje je razstava kaj poučna, saj nam kaže vzoren hlev, razne pasme, močna krmila, dišavna in zdravilna zelišča, krmil-nice in drugo. Prav tako poučen je oddelek iz travništva.
Organizacijo teh oddelkov je izvedel tovariš Lapajne s sodelovanjem tov. Pavlovca Milana in Svetliča Dara iz Cerkelj.
Iz vrtnarstva so razstavljene razne slike in različna zelenjadna in cvetlična semena.
Pri tej rastavi, ki ji moramo v vsakem oziru izreči vse priznanje, pa smo pogrešali oddelka za naše gospodinjsko - nadaljevalno šolstvo, ki bi nam moglo v marsikaterem oziru nuditi poučno sliko dela naših učiteljif na tem polju. Ta razstava bi bila nekaka dopolnitev oddelka za osnovni kmetijsko-šolski pouk, kakor tudi dopolnitev celokupne razstave. Pričakujemo, da se bo prihodnjič to upoštevalo, saj zasluži naše razvijajoče se gospodinjsko in kmetsko nadaljevalno šolstvo vso pažnjo in nego.
Opisana razstava predstavlja vse podrobno delo in pripravo učiteljevo za kmetijsko pri-rodoznanski pouk. Želeti bi bilo, da si ogledajo razstavo vsi oni, ki tako radi kritizirajo našo šolo, pa bi se uverili, da je sodobna, da je njeno učiteljstvo pripravljeno vsepovsod prijeti za delo. Treba je le malo uvidevnosti pa tudi nekaj priznanja ne bi škodovalo.
31. oktober svetovni dan varčevanja.
Morda se čudno sliši, če se danes govori o varčevanju ozir. bolje rečeno o štednji. Danes že itak vsakdo ikomaj prisluži toliko, kolikor potrebuje za vsakdanji kruh, da bi pa celo dinarčke na kupček deval, o tem niti govora ne more biti. In kljub temu ima 31. oktober kot dan varčevanja ravno v teh hudih časih svoj poseben pomen.
Kadar ima človek vsega dosti, takrat lahko varčuje, umetnost pa postane varčevanje za onega, ki je v stiski, ki" mora shajati ob malem. Toda ta umetnost je ravno za tega velevažna, ravno njemu največ koristi. On mora dobro varčevati, če hoče s svojimi pičlimi dohodki shajati. V tem pomenu je namreč treba vzeti besedo varčevanje ob letošnjem 31. oktobru.
Nam vsem gre težko, vsi občutimo gospodarsko krizo, ki je objela ves svet. Ne smemo je pa vzeti za prehudo, za 'hujšo nego je. Misliti ne smemo na to, kako nam je hudo, misliti moramo marveč na to, kako io bomo preboleli, kako bomo vzdržal: in dočakali boljših časov. Kakor pride za solneem dež, tako mora priti tudi za dežjem solnce. Tak je zakon narave, ki ne dopušča nobenih izjem.
Na dan varčevanja bodo po vsem svetu premišljali, kako si je treba urediti življenje, da se bo shajalo z malim in da se bo morda še kaj prištedilo. Razmišljajmo o tem tudi mi. Tarnanje nam ne bo zaleglo nič. Preko vseh težav pa nas bo ponesla dobra volja in zaupanje v boljšo bodočnost. Ne kaže rtam samo čakati nanjo, kajti s samim čakanjem ne bomo dosegli nič. Treba je varčevati! Treba je varčevati tem bolj, čim slabše se nam godi. Upati smemo na boljše čase, a računati moramo s slabšimi. Ako bomo tako delali tedaj nam bo varčevanje lahko. V slabih časih moramo imeti nekaj rezerve še za slabše. To načelo edino more rešiti sedanjo krizo. Omejiti se moramo v tem, omejiti v onem. Zategniti moramo pas, stisniti zobe in čakati
Vsako leto prihajajo pred Vsemi svetim! na šole okrožnice s prošnjami raznih invalidskih in vojniških udruženj, da naj šolski otroci popravijo in okrase zapuščene vojaške grobove. Gotovo bo tudi letos kaj takega prišlo. In to je popolnoma v redu. Narod, ki ne spoštuje svojih mrtvih, ni vreden, da živi.
Ne gre pa mi v glavo, zakaj morajo biti grobovi samo za Vse svete lepi in okrašeni. Zakaj pa se ne skrbi za zapuščene grobove vse leto, kakor to skrbi večina ljudi za grobove svojcev. Zakaj se jih okrasi le enkrat na leto in še to v pozni jeseni, ko bo itak sneg kmalu vse zakril in izenačil vse gomile, tako bogatašev, kakor beračev. Ali se ne bi dalo to ukreniti drugače?
Seveda se da! Treba je le delo organizirati, treba je le sistematično urediti okrasitev grobov. Tako-le si mislim: Vsak otrok — ali pa po več skupaj — si naj izbere zapuščen grob in naj skrbi vse leto zanj. Saj ni treba vsak dan na njem delati. Zadostuje enkrat v pol meseca ali morda celo samo enkrat na mesec, da se zemlja nekoliko prekoplje, da se izruje plevel, da se poravna^ pesek okrog
in delati. Saj bo šlo, saj mora iti! Saj smo že mnogo hujše čase preživeli, pa smo še vedno tukaj.
Varčevanje pomeni danes omejiti se, zadovoljiti se z manjšim. Če bodo vsi ljudje tako delali, tedaj bo kmalu konec krize. Morda bi bila še boljša formulacija tega stavka sledeča: Kadar bodo vsi ljudje tako delali, takrat bo konec krize. Tako je! Kljub hudim časom imajo ljudje še vedno denar za zapravljanje. Kako žalostno je slišati vsako soboto po gostilnah, po vinotočih harmoniko in pijano petje. Kolikokrat vidimo zunaj v temi stati ženo z otrokom v naročju in čakati, kdaj pride mož iz gostilne. Ni ga bilo še domov, s plačo je šel najprvo v gostilno. Otrok pa čaka, on je lačen. Koliko je tu zapravljanja koliko bi se takim ljudem s šted-njo zboljšalo življenje! Taki ljudje najglasneje tarnajo o krizi, takih je največ »brezposelnih«.
Mi, ki smo učitelji narodovi, moramo posvetiti z najlepšim vzgledom Ravno sedaj moramo pokazati na nas samih, kako se šte-di, kako se varčuje. Kajti vzgledi vlečejo, med tem, ko besede samo mičejo. Poleg vzgleda pa moramo seveda tudi vse sile zastaviti, da v šoli in zunaj nje propagiramo varčevanje. Vsi narodi bodo na 31. oktobra koncentrirali vse sile na to propagando. Pridružimo se jim še mi. Posvet mo nekaj časa med poukom tej stvari. Ako se zavzamemo za stvar, ako bomo sami prepričani o potrebi varčevanja, ako bomo vsak dan sami to izvajali, tedaj bodo otroci in odrasli med našimi besedami, v našem glasu začutili resnico tega, kar govorimo — in imeli bomo z našo propagando uspeh.
Jesen je tu. Kmet je pospravil poljske pridelke. Nekaj jih shrani zase. nekaj jih proda. Sedaj, dela načrte za bodočnost. Zato je ravno sedaj najboljši čas za propagiranje varčnosti. Saj je ravno zato tudi izbran kot najprimernejši dan 31. oktober.
Torej na delo za rešitev krize! M. Z.
gomile. Sem in tja se vsadi na grob lahko tudi cvetlice, ki j,'h vzgoje doma ali pa na šolskem vrtu. Ali ne bo tak grob potem vse leto čeden in lepo oskrbovan? Ali ne bo otrok ponosen, da ima nekaj, kar je v njegovi oskrbi? Ali ne bo z veseljem oskrboval groba, ob katerem bo tablica z napisom: »Ta grob oskrbuje Ivan Vrh iz šole na Bregu«.
Gotovo bi se dalo kaj takega izvesti! To bi bila zopet enkrat vzgoja za življenje. Otrok, ki sicer živi ko božji volek tja v ljubi dan, bi dobil s to stvarjo neko dolžnost, neko stalno dolžnost, ki bi jo moral izvrševati, s katero bi moral računati. Ako bi to izvrševal rad — in to je odvisno od učitelja — tedaj bo v življenju prevzel in vestno izvrševal še marsikatero drugo delo. od katerega bo več zaviselo, nego od lepo oskrbovanega groba.
Tovariši, poizkusimo! Upeljali bomo s tem prav lepo navado. Koder ni vojaških grobov, se gotovo najde kaj drugih zapuščenih, na vsakem pokopališču jih je dovolj!
Nečesa pa pri vsem tem ne smemo pozabiti: Ne zahtevajmo od otrok preveč, sicer bodo kmalu izgubili veselje.	—or.
Dobrodelno društvo
Predragi bratje, dobre sestre!
Svetovna kriza je med vsemi narodi na svetu povzročila mnogo bede in siromaštva. Tudi naši kraji niso izvzeti; tudi pri nas raste pomanjkanje in uboštvo. Zlasti mnogi ubožni starši so v silnih skrbeh, kako bodo preživljali svoje otroke, ker ni ne denarja, ne obleke, ne živeža. S strahom gledajo v bodočnost. Mnogi starši imajo že šoli odrasle otroke, pa ne vedo kam ž njimi; ne vedo in ne znajo poiskati primernega mesta, kamor bi dali svoje otroke, da bi se karkoli izobrazili in si v poznejšem življenju mogli na pošten način služiti vsakdanji kruh.
Toda temu siromaštvu in tej nevednosti in neznanju se da pomagati, če se vsi kot bratje in sestre združimo v društvu in svojim malim bratom in sestricam z združenimi silami pomagamo. Kjer je resnična ljubezen do bližnjega in ljubezen do lastnega naroda, se da vse doseči. To dokazujeta društvo »Narodna zaštita« in društvo »Hrvatski Radiša« v Zagrebu. V teh dveh društvih so se združili vsi hrvatski rodoljubi in rodoljubkinje, da pomagajo svojim malim rojakom in rojakinjam. Človek mora občudovati veliko dobrodelno, narodno, prosvetno in gospodarsko delo, ki ga vršita ti dve društvi. »Zaštita« je pri premožnih posestnikih namestila na prehrano in vzgojo nad 60.000 (šestdesettisoč) otrok ubožnih staršev. Razen tega je razdelila od leta 1914. do danes 22 milijonov dinarjev v dobrodelne namene. — »Radiša« pa je nastavil nad 15.000 dečkov v razne obrti.
Podobno hoče delovati tudi naše dobrodelno društvo »Varstvo«. Delovalo bo le v dravski banovini, s sličnimi društvi v državi bo pa v prijateljskih odnošajih. Društvo hoče: I. kolonizirati slovenske siromašne otroke in sirote med dobre slovenske družine; II. nameščati trgovske, obrtne, industrijske in kmetijske učence. Nameščati hočemo samo zdrave in nepokvarjene otroke stare od 6 do 12 let; v poznejše obrtne, trgovske in kmetijske stroke seveda dečke v primernih letih in po zmožnostih. »Varstvo« hoče, da bodi manj učenega proletarijata, pa več dobrih kmetov, obrtnikov, trgovcev in sposobnih delavcev.
Toda društvo ne more dosezati svojih namenov, ako ga ne podpirajo vsi sloji prebivalstva. eni z denarnimi podporami, drugi s potrebnimi 'informacijami ali s tem, da sprejmejo siromašne otroke na prehrano in vzgojo, ali da sprejmejo potrebne vajence v svoje podjetje.
Zato se obračamo do vseh dobrih src, do vseh blagih Slovencev in Slovenk, ki jim je Bog dal dovolj zemeljskih darov za preživljanje, da sprejmejo kakega siromašnega otroka za daljši ali krajši čas na prehrano in vzgojo. Kdor pa ne more prevzeti otroka, naj vsaj z denarno podporo podpre to dobrodelno in narodno akcijo. Društvo »Varstvo« je odprlo svojo pisarno v Ljubljani na D', najski cesti št. 17 (pritličje, vhod s ceste). Tu sem se pošiljajo vsi darovi in tu se sprejemajo vsi oglasi za siromašne otroke.
Siromašni starši, ki imate dobre in nepokvarjene otroke v starosti 6 do 12 let. pa jih ne morete preživljati in ne oblačiti, obrnite se na društvo »Varstvo« in sporočite, da poskrbi vašim otrokom za daljšo ali krajšo dobo preživljanje in vzgojo pri dobrih ljudeh.
/Oni poljedelci, ki žele dobiti 14- ali 15-letnega fanta, da se pri* njih izuči praktičnega
.Varstvo" uciteljstvu.
in naprednega poljedelstva, dalje obrtniki, trgovci, ki žele dobiti vajence, naj se obrnejo v vseh teh zadevah na društvo »Varstvo«, ki jim bo poskrbelo potrebne vajence.
Oni starši, ki želite, da se vaši otroci iz-uče poljedelstva, kake obrti ali trgovine, sporočite društvu »Varstvo««, da poišče za vašega sina poljedelca, obrtnika, trgovca, ki bi ga hotel sprejeti na izučbo.
Na vse blage Slovence in Slovenke se obračamo z iskreno prošnjo, da bi podpirali vsak po svoji moči namene društva »Varstva« vsepovsod. Z združenimi močmi se da veliko storiti in marsikatera solza obrisati. Društvena članarina znaša letno 10 Din. Sprejme se vsak najmanjši dar. Darežljivosti niso stavljene nikake meje. Vsako leto bomo javno polagali svoj račun in poročilo o svojem delu.
Pri svojem delu bomo ne glede na desno ali levo pomagali po svojih močeh vsakemu, ki je pomoči potreben.
Ljubljana, 6. oktobra 1932.
Za dobrodelno društvo »Varstvo«: Franc de Cecco,	Anton Mrkun,
tajnik.	predsednik
Sploitii. vesti.
VABILO
na izredno posvetovanje upravnega in nadzornega odbora JUU sekcije Ljubljana s predsedniki sreskih učiteljskih društev, ki bo
6. novembra 1932. v Mariboru v slavnostni dvorani moške učiteljske šole. Začetek ob 8. uri.
DNEVNI RED:
1.	Situacijsko poročilo.
2.	Poročilo funkcionarjev: a) tajnika, b) blagajnika, c) urednika.
3.	Razgovor o glavni skupščini.
4.	Gospodarska akcija našega stanu.
5.	Spomenica.
Pričakujemo polnoštevilne udeležbe,
JUGOSLOVENSKO UČITELJSKO UDRU-ŽENJE, SEKCIJA ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI,
dne 25. oktobra 1932.
Ivan Dimnik,	Jos. Kobal,
predsednik.	tajnik.
ČEŠKOSLOVAŠKI NARODNI PRAZNIK.
V petek 28. oktobra t, 1. praznuje naša bratska zaveznica svoj narodni praznik. Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani priredi v ta namen slavnostni koncert, ki se bo vršil ta dan v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Pričetek točno ob 20. uri. Sedeži od Din 15*— do Din 6-—. Dolžnost naša je, da se udeležimo koncerta v čim večjem številu.
Predsedstvo sekcije JUU.
«SMBmr^re»»«!^
Nerad preveč ne da nikdo, vsakdo pa hoče kaj za to, če misliš, brate, to doseči, se moraš k »Daj-Damu« zateči.
Grobovi in šola.
UPZ koncertira 5. novembra v Mariboru in 6. v Celju — poselite koncert!
t Anton Funtek
V petek 21. oktobra je umrl v Ljubljani, mnogim učiteljem dobro znani profesor Anton Funtek. V svojem življenju si je pridobil mnogo zaslug nele kot vzgojitelj in profesor učiteljskega naraščaja, marveč tudi kot slovenski književnik.
Anton Funtek se je rodil v Ljubljani 30. oktobra 1862. V Ljubljani je obiskoval realko in dovršil učiteljišče, bil je učitelj v Litiji in Št. Vidu pri. Stični, nato pa je študiral v dunajskem tehnološkem muzeju in postal meščanskošolski učitelj v Ljubljani (1888.). Pet let je poučeval na obrtni šoli, pozneje je bil imenovan za profesorja na moškem učiteljišču, kjer je bil do svoje upokojitve 1. 1925. Po prevratu je bilo prof. Funtku poverjeno urejevanje Uradnega lista. Ko je bil pred nekaj leti razrešen tega dela, je bil zelo prizadet. Brez dvoma spadajo Funtkovi prevodi zakonov in odredb med najboljše v slovenskem jeziku. Kot dober poznavalec našega jezika je v marsičem razširil in obogatil, tu in tam pa iztrebil in očistil našo terminologijo raznih strok in panog.
Mnogo se je rajni profesor Funtek uveljavljal v literaturi. Kot pesnik se je oglasil v »Ljubljanskem Zvonu« že leta 1881. V tem času je slovel kot mojster slovenskega verza. Pri Cimpermanu se je Funtek nedvomno na-vzel spoštovanja do čistega jezika, in temu je ostal zvest do zadnjega. Funtkove pesmi so izhajale v »Ljubljanskem Zvonu«, »Kresu«, »Slovanu«, 1. 1894. pa jih je izdal v samostojni zbirki (»Izbrane pesmi«). Med temi pesmimi jih je nekoliko, ki mimo njih ne bo mogel noben urednik antologije slovenskega pesništva. Funtek s.e je poskušal predvsem v liriki, pisal je tudi v prozi, v dramatiki pa je dosegel lep uspeh z dramo iz umetniškega življenja »Tekma«, ki so jo igrali na vseh slovenskih odrih. Poleg te drame je spisal libreto »Teharskih plemičev«, ki ga je uglasbil doktor Ipavic.
Prevajal je tudi pesnitve. Največje njegovo prevajalsko delo je njegov prevod prve-
ga dela Goethejevega »Fausta«. Poslovenil je tudi Baumbachov ep »Zlatorog«. Shakespea-rejevega »Kralja Leara«, Hauptmannov »Potopljeni zvon«, Schillerjevo »Pesem o zvonu« in cfclo vrsto opernih tekstov, med njimi Sa-binovo »Prodano nevesto«.
Nadalje je Funtek pisal mladinske knjige, sestavil je več učnih knjig in spisal življenjepis Josipa Cimpermana. V letih 1891. do 1894. je bil urednik »Ljubljanskega Zvona«; odstopil je v času, ko se je jela uveljavljati nova struja, pod vodstvom Cankarja in Ketteja, ki je zadela tudi njega. — Pozneje je bil dalje časa urednik službene »Laibacher Zeitung«. V zadnjih letih se je malo oglašal, razmere v našem slovstvu mu niso bile nič kaj po godu.
Smrt ga je rešila trpljenja. Za njim bo ostal svetal spomin in njegovo ime bo trajno zapisano v zgodovini naše književnosti, spominjali se ga bodo tudi mnogi učitelji, kot vzornega profesorja in blagega vzgojitelja. Umrl je — a njegov spomin bo živel med nami.
1
Fran Milčinski
Kakor umirajo po nekem tajnem zakonu razvoja v majhnih dobah veliki ljudje, tako zapuščajo v resnih in strogih časih, kakršen je dan današnji, kletko življenjskih tegob, skrbi in nadlog vedra čela, kakršnega je nosil do torka opoldne med nami pisatelj Fran Milčinski.
Slovenci smo revni na humorju, še bolj na humorističnih pisateljih. Malo vedrine so prinesla v naše slovstvo samo tri imena. Pred davnimi desetletji je Jakob Alešovec napisal knjigo »Kako sem se jaz likal«. Naši predniki so jo prebirali ne sicer s solzami v očeh, vendar pa z blagodejnim učinkom na licu. Potem se je oglasil Rado Murnik z romanom »Groga in drugi«. In po njegovih »Jarih junakih« se je pojavil tretji slovenski humorist, stvaritelj Fridolina Žolne, sodnik, odvetnik in človek Milčinski.
Pred približno pet in dvajsetimi leti so začeli izhajati njegovi literarni poskusi v naših leposlovnih revijah »Slovanu« in »Zvonu«. Odlikovali so se po neki ščegetajoči drastiki in ostri karakteristiki, meječi mestoma že na tipiko. Toda Milčinski ni šel naravnost nad veliki tekst. Kakor da se je zdrznil nad tem, kar imenujemo humor, se je zopet umaknil — v kraljestvo otroške domišljije. O, bil je preveč pesnik, da bi ga mogel okus zavesti v banalnost! Tako je ieta 1909. napisal »Igračke«, dve leti nato ljubke in mične »Pravljice«, kmalu potem pa »Muhoborce«, kjer je odkril čitatelju vse vrline dobrega pripovednika. Potem ga je zopet za nekaj let pogoltnilo delo. Leta 1917. je dal na svetlo »Tolovaja Mataja«, senzacijo tedanjega knjižnega trga z značilnem geslom: V zadnjem letu vojne — da bi bila zadnja! Ob istem času so izšli pri Mohorjevi družbi tudi njegovi »Ptički brez gnezda«, povest, ki doslej nima premca v slovenski književnosti po originalnosti sižeja in sigurnosti obdelave. To je — da si dovolimo primero— nekakšen naš Dickens, toliko življenjskega vpogleda in srčne topline vsebuje to delo. Milčinski se je nanj temeljito pripravljal, kajti že leta 1912. je referiral v »Popotniku« o zanemarjena in izprijeni mladini ter o stiku ljudske šole z varstvenim sodiščem v brigi za zanemarjeno mladino, v Zabavni knjižnici Slovenske Matice pa je priobčil »Mlad'h zanikarnežev lastne življenjepise«.
Po vojni se je zopet intenzivneje posvetil književnosti. Česta potovanja v Zagreb, kjer je bil član sodišča Stola sedmorice, so mu dala obilico snovi za zgodbe »Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko«. Približno v to dobo spada tudi njegov »Drobiž« ter »Gospod Fridolin Žolna in njegova družina« poleg Kratkočasnih zgodbic.
Kmalu nato se je posvetil skoro izključno mladinski književnosti.
Za »Novi rod«, ki je tedaj izhajal v Trstu, je začel pisati prelepe »Zgodbe kraljeviča Marka« po srbskih narodnih pesmih. Izbral je iz njih najlepša mesta, jih obdelal, opi-lil ter poklonil najbolj zapuščenim med zapuščenimi — otrokom, ki jih je usoda pustila
onkraj meje. Vsaka teh zgodb kraljeviča Marka je biser, s katerimi bomo še dolgo lahko plačevali srčno ljubezen naraščaju. In tudi potem, ko je »Novi rod« v Trstu nehal izhajati, ker so ga zatrli, je ostal Milčinski zvest otroški duši. Pisal in prispeval je do zadnjega zgodbe veselega značaja za novo ustanovljeni »Naš rod« v Ljubljani'. On, ki je ljubil otroke, se je zavedal, da jim velja dati v teh hudih časih sočne hrane, ki jim ne bo zatrla bistrega pogleda na svet. Dasi sam često mrk, jim je neprestano vedril čela. Med najmlajšimi konsumenti domače književnosti gotovo danes ni duše, ki ne bi poznala Milčinskega če ne po imenu, vsaj po vsebini njegovih veselih povesti.
Tako je Milčinski delal in pisal, dokler mu ni smrt izbila peresa iz rok. Njegova krepka življenjska volja je do zadnjega kazala upornost koščeni dekli. Še dobrih deset dni pred smrtjo se ji je nasmejal in jo z ironičnim zamahom roke odbil od sebe. Zdaj pa ga ni več. Milčinski je mrtev.
Skromno je torišče slovenskega humorja in slovenskega humorističnega pisatelja. Kakšne snovi so mu prav za prav na izbero? Ošvrkavati sme kvečjemu rodoljubno udej-stvovanje, prirejanje veselic, zabav, jubilejev, proslav. Tako je bilo do vojne. Po vojni se je krog nekoliko razširil, pridružilo se mu je nekaj novih elementov. Strogi časi zadnjih let pa so izbili dno še tistemu, kar smo v tem pogledu imeli nekoč.
Ttden redkih, ki se ni strašil truda na tem torišču in terišču, je bil Milčinski, ki ni samb vztrajal, ampak dajal poguma še drugim, ki so omahovali v malodušnosti. Na njem ni bilo sence strahu pred to grozo in groznico, ki jo tolikerim vliva današnja doba. Bil je cel mož.
Bil je več, bil je — človek. Po tej redki vrednoti velja oceniti njegovo izgubo za mladino, družbo, književnost. Mogoče jo bodo tako ocenili, mogoče tudi ne. Gotovo pa bodo čutili to vrzel, ki je zazijala z njegovo nenadno smrtjo vsi tisti, ki še niso popolnoma izgubili čuta človeškega dostojanstva, morale in etike.


Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne» Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
RAZPORED MARIBORSKEGA UČITELJSKEGA DNEVA DNE 5. NOVEMBRA 1932.
Dopoldne ob 10. uri, odkritje spominske plošče zadružnemu šolniku in uredniku »Popotnika« pokojnemu Mihaelu Neratu v krče-vinski osnovni šoli. Zbirališče pri šoli v Krče-vini.
Ob 11. uri: zborovanje učit. društev Maribor desni, levi breg, Slov. Bistrica in Sv. Lenart v Narodnem domu. Dnevni red obsega: »Naši učiteljski domovi in druge učiteljske gospodarske ustanove« poroča tov. Hren. »Sedanji položaj v naši stanovski organizaciji« poroča predsednik Dimnik.
Popoldne: ob 15. uri odkritje spominske plošče v Učiteljskem domu našim vzornikom in dobrotnikom: Mihaelu Neratu, Engelbertu Ganglu, Betki Klampferjevi, Tinčku Vodeni-ku, Tilčki Vodenikovi, Antonu Porekarju in Slavoju Dimniku. Zbirališče pri domu v Ko-sarjevi ulici.
Ob 18. uri: sprejem pevkega zbora JUU in drugih gostov na Glavnem kolodvoru.
Ob 20. uri: koncert pevskega zbora in mladoletnega umetnika na goslih Mirana Vil-herja v Unionski dvorani.
NAVODILA UDELEŽENCEM UČITELJSKEGA DNEVA V MARIBORU DNE 5. NOVEMBRA 1932.
Ker je za mariborske jesenske dni, v katerih okviru se vrši 5. novembra »Učiteljski dan« v Mariboru, dovoljena iz vse države v Maribor četrtinska vožnja, zato je v tistih dnevih pričakovati precejšnjega dotoka poset-nikov ne samo iz naše banovine, ampak tudi iz drugih krajev. Glede četrtinske vožnje se je potrebno ravnati po navodilih, ki so bila in bodo še objavljena v dnevnem časopisju.
Mariborsko učiteljstvo je sestavilo poseben odsek, kateri vodi vse priprave, da bodo imeli tovariši in tovarišice vse udobnosti, kolikor jih more nuditi Maribor svojim gostom.
Na kolodvoru bo v soboto 5. novembra posloval pri prehodu vseh vlakov stanovanjski odsek, kateri bo učiteljstvu nakazal stanovanje in nudil spremljevalca, ki povede dotič-nika v odkazano mu stanovanje. Za stanovanje pa se je neobhodno potreba priglasiti in sicer na naslov: Upraviteljstvu III. deške osnovne šole v Mariboru — Ruška cesta in sicer tako, da prispe origlasnica najpozneje do 3. novembra dopoldne v Maribor.
Pri koncertu je pričakovati velikega obiska, ker je naš pevski zbor že priznan od javnosti kot prvovrsten. Razen tega bo zelo privlačna točka mladosten umetnik Miran Viher, ki proizvaja lahkotno na goslih težke komade. Ta sinko našega tovariša je v tem oziru pojav, kakršnega še nismo imeli Slovenci. Spremlja ga pianistinja ga. Mirca Sancinova. Kdor hoče imeti pri koncertu zasiguran sedež, na i to javi istotako upraviteljstvu III. deške šole v Mariboru — Ruška cesta in sicer tudi naipozneje do 3. novembra dopoldne. Cehe sedežem so od 30 do 10 Din navzdol z razliko po 5 Din.
Program »učiteljskega dneva« 5. novembra je obsežen zato prosimo točnosti.
—	Učitelji, ki se udeleže proslav in zborovanj povodom otvoritve Učiteljskega doma ter nadaljnjih prireditev v Mariboru, so no odredbi banske uprave dne 5. novembra pouka prosti. Udeleženci morajo prinesti šolskim upraviteljeir potrdila o udeležbi teh prireditev in proslav.
—	Ob 20 letnici balkanske vojne se je udeležilo učiteljstvo ljubljanskih in oko!išk:h šol manifestacijskega obhoda dne 22. oktobra v prav častnem številu.
—	Študijsko potovanje. Tovariš Metod Kumelj, učitelj gluhonemih in poslevodeči tajnik naše sekcije, je odšel na tritedensko študijsko potovanje v Nemčijo, da si poglobi svoje strokovno znanje. Na svojem potovanju obišče več znamenitih zavodov za gluhoneme.
—	Praktični izpiti za otroške vrtnarice
bodo v drugi polovici novembra t. 1. Tozadevne prošnje naj se vlagajo najkasneje do 6. novembra 1932. na ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani. Točni termin bo prosilkam javljen pismeno. — Izpitni odbor.
—	Prosti dnevi za učiteljska zborovanja.
Prosvetno ministrstvo je izdalo na prošnjo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja pod O. N. br. 80.363 z dne 18. oktobra 1932. odlok, da smejo vsako šolsko leto uporabiti učiteljice) člani(ce) JUU po deset dni za po-sečanje zborovanj sreskih društev. V srezih s povoljnimi terenskimi razmerami po en dan mesečno, a po dva ali tri dni mesečno v onih srezih, kjer so terenske razmere slabe. Skupno sme vsak član JUU uporabiti letno deset dni za udeležbo na zborovanjih. Predsednik banovinske sekcije sme v to svrho porabiti največ 20 dni, a predsednik glavnega odbora največ 30 dni. Odbori sreskih društev so dolžni javiti vsako zborovanje z dnevnim redom tri dni prej sreskemu načelstvu.
—	Tovarišem — sokolskim delavcem. Tovariš A. Adamič je napisal dramo iz kmečkega življenja »Očim«, ki se nahaja v arhivu ZKD. Pri izbiri repertoarja naj se ozirajo na to delo našega tovariša, katero ga je s prav zadovoljivim uspehom uprizorilo že več podeželskih odrov.
—	Lepo priznanje na šolskem polju. V sredo, dne 12. oktobra t. I. se je zbralo učiteljstvo sodnega okraja Sv. Lenart v Slov. goricah v središču Slovenskih goric pri Sv.
Trojici. Lep dan, še lepši razgled po bogato obdarovanih goricah v vsej jesenski lepoti je privabil skoraj vse učiteljstvo na zborovanje in privabil tudi našega priljubljenega sreske-ga šolskega nadzornika tov. Tomažiča Ivana iz Maribora. Ob tej priliki je bila izročena g. nadzorniku diploma častnega članstva društva v priznanje za napredek šolstva v okraju in hvaležnosti učiteljstva. Krasno diplomo je narisal priznan umetnik prof. gosp. Sirk Albert od Sv. Lenarta. Predsednik društva tovariš Golež je v jedrnatih besedah očrtal delo in zasluge nadzOrnikove, nakar se je ta v prisrčnih besedah zahvalil za priznanje, poudarjajoč, da je on izvršil le dolžnost. Vse priznanje pa učiteljstvu, ki je vedno na svojem mestu v stremljenju za napredek novodobnega šolstva. Prisrčno in odkrito razmerje je najlepše priznanje, ki ga človek doživi! Srčna želja vsega učiteljstva je, naj nas še dolgo let vodi, nam utira pot za napredek naroda. Učiteljstvo mu bo sledilo z voljo in delom za blaginjo jugoslovenskega naroda tu ob severni mej>i! — Š.
i a. itw . ja.	yu i a. otitJk—
t tli— i:
Učiteljski pravnik. Naša gospodarska organizacija.
LJUBLJANA
Gledališka 4
'H'
Za gotovino: Šelenburgova 4
M- *U-c
MARIBOR
Slovenska 18
—	Miklavž štev 2., igra v dveh dejanjih. Igra je primerna za Miklavževe prireditve, zlasti v krajih, kjer je več državnih uslužbencev. Strojepisni izvod dopošlje: Žolnir Oskar, Maribor, Frančiškanska ulica 21.
—	Psihologija, ki jo letos za božič izda Slov. Šol. Mat ca kot redno publikacijo, ne bo teoretsko razpravljanje o psihičnih pojavih in zakonitostih, temveč na znanstvenih temeljih sloneče — navodilo za spoznavanje drugih (odraslih pa neodraslih) ljudi, in samega sebe. In tako se n. pr. začetek poglavju »Polnovredna duševnost in pa nje plehki su-rogat« glasi takole:
To ali ono besedo, rečenico in tudi stavek zlasti v medsebojnem občevanju dokajkrat izgovoriš le bolj »iz navade«, kakor navita ura, n. pr.: »žal« ne pridem; »prav lepa« hvala; »čast mi je«, da se predstavim (a lahkoda — se predstavljaš nekomu, ki ga ne poznaš in tudi ne potrebuješ ter te i ne zanima!). Kaj ni to le farizejstvo in kaj n so po takem vsa-kojakem konvencionalnosti (priljudnosti) v družabnem življenju in zlasti še ves pravilnik o lepem vedenju zgolj — »kulturne laž «? Toda ali so vse to res le besede »brez pomena«? Ali je res samo hinavščina in nič več. če na pr. komu prinesem »dobro jutro«, če si v vlaku prijazen s tujo damo, ki ti sedi nasproti, ako dekle občuduje prijateljičino obleko ali pa gost hvali gospodinjine otroke, če se v vsakdanjem življenju oziramo na človeško občutljivost ter ž njo tako ali tako računamo? Ako bi stvar imela biti tako, tedaj ie v ist ni človek človeku — volk, a glavno sredstvo v boju za obstanek — premetenost in slepilo!
Po točnejšem opazovanju se ne more izmakniti dejstvo, da utripi naše duševnosti izkazujejo poleg pravih, »polnokrvnih« doživetij še oblico plehkih, bledih, votlih in kakor da ponarejenih. Ko si na pr. včasi zares jezen, kako vse drugačna, polnovredna je ta pristna jeza, kot pa če se drugekrati iz tega ali onega razloga le delaš, kakor da bi bil jezen. Niti otroška duša ni brez plehkih dož vetij. Tako je na pr. nekaj nad 4 leta star deček doma padel ter si malo opraskal koleno. Pa ti na ves glas zajoka ter mater roti s povzdignjenimi rokami: »Mamica, prosim te, pošlji po rešilni avto!« Da je otrokova prošnja tukaj povsem plehka, hočem reči kakor nasl kani ogenj, ki ne peče, bi se pač pokazalo, brž ko bi mati ustregla otrokovi želji ter bi res pridrvel avto. da fantiča odpelje v bolnico Z besedo »plehek« pa ni rečeno, da bi tako doživetje nemara sploh ne zaslužilo imena duševn' pojav; le to je pomen te besede, da je plehko doživetje drugačno od pravega. Plehka doživetja označuje to, da so nekakšna senca pravih. Večinoma 1 e izgleda tako, kakor da si tukaj v istini: jezen ali presenečen, ko se v tem sm slu igraš z otrokom ali s kom šališ; da si prijazen s tujcem, ki ž njim prvič govoriš; da si v resnici žalosten, ko greš iz vljudnosti za pogrebom: ali resen ko zgolj iz pritajene zvedavosti stopiš v cerkev; ali razposajen, ko se delaš razposajenega v razposajeni družbi; in kakor bi zares vsikdar tudi verjel, kar na pr. trdiš v šali (ko recimo zaspani hlapec zjutraj zazeha, češ: »Oj, ko bi prišel volk in snedel dan!«) itd.
Osebne zadeve.
—i Z odlokom ministrstva prosvete so
imenovani za stalne učitelje naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Franc Sivec v Zagradcu, Josip Sanc:n v Čatežu ob Savi, Eva Mlekuž v Pobrežju pri Mariboru, Emil Zorn v Krškem, Franja Kenda v Črmošnjicah, Kazimir Savnik v Libojah, Živko Tomšič v Kramarovcih, Ljudmila Pahor v Gančan:h, Franja Gombač v Polhovem gradcu, Roza Martelanc v Konjicah. Na novo so imenovani: Pavla Ličar v Kostanjevici, Ana Ažman v Prevaljah in Stanislava Zaman v Cerkljah pri Kranju.
—§ Rodbinske doklade — nakazilo teh
na podlagi pravilno izpolnjenih in od davčne uprave potrjenih prijav. Na sekcijo prihajajo čedalje pogosteje vloge za intervencije pri upravnih oblastih glede nakazil rodb. do-klad, ki so pa često preuranjene, kar nam kaže nastopni primer, ki smo ga doznali na merodajnem mestu. — Neki tovariš je vložil prijavo za rodb. doklado za ženo dne 9. v mesecu in je 18. prih. meseca že prosil za intervencijo, da pride čimprej do doklad. Doznali smo, da je bila njegova vloga rešena že 15. v mesecu in da je bil dan nalog odd. VII., da predpiše in nakaže doklado, ki se mu dejansko izplača s plačo za november. Ker izvršuje odd. VIL likvidacijo rednih prejemkov v času od 5.—20. v mesecu, se tačas ne rešujejo taki nalogi, ker bi bilo to tehnično neizvedljivo, kajti vsak čas bi se morali menjati zneski v likvidac jskih listih in plač. seznamih ter drugih listinah, ki jih mora sestaviti odd. VII. ob vsakem nakazilu mesečnih plač. — Naloge za predp se in nakazila novih prejemkov izvršuje odd. VII. v času od 21. (25.) v mesecu do 5. dne v mesecu, ko se ponovno prične likvidacija plač za prihodnji mesec. Vsi zneski, ki pripadajo posameznikom na novih ali zvišanih prejemkih za prejšnje mesece, se pripišejo k redni plači, ki se nakaže prvi mesec po onem, v katerem so se vpisali novi ali zvišali prejemki v likv. list. Prej se torej ne morejo izvršiti taka nakazila in to iz razloga, ker se ne zahtevajo posebni plač. seznami za ta doplačila. Plačilne sezname za razliko na zvišanih (novih) prejemkih pa je treba predložiti v času, ko se prijavlja nove prejemke koncem budžetskega leta, t. j. če dospo novi prejemki 1. II., odn. 1. III., se izplačajo ti v aprilu, odnosno maju, a se ne morejo vnesti za čas od 1. II. do 31. III. v plač. sezname za april, odnosno maj, ker spadajo za omenjeni čas v prorač. leto, ki je minilo 31. marca.
—§ Odgovor: M. M. iz B. — Ako ste napredovali v II./4. skupino z odlokom ON br. 95725 z dne 30. decembra 1930, Vam dospe 1. per. povišek dne 30. decembra 1933, pravica do VIII. skupine pa 30. decembra 1934.
—g Prenočišča za učiteljstvo v mariborskem Učiteljskem domu. Kuratorij doma je sklenil v svoji zadnji seji, da priredi dvoje sob v domu za prenočišča učiteljstvu, ki se mudi po opravkih v Mariboru. Ena soba je namenjena učiteljem, druga pa učiteljicam. V vsaki je po pet postelj. Prenočnina je 10 dinarjev. Na željo dobi lahko tudi prehrano po zmerni ceni. Kdor želi uporabiti to ugodnost, naj po možnosti sporoči dan prihoda in število prenočnin na naslov: Penzijonat Učiteljskega doma v Mariboru, Kosarjeva 41.
—g Učiteljskemu domu v Mariboru je darovalo sresko učit. društvo Maribor levi breg glasom sklepa občnega zbora od prebitka letnega obračuna znesek 500 Din. Učiteljsko društvo Maribor desni breg je istotako sklenilo na svojem občnem zboru, da podpiše 10 deležev, t. j. 1000 Din. Sresko učit. društvo v Murski Soboti je poslalo 500 Din v poravnavo zaostale članarine. Razen tega je pa plačalo temeljni kamen z zneskom 1000 Din. Ti lepi zneski pričajo, da se učiteljstvo zaveda velikega pomena našega doma. Darovi so tem bolj dragoceni, ker tudi dom čuti današnjo gospodarsko krizo zlasti še sedaj, ko je potrebno poravnavati račune nabavk in opremo. Zato apeliramo tudi na ostala društva, zlasti ona, ki so zaključila poslovno leto s prebitki, da se spomnijo doma bodisi z darovi, temeljnimi kamni, ali pa, da podpišejo primerno število deležev. Gori 'imenovana društva naj bodo drugim vzgled.
—g Seja upravnega in nadzornega odbora Učiteljskega doma v Mariboru se vrši v sredo 2. novembra.
—g Nova pravila r. z. z o. z. Učiteljski dom v Mariboru pošljemo vsakomur, če nam sporoči svojo željo.	m
—g Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani, reg. zadr. z o. zav. 1. oktobra je umrl tov. Vittoriju v Središču sinček. Zadruga mu je nakazala 2070 Din posmrtnine. Zato boste te dni prejeli vsi člani položnice za 2. smrtni slučaj. Tisti člani, ki so plačali že za 2. slučaj ali še celo več, ne bodo prejeli položnic. Nobeden član naj ne pošilja denarja, če ni prejel od zadruge položnice, na kateri je zapisano, za kaj mora plačati. Ker se je del Dunajske ceste prekrstil v Tyrševo cesto, zato je odslej naslov sledeč: Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani, Tyrševa cesta 17.
Mladinska matica
—mm Z 9. seje M. M. 1. Za razstavo mladinske književnosti, ki jo priredi ženski po-kret v Beogradu in v drugih mestih naše države, se je sklenilo poslati po dva izvoda vseh publikacij Mladinske matice rednih in izrednih izdaj. Ribičičevo knjigo »Miklavževa noč« odpošljemo naknadno, knjige darujemo potem za dečjo čitalnico. 2. Tudi za dečjo razstavo, ki jo priredi slovenski odsek ženskega pokreta za časa velesejma v Ljubljani, bomo dali po en izvod vseh naših publikacij.
3.	Prečital in odobril se je seznam listov in revij, ki jim bomo pošiljali »Naš rod« gratis.
4.	Ker je uvedel urednik radi manjšega obsega »Našega roda« drobnejši tisk, se je sklenilo, da se honorarji za stran sorazmerno povečajo. 5. Tajništvu so došla prva imena poverjenikov in propagatorjev za Mladinsko matico od posameznih sreskih društev.
—mm Popravek. V seznamu naročnikov Mladinske matice, ki ga je uprava predložila sreskemu učiteljskemu društvu za litijski okraj, je bila pomotoma izpuščena šola v Veliki Kostrevnici. Ker bi se to lahko tolmačilo, da je dotična šola brez naročnikov, ugotavljamo tem potom, da ima šola letos izmed 57 učencev 11 naročnikov, v letu 1930./31. jih je imela 20, lani pa 9. Prosimo našega poverjenika za litijski srez, da te podatke vnese v svoj seznam.
MOJ ODGOVOR.
V zadnjem času je priobčil »Učit. tovariš« dva članka, ki obravnavata mojo kritiko o knjigah »Mladinske matce« in ki je izšla svoj čas v »Slovencu«. Iz izvajanj anonimnega pisca pa neprikrito govori osebno sovražno nerazpoloženje napram moji osebi in to razpoloženje piscu niti ni pustilo, da bi točno prebral mojo kritiko. Saj drugače bi bilo nemogoče, da je nakopičil v svojih dveh člankih toliko nestvarnosti in praznh osebnosti. Osebnosti so pa odiozne že v navadnem življenju, a kaj šele, če jih prinaša strokovni list v imenu naše najidealnejše mladinske inst tucije. Resnega človeka je nevredno, odgovarjati na osebnosti, zato pa tudi ne maram govoriti o njih. Dotakniti se hočem samo treh trditev, ki mi jih podtikuje anonimni pisec, dasi o njih v moji kritiki ne najdeš niti trohice, odgovarjam pa ne radi sebe, temveč radi tega, ker zadevajo druge, po vsem nedolžne osebe.
Popolnoma neosnovana in zlobna je trditev, da sem priobčil kritiko namenoma uprav v času, ko se nabirajo člani za Mladinsko matico. Da je izšla kritika baš v onem času, je b'lo zgolj nepredvideno in nesrečno naključje, ki ga ni zakrivilo uredništvo »Slovenca«, še manj pa kritik sam. To lahko potrdi ne le uredništvo, temveč tudi moji znanci.
Anonimni pisec mi očita, da sem proglasil v svoji kritiki pisatelja Franceta Bevka za plagiatorja. V resnici sem pa pisal, da Bevkova povest »spominja« na nemške »Reise-
romane«. Naši literarni zgodovinarji trdijo, da več Jurčičevih romanov spominja na Wal-terja Scotta, radi tega pa še nikomur izmed nas ni prišla v glavo smešna trditev, da je Jurčič plagiral Scotta. Sumničiti Bevka pla-giatstva, bi bila od moje strani skrajna goro-stasnost, saj je Bevk izmed naših sodobnih avtorjev moj najljubši pisatelj, čigar del ne preberem samo enkrat, temveč trikrat ali pa še večkrat.
Višek nerazsodnosti pa je dosegel anonimni pisec s trditvijo, da očitam »Kresnicam« dejstvo, da so zbrale okrog sebe same Primorce. Kai takega ne izraža moja kritika niti z eno črko. Bilo bi pa v resnici tudi komično. Na Primorsko me vežejo najiskrenejša prijateljstva in najlepši spomini. Anonimnemu piscu pa moram tudi povedati, da sem jaz sam Primorec, če ne več, na polovico pa gotovo. Moralne posledice vseh teh zlobnih, naravnost iz trte izvitih sumničenj in trditev bo moral nositi pač anonimni pisec sam.
Gospodu Ribičiču zabranjuje uredniška diskretnost da bi navedel motive, ki so mi narekovali kritiko letošnjih »Kresnic«. Ker jaz nisem navezan na nobeno diskretnost, lahko govorim javno o tem svojem zločinu, ki sem ga napravil s tem, da sem svoj čas napisal slabo delce, ki ga je moral odbor Mladinske matice po vsej pravici odkloniti. Radi tega pa nisem »pobesnel«, kakor se mi očita, temveč sem še danes odboru hvaležen, da me je obvaroval blamaže, kakor je moral biri odbor hvaležen, da mu je nekdo v svojo škodo in v njegovo korist izpregovoril nekaj odkritosrčnih, zgolj dobro mislečih besed, ki pa so bile nazadnje samo odmev našega splošnega mnenja o obliki in vsebini letošnjih »Kresnic«.	Josip Vandot.
K POLEMIKI.
Da se polemika ne zavleče v neskončnost, bom kratek. Odgovarjam samo na tiste tri točke, ki jih Vandot posebno poudarja.
1.	V članku »Moj odgovor«, ki ga ni pisal anonimni pisec, ampak Josip Ribičič, je rečeno samo, da je izšla kritika baš v dneh, ko se nabirajo naročniki za »Naš rod«. — In to je dejstvo, ki se ne da utajiti.
2.	O Bevkovem »Lukcu« je pisal Vandot med drugim, da se človek pri čitanju ne more otresti spominov na nemške »Reiseromane«, ki so take dogodke prerešetavali tudi na Bevkov način. To pomeni pač, da je to Bevkovo delo posnetek nemških »reiseromanov« in zato sem upravičeno napisal: »Vandot nekam namiguje, da je Bevkova povest plagiat nemških »feiseromanov«.
3.	Da bi kdo trdil, da se Vandot zaganja v Primorce v »Kresnicah«, ni res. V članku stoji dobesedno: »Tudi o kakem zapostavljanju Neprimorcev na račun Primorcev, o katerem namiguje Zupane, ni govora«.
Vandotu se v tem oziru torej prav nič ne očita. Članka, na katerega odgovarja, pač ni točno prebral!	A. Širok.
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne ?
—mm O naših publikacijah piše tudi Boris Orel v članku: Iz sodobnega mladinskega slovstva, ki je izšel deloma v 5.-6., deloma v 7.-8. številki »Doma in sveta«. V poglavju Povesti s poučno snovjo piše: Udejstvovanje učitelja pedagoga v naši sodobni mladinski književnosti je prav dobro vidljivo ob spisih kakor so »Vrtnaričice«, »Botra z Griča« in »Mihec in Jakec«. Imenovani spisi so mladinsko slovstvo, ki gre igraje v šolski pouk. sloni nezavedno na črti zadnjih obrisov starih kultur ter je končno zavedno pisano glede na spol in starost mladine ... Ribičičeva otroška knjiga »Mihec in Jakec« pa postavlja zanimiv tekst, tako vsebinsko kakor oblikovno. Ta teikst z velikimi tiskanimi črkami in vmesnimi podobami (podobopisje) Vi so tudi neke podobe črk, besed in dejanj, je zares nazoren in reprezentativen. Kar je bila nekoč velika kultura podobopisja in sliko-pisja Egipčanov in Babiloncev, to je danes igrača, ki nosi v sebi tajno, vzgojno ost.. . V poglavju Mladinska povest na bajni ploskvi piše Orel: Velikega teksta pogreša naša mladinska književnost. Danes ta tekst skuša izoblikovati naravno France Bevk. Z »Luk-cem« je ustvaril dokaj čisto mladinsko povest, ki bi bil njen pomen mnogo večji, če ne bi drugi padel s svojim medlim pustolovskim svetom znatno pod ravnino prvega ...
Ko govori o živalski pravljici, omenja kritik med drugim: Josip Ribičič ima od naših mladinskih pisateljev največ ironičnega duha, ki ga pa'nepravilno in neekonomično izrablja pri ustvarjanju svoje stilno skrbno pisane živalske pravlj-ce (Miškolin) ... In le v pravljici je mesto Ribičičevi ironiji. Saj je brez nje pravljica tako suha. uradna in pre-miselna. Iz primerkov v tuji književnosti dobro vemo, da se je iz velikih nasprotij ironije in prisrčnosti, šegavosti in resnosti, pameti in nespameti, žalosti in veselja vedno spočela dobra baročna pravljica, ki je njega živost raztezljivejša, če je njen tvorec hoffmansk: viharnik brez pedagoških predsodkov.
Poglavje o legendi govori o Lovrenčiče-vem delu takole: »Tiho življenje« izvira iz ljudskega izročila in iz nekih resničnih legendarnih dejanj. Temu primerna je njegova oblika, ki je legendarno kronična, umetniška. Zaradi tega je »Tiho življenje« brez dvoma najlepši dogodek v mladinsko-Ieposlovni produkciji preteklega leta. Legende pod imenom »Tiho življenje« so prvič slovenske in drugič imajo svoje bogato ozadje, religiozno kulturo slovenskega ljudstva... Legenda o »Krišče-vem trnu« in Legenda o udarjeni Materi Božji sta brezprimerni osnovi za nenapisano karakterologijo primorskega in gorenjskega človeka ... Naposled pa prinaša »Tiho življenje« med nas čudovito, doslej nepoznano podobo slovenskega otroka, s čimer smo že odkrili in ocenili tajno vzgojno in umetniško vrednoto takih knjig.
*
Na kritiko v »Zvonu«, kjer se zaletava Zupane v Primorce v »Kresnicah«, objavlja predzadnja »Istra« iz Zagreba daljši članek, ki obsoja Zupanca in uredništvo »Zvona«.
Knjiga, ki nam prikaže veličino Nikola Tesle, knjiga, ki nas vpelje v kraljestvo elektrotehnike,
knjiga, ki je v dobi elektrike prav tako
potrebna učitelju kot učencu, knjiga, ki bi ne smela manjkati v nobeni
knjižnici in v nobeni hiši, je »Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike«
od dr. L. Čermelja. Prednaročila sprejema Mladinska matica do 31. oktobra.
Učiteljski pevski zbor JUU.
i
—pev Koncert v Mariboru in Celju. —
Kakor je bilo že javljeno, priredi naš pevski zbor v Mariboru, ob priliki slovesne otvoritve Učiteljskega doma koncert, dne 5. novembra ob 20. uri v dvorani Uniona. Ob tej priliki se je odbor obrnil tudi na tovariše v Celje, ki so takoj pokazali veliko naklonjenost zboru, ter mu na čelu s tovariši: Pogačnikom, Gerlancem in Šegulo pripravili vse potrebno za koncert v Celju 6. novembra ob pol 17. uri v dvorani Ljudske posojilnice. Opozarjamo na ti dve prireditvi vse tovariše in tovarišice s prošnjo, da si rezervirajo vstopnice že v predprodaji. Koncert v Celju se vrši popoldne radi tega, da je omogočen obisk okoličanom.
—pev Pevkam in pevcem! Sobotni pevski tečaji se bodo vršili odslej od 19. do 21. ure. Prihodnji sestanek zbora bo v petek 4. novembra ob 9. uri v Glasbeni Matici. Iz Ljubljane odpotujemo 5. nov. ob 13.43, nakar se vrši ob 20. uri koncert v Mariboru. Tu prenočimo in se vrnemo v Celje 6. nov. z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 14.20. Koncert v Celju ob pol 17. uri, odhod proti Ljubljani ob 19.25. Obleka koncertna z znakom! Udeležba dolžnost!	Odbor.
—pev Bližnje pevke in pevci bodo imeli pevski tečaj že v četrtek 3. novembra od 19. do 21. ure.
Šolski radio.
—r Program za V. teden. V petek dne 4. novembra bo pripovedoval g. Viktor Pir-nat: Bajke o Gorjancih. Razpored: 1. Pregleden opis Gorjancev. 2. Kako je Trdina nabiral bajke in kje so nastale. 3. Pripovedovanje bajk po krajih kakor se vrše: Od Se-miča preko Trdinovega vrha in Opatove gore po podgorskih in žumberških obronkih do Stoj drage
Stanovska organizacija JUD
Iz druitev:
Vabila:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU. V smislu sklepa zadnjega občnega zbora vabim vse člane upravnega in nadzornega odbora, kakor tudi člane pedagoškega in obeh knjižničnih odsekov na sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 3. novembra t. 1. ob 16. uri v Gornji Radgoni. Dobrodošli tudi ostali tovariši (-¿ce), ki se zanimajo za stanovske zadeve. — Mavric, predsednik. i
Poročila:
-f JUU SRESKO DRUŠTVO V LAŠKEM je zborovalo v Zidanem mostu v So-kolsKem domu v soboto 8. okt. 1932. ob pol 9. uri zjutraj. Navzočih je bilo 123 tov. in tovarišic, kar znaša 92%.
Tov. predsednik pozdravi vse navzoče tovariše in tovarišice in otvori zborovanje. Na predlog tov. Lebarja imenuje predsednik kot overovatelja zapisnika zadnjega zborovanja tov. Majerja in tovarišico Drobnič Nino.
Prečita se dopis sekcije »Jugoslovenska učit. kred. zadruga. Pristop.« Dopis je vzelo članstvo na znanje. Vse potrebne tiskovine glede pristopa k imenovani zadrugi ima tov. blagajnik in so članstvu na razpolago.
Nadalje se prečita dopis glede članarine in dolga kraj. šol. odborov za »Popotnika«. Tov. blagajnik ugotovi, da je naše društvo v šolskem letu 1931./32. v polni meri zadostilo financielnim zahtevam napram sekciji. Pač pa v mesecu septembru letošnjega leta nekaj šol ni nakazalo društvene članarine, zato prosi, da članarino prizadete šole čimprej nakažejo. Vso zaostalo naročnino za »Popotnika« pa naj tov. upravitelji takoj poravnajo od-nosno izposlujejo, da krajevni šolski odbori zadoste tozadevno zakonskim predpisom.
Prečital se je in pretresal dopis odbora Mladinske matice glede izvolitve sres. referenta in propagande za publikacije Mladinske matice. Po daljši debati se je ugotovilo, da učiteljstvo v našem srezu v polni meri propagira za imenovane publikacije in je na vsaki šoli bil pričetkom šolskega leta izvoljen referent za Mladinsko matico. Na podlagi te ugotovitve smatra tovarišica Razpotnik, da je sreski referent za Mladinsko matico za naš srez nepotreben. Predlog je bil soglasno sprejet.
H koncu pripominja poverjenik za Slov. Šol. Matico tov. Musar, da nekatere šole še niso plačale naročnine za lansko leto zato pričakuje, da bodo prizadete šole v najkrajšem času poravnale zaostalo članarino.
Tovariš preds. poroča o poteku in sklepih banovinske in glavne skupščine našega udru-ženja. Banovinska skupščina je potekla v najlepšem redu in soglasnosti, dočim je glavno skupščino skušala motiti galerija. Sklepi m resolucije so bile objavljene v Učit. tovarišu, zato je ponovno poročati o tem odveč.
Tov. Gerlanc poudarja, naj bodoče šolske knjige odgovarjajo lokalnim potrebam. Internati za učiteljišča niso na mestu. Nadalje naj bo učiteljišče dostopno vsem lin ne samo nekaterim. Predlaga, da se pridružimo sklepom kranjskega učit. društva glede učbenikov in internatov. Predsednik pojasni, da tudi sekcija v celoti ne odobrava uvedbo internatov in da bo te težko realizirati, ker bržkone sredstev ne bo na razpolago.
Sreski šolski nadzornik tov. Potočnik pripominja, da moramo biti glede sprejema na učiteljišče precej egoisti in da naj krepko zastavimo svoje sile, da se bodo pri sprejemu upoštevali v prvi vrsti otroci učiteljev.
Tov. Kislinger predlaga, da naj se naša organizacija zavzame za omejitev učbenikov katerih množina in diferencialna vsebina je našemu šolstvu v kvar.
Tov. nadzornik predlaga, da naj tovariš Gerlanc nastopi pri prihodnjem zborovanju s formuliranim predlogom, o katerem se bo ponovno razpravljalo. Predlog je bil soglasno sprejet.
Tov. Bučar je govoril glede izpraznitve učiteljskih stanovanj ob priliki premestitev, upokojitve in smrti učiteljev. Zato predlaga, da naj sekcija izposluje, da se imenovani tozadeven odlok min. prosvete omili. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet.
Po zborovanju se je vršila uradna sreska učiteljska konferenca.
Dušan Lunder,	Pleskovič Rudolf,
tajnik.	predsednik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ZA MARIBOR — MESTO je imelo svoj redni letni občni zbor dne 29. septembra t. 1. na I. deški osnovni šoli v Mariboru. Od 84 članov je bilo prisotnih 60 to je 71%.
Tovariš preds. Hočevar izraža svoje zadovoljstvo, da so se odzvali tovariši in tovarišice vabilu odbora za vstop k društvu, tako da so vsi učitelji in učiteljice mariborskih šol včlanjeni v skupni organizaciji. Pozdravi posebej gospoda nadzornika I. Tomažiča in tov. Antona Hrena kot gosta.
O banovinski skupščini poda izčrpno poročilo tov. Womer. Glede Mladinske matice in Našega roda se je razvila živahna debata, nakar se je sprejel predlog tov. Alta:
Prosimo sekcijo:
1.	da nam sporoči, kolika je knjižna zaloga Mladinske matice;
2.	kaj misli ukreniti, da se ta knjižna zaloga čimprej razpeča in letošnji primanjkljaj Mladinske matice krije;
3.	tako razpečavo bi pospešila razprodaja po znižanih cenah ob raznih prilikah, kakor Miklavževo, Božič in drugo.
Z ozirom na sklep skupščine, da se posvetovalni odbor Mladinske matice opusti, se izvolijo tovariši Samec, Feinig in Porekar-jeva, ki bodo prevzeli propagando v naših šolah za Naš rod in Mladinsko matico ter bodo poročali želje in nasvete ožjemu odboru Mladinske matice.
Nadalje poroča tov. Womer o namenu in delovanju Učiteljske Gospodarske Poslovalnice. Navedel je razne ovire ter dokazal, kako lepe uspehe bi lahko donašala ta gospodarska institucija, če bi se tovariši (-ice) v polnem obsegu zavedali in bi se iste posluževali. H koncu priporoča našo knjigarno in apelira na zavednost članstva.
Tov. predsednik poda zanimivo poročilo o drž. skupščini v Beogradu, nakar so bile sprejete sledeče resolucije:
1.	Da se onemogočijo izgredi, kakor so bili na letošnji glavni skupščini, naj se v bodoče vse skupščine vršijo izven Beograda in sicer v vseh večjih krajih Jugoslavije.
2.	Poročilo centrale naj se pošlje društvom vsaj 14 dni pred glavno skupščino.
3.	Pozivamo glavni odbor, da v sedanjih težkih časih štedi tako, da bo mogoče že s prihodnjim letom dajatve za centralo znižati.
4.	Posebno pozornost naj posveča izdajanju org. časopisov, da ne bodo ti pasivni, naklada naj odgovarja številu naročnikov.
5.	Vsa dosedanja učiteljišča naj ostanejo še nadalje. Smo proti temu, da bi bila učiteljišča samo na sedežih banovin ter internat-sko urejena.
Društvo je zborovalo v preteklem letu šestkrat, odborovih sej je bilo tudi šest. Predavanj je bilo pet. Odposlalo in prejelo je društvo v tem letu 162 dopisov. Edino odsek za Učiteljski naraščaj ni dospel do akcije, kar bi bilo želeti, da se v bodočem letu popravi.
Zadovoljivo pa je bilo poročilo blagajni-čarke tov. Wieserj eve. Vsa članarina je plačana in vse obveznosti društva poravnane, kar je vsekakor zasluga vestne in vztrajne blagajničarke. Poročilo se je vzelo z velikim zadovoljstvom na znanje in odobrenje.
Članarina se določi kakor lani Din 180"—, za poročene Din 110'—. Prispevek za Učiteljski dom ostane in društvo pristopi takoj z enim deležem k Učiteljskemu domu, z drugimi pa po možnosti ob koncu tega leta.
Tov. Hren poroča o slavnostni otvoritvi Učiteljskega doma, o odkritju spominske plošče pok. M. Neratu, o skupnem zborovanju petih društev, o nameravanih razstavah, o Ipavčevi pevski župi in prireditvi »Besede«, o koncertu učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane. Izpolni se že pri odborovii seji izvoljeni pripravljalni odbor za koncert učit. pevskega zbora.
Nadalje priporoča in pojasni slike, ki jih je založil Učit. dom v Mariboru: Gaspari: »Jesen«; Vokač: Svetovna žetev pšenice«; Blažič: »Kad je kod nas podne«. Vse mariborske šole so takoj naročile omenjene slike.
Predlogi: 1. Tov. Rode: Predlagamo, naj sekcija JUU v Ljubljani stori potrebne korake na merodajnem mestu, da učiteljstvo končno prejme delnice Agrarne priv. banke, ki jih je svoječasno podpisalo in za katere
je že pred poldrugim letom vplačalo polni znesek. Potrebno je, da te delnice prejme zainteresirano učiteljstvo čimprej, da mu ne zapade kupon, ki je bil ostalim delničarjem že davno izplačan.
2.	Tov. Hočevar: Pri decentralizaciji splošne uprave naj se ne pozabi tudi na šolstvo. Pozivamo sekcijo, da stavi v tem pogledu svoje predloge na merodajnih mestih.
3.	Tov. Burnikova vabi navzoče tovarišice, da bi pristopile kot članice k ženski podružnici Ciril in Metodove družbe.
4.	Priporoča se pristopitev k društvu hišnih najemnikov.
5.	Tov. Feinig apelira na navzoče, naj se spomnijo koroških Slovencev ter pošljejo od-višne slovenske knjige poverjeniku Kluba koroških Slovencev in sicer na I. deško osn. šolo.
6.	Javijo se naj oni tovariši (niče), ki želijo knjige Slov. Matice.
7.	Nadalje predlaga, naj se uvede v Učit. tiskarni knjiga za pritožbe in nasvete.
Tajnik: Womer. Predsednik: Hočevar.
Novosti na knjižnem trgu.
—k Poziv na subskripcijo. Priručnik za školu rada. Zaninovič Štefan, učitelj in tajnik obl. odbora P. R. K. v Zagrebu namerava izdati posebno priročno knjigo za delovno šolo. V tej knjigi bo podrobno predelana metoda čitanja in pisanja, jezikovnega in stvarnega pouka, zemljepisja, zgodovine, prirodo-pisa. fizike, telovadbe in risanja.
Praktičnemu računstvu je posvetil pisec posebno pažnjo in obravnava s pomočjo ročnega dela vse računske operacije.
Tudi pravljice in basni se obravnavajo po navodilih pisca s spopolnjevanjem z ročnim delom. V knjigi so tudi navodila za vse panoge rokotvornega pouka.
Delo bo tiskano v najkrajšem času. Cena v prednaročilu Din 100'—. Knjigotržna cena bo znatno višja.
Naročila in denar se pošlje na naslov: Stjepan Zaninovič, tajnik O. O. P. C. K. Zagreb, Jurišičeva ul. 3.
OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in sociane namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmatjžl znesek Din 5'—
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, Izpratan optik In urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.

VELETRGOVINA
F. Kónig
n
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofo» nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
RESTAVRACIJA
NOVI SMET
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje
klavirjev
BAJDE JOSIP
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
D E Ž N
I
K I
L.
MIKUŠ
LJUBLJANA
Meslni Irg šlev. 15
Xa malo
Na -veliko
Ustanovljeno L 1839. Telefon it. 2 2 8 2.
UCITIUfKA TISKARNA
V LJUBLJANI
je najmoderneje urejena In IzvrSuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejiega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In snanstvene knjige. — llustr.knjlgeveno-barvnem In večbarvnem tisku. Brošure In knjige v malih In največjih nakladah. — časopise, revije In mladinske liste.
Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
Šolski zvezki za osnovne, mešč. In srednje iole. Risanke, dnevniki In beleinlce.
Vse tiskovine za društva In iole (lepake, letake. Izpričevala Itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni I
UČITELJSKA KNJIGARNA
Ima v zalogi »Galerijo naših mož"i 1. Trubar, 2. Vodnik, 8. Slomšek, 4. Prešeren, 0. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, B. Gregorčič, 9. Aškero, 10. Tavčar, 11. Leveč, 12. Erjaveo, 18.Jenko, 14.Canksr, IB.Gangl, 16. Parma, 17. Kersnik, 18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Sllks 10 Din.
J