LJubljana, petek 14. oktobra I932 L. pruvnistvo: Lmbliana, Knafljeva Ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana šelenburgova UL 3. — Tel. 3492 in 2492. podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teleton št. 190. Kačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga člslo 78.180, W1en št 105 241. Cena f Din Naročnina ^m ^o._ ca Inozemstvo Din 40__s Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 312G. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon St. 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ui s Tel St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu Duce — fašistični diktator Novi statuti fašistične stranke, ki dajejo Mussoliniju neomejeno oblast tudi nad velikim fašističnim svetom in direktorijem Rim, 13. oktobra ž. Danes so vsi italijanski listi nenadoma objavil; nove statute fašistične stranke. Glasila stranke so jih opremila s primernim; uvodniki in naslovi. V javnosti so izzvali veliko zanimanje ne le zaradi njihovih določil iz katerih zevajo — v listih debelo tiskane — de spotske pravice, ki si jih v stranki pr.svate njen voditelj Mussolini, marveč že zaradi tega, ker so bili objavljeni, preden jih je proučil in potrdil veliki fašističn. svet že pred meseci je bila ustanovljena posebna komisija, ki je sestavila načrt novih pravil. Določeno je bilo, da bo načrt predložen velikemu fašističnemu svetu, k: se je sestai 1. oktobra, že po tej prvi seji Pa je bilo letošnje jesensko zasedanje sveta, kakor znano nenadoma prekinjeno in odgodeno do 5. novembra, ne da bi bili novi načrti sprejeti Ko so pa bili danes kijub temu objavljeni, so se pojavila v tukajšnjih političnih krogih domnevanja, da je bilo zasedanje velikega fašističnega sveta odgodeno zaradj tega. ker je prišlo na njem do neso-orazumov zaradi statutov Nekateri člani sveta so se po mnenju poučenih krogov upiral; veliki oblasti, ki si jo Je s predloženimi statuti skušal prisvojit' Mussolini nad vso stranko, in nov; razdelitvi funkcij v raznih strankinih organih in združenjih, spričo katere so se čutili osebno prizadete. S tem pa, da so bili novi statuti po najvišjem ukazu objavljeni v listih že danes, ko jih je veliki fašistični svet še ni niti obravnaval, je Mussolini postavil veliki faš'stični svet pred izvršeno dejstvo; fašistična praksa je namreč ■že taka, da stvari, za katere je zvedela vsa javnost, več ne spreminjajo, ker mase ljudstva za nobeno ceno ne smejo dobiti vtisa, da v strankinem vodstvu nI vse v najlepšem redu. Ko se bo veliki fašistični svet pričetkom novembra spet sestal, mu ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da nove statute enostavno sprejme in potrdi. Nov; statuti obsegajo 33 členov ln 10 prilog. V prvem členu je definicija fašistične stranke, ki je »civilna milica v službi fašistične države«, članstvo stranke je razdeljeno v tri moške in dva ženska oddelka. Pod kontrolo stranke so fašistične mladinske in stanovske organizacije. Vodstvo je urejeno strogo po principih hierarhije. Generalni tajnik stranke se imenuje s kraljevim dekretom, odstavlja pa ga Mussolini. Isto oblast ima načelnik stranke tudi nad člani nacionalnega d.l.rektortja. Pokrajinske tajnike imenire generaln! tajnik z Musslonijevim odobrenjem. Fašistični svet, ki ga sestavljajo ministri in vrhovni voditelj strankinih organizacij, se se-stane le po pristanku načelnika. Načelnik ima nadalje pravico, pozvati na ra-port in odgovornost tako člane velikega fašističnega sveta kot direktorija In vse ostale fašistične voditelje do zadnjega tajnika krajevnih organizacij in skupin. Statuti obsegajo nadalje določila o potovanju posameznih organov stranke, o fašističnih naborih, o sankcijah in discipll narn; proceduri, o funkcijah glavnega političnega m upravnega tajnika, o velikem fašističnem svetu, o «acTonalnem dlrekttr-riju ter o direktorljih posameznih strankinih organizacij. Gombos pred madžarskimi magnati Za obnovo sijaja krone sv. Štefana - Kritika madžarske italofilska politike Budimpešta, 13. oktobra, č. Splošno debato v poslanski zbornci o vladni deklaraciji je včeraj zaključil ministrski predsednik Gombos z izjavo, da se je v parlamentu izvršila koncentracija duhov; če pa se vlada opira sedai samo na enotno ."Tanko, ie temu vzrok trenutni poiožaj, ki zahteva naglo deio. Upa pa z gotovostjo da se bo v skorajšnjem času mogla uresa ničiti misel nacijonaine koncentracije. Glede na zunanjo poKtiko je poudarjal, da mora zagotoviti Madžarski v vzhodni Evropi. posebno pa v Podunavju stališče ki ji pripada Na dosedanji smeri madžarske zunanje politike v zadnjih trinajstih !et;h re bo brezpogojno vztrajal, ker mora postati mnogo bolj elastična, ako hoče ustrezati narodnim interesom O vprašanju krone je izjavil, da se namenoma ni hotel dotakniti te zadeve v svojem programu, ker je sploh ne smatra za aktualno. Prepričan je. da tud; legitimisti ne žele. da naj bi stopil nosilec krone sv. Štefana že sedaj pred narod. Kadar bo vprašanje vzpostavitve kralja zopet aktualno, se bo vršila debata o tem na odkrit in pošte i način Končno se je Gombos izrekel proti spioš-nemu moratoriju, češ da bi dovedel go poloma gospodarskega življenja. Njegova izvajanja so bik sprejeta z velikim odobravanjem. Dopoldne se je Gombosova vlada predstavila ma-jnatski zbornici. V senatu so tudi habsburški nadvojvode Jožef. Jožef Franc in Albreht. Ministrski predsedmk Gombos se je pri vstopu v dvorano pok'o-nil vsem trem. V svojem govoru o pro> gramu vlade je označil predvsem glavne smernice bodočega dela in naglašal potrebo sodelovanja v<=eh stanov, meščanov kmetov In delavcev. Dotaknil se je tudi vnrašania vzpostavitve monarhije na Madžarskem, ki /anima predvsem zgornjo zbornico in je naglasil, da si bo vlada prizadevala usmeriti razvoj Madžarske na to. da bi se zopet povrnili časi, ko bo na Madžarskem obnovljen sijaj krone sv. Štefana. Njegov govor je bil v senatu z navdušenjem sprejet. V debati je grof Hadik nastopil proti madžarski italofilski politiki Naglašal :e. da je že takrat, ko je bila sklenjena pogodba z Italijo, obsoial to politiko in da sedaj takratne svoje izjave le potrjuje. Madžarska bi ne smela prevzeti nikakih obveznosti, ki bi jo prisilile k sodelovanju v primeru, da se Italija zaplete v kako vojno s katerokoli drugo državo. Dejal je. da ie to proti interesom madžarskega naroda, ki mora za vsako ceno v primeru kakršnegakoli bodočega spora ohraniti popolno nevtralnost. Govorniki so v splošnem izražali zaupanje vladi ter so poudarjali, da z veliko napetostjo pričakujejo bodočih ukrepe v. Baron Szterenyi je naglašal, da je na gospodarskem področju najvažnejša naloga po-spešenje izvoza. Na mednarodni konferenci v Portorose je Madžarska ket prva dr. žava zahtevala ukinjenje izvoznih in uvoznih omejitev. Madžarska je pristala tudi na konvencijo o ukinitvi omejitev, ki jo je predlagalo Društva narodov, toda sosed-nte državo Madžarske po večini niso ratificirale te konvencije. Na koncu debate je izjavil ministrski predsednik GSmbos, da je v splošnem nasprotnik koalicijske vlade, vendar pa odklanja z enotno stranko vred misel strankarske diktature. Skupno delo vseh je po. trebno. Poudarjal je nadalje potrebo organizacije poljedelskega izvoza. Glede na govorice o možnosti diktature je izjavil, da pametni madžarski narod ne potrebuje diktature. On ne stremi po oblasti, ki se naslanja n8 oajonete, temveč po oblasti, ki se naslanja na duše. Z moralnega kakor tudi s psihološkega stališča je pristaš tajne volilne pravice. Izvajanja ministrskega predsednika so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Objava dogovorov na ottawski konferenci Izjemne ugodnosti za Izvoz iz dorainijonov v Anglijo — Odpor v liberalnih in delavskih vrstah London, 13. oktobra, d. Angleška vlada je sr.oči objavila v posebni modri knjigi vse ottawske pogodbe. Obveznosti Anglije napram dominijonom so bde objavljene že ob koncu avgusta. Ogorčena kritika, ki jo je izzval v Angliji ta de; ottawskih dogovorov in je imela za pos.ledico izstop liberalnih ministrov iz viade, je še povečala*1 zanimanje za drugi del sklenjenih dogovorov. V Otta\v; med Anglijo in donvnijoni sklenjene pogodbe so veljavne za pet let in se morejo odpovedati na pol leta Angii-ja se je obvezala napram vsem dominijonom. da splošne 10odst. carinske tarife v času veljavnosti pogodb ne bo izpremeni-la brez dovoljenja dominijonov. dočim na drugi strani za dominijone povišanje splošne carinske tarife ne velja. Objavljenim podatkom so priložene carinske razpredelnice s preferenčnimi postavkami. ki so namenjene angleškemu uvozu v dominijone in s carinskimi olajšavami. dovoljenimi za uvoz domini jonskih proizvodov v Anglijo. Listi priobčujeio obširne komentarje in ugotavljajo, da za sedaj ni_ mogoče izračunati končnega efekta vs&n teb dogovorov »T'mes« je mnen ja, da so domini ionske koncesije bistvenega pomena za angleški izvoz iD da gredo koncesije mnogo dalje, kakor so prvotno mislili- Pogodbe pa bodo kot celota vsekakor r>osne«;,e med«°boine trgovinske st;ke med Anglijo in ostalimi deli njenega imperija. Podobno pišejo tudi drugi listi. Liberalni in labouristiČna glasila so seve drugega mnenja. »Manchester Guardian«, ki je že doslej ostro kritizoval vladno carinsko po* litiko, obžaluje, da iz teh pogodb ni razvidno. ali hočejo dominijoni trajno obdržati sedanje visoke protekcjionistične carine napram ostalemu svetu Ottavvske pogodbe so snoči kritikovap tudi liberalni vodite'ji in bivši liberalni ministri v svo< jem klubu. Herbert Samuel je najprej pojasnil. zakaj so liberalni ministri podali ostavko, nato pa je poudarjal, da je prišel čas, ko morajo libera^i izvajati lastno politiko. Predvsem sta potrebna mir in razorožitev. Izrazil je upanje, da bo v vseh državah, parlamentih in v širši javnosti prodrlo nabiranje, da je treba razornžitve-no konferenco rešiti in jo srečno dokončati. ker bo uspeh te konference za vse človeštvo rodil dobre sadove. Komunistična vstaja v Nevrokopi! v Bolgari ii Drama, 13. okt. g. Tukaj so razširjene vesti, da je v Nevrokopu v Bolgariji izbruhnila komunistična revolucija. Pokretu so se oridružili kmetje iz okolice in voja-štv ■> Trije bolgarski častniki so se v strahu pred maščevanjem upornih vojakov predali grškim obmejnim oblastem. REŠEVANJE ŽENEVSKE RAZOROŽITVENE KONFERENCE Prvi sestanki Herriota in Macdonalda v Londonu - Seja predsedstva razorožitvene konference v pričakovanju rezultata londonskih razgovorov odgodena London, 13. oktobra, r. Francoski ministrski predsednik Herriot in angleški premijer Macdonald sta se sestala davi v z-unamjem nrmistrsfvu k prvemu razgovoru. Razgovoru so prisostvovali tudi angleški zunanji minister Simon in nekateri vnšii uradniki zunanjega ministrstva- Sestanek je tra.iail tri ure ter je bil v glavnem informativne ga značaja. Herriot in Macdonald sta drug drugemu obrazložila svoje poglede na splošni mednarodmi položaj in na razorožitveni problem. Popoldne sta se sestala vnovič ter pričela podrobne razgovore o posameznih konkretnih vprašanjrih. pri čemer je Herriot razvil svoj načrt glede razorožitve v zvezi z mednarodno varnostjo. O dopoldanskem sestanku je bil izdan kratek službeni komunike naslednje vsebine: Danes dopoldne so se pričeli na Dovv-ning Streetu uradni razgovori med Herriotom, Macdonaldom in Simonom o težkočah, nastalih v zvezi z razorožit venim problemom. Ogromno zanimanje za londonske razgovore London. 13. okt. r. Za razgovore, ki so se pričeli danes med Herriotom in Macdonal dom o razorožitvenem problemu ter o mednarodnih vprašanjih, ki so 9 tem v tesni zvezi, vlada v vseh diplomatskih krogih največje zanimanje Lahko se reče. da je londonski sestanek obeh državnikov potisnil v ozadje vse druge mednarodne konference, razgovore in dogodke. Vsi londonski diplomati, ki so se zadnje dni mudili t prestolnicah svojih držav, ali v Ženevi kot zastopniki na raznih konferencah, so se vrnili v London, da tako zasledujejo potek razgovorov Snoči se je med drugimi vrnil v London tudi italijanski poslanik Grandi. kj se je več dni mudil v Rimu. ne samo v diplomatskih. tudi v političnih krogih in vsej 06tali javnosti vlada napeto zanimanje za te razgovore, ki jim pripisujejo pomen odločilne konference. Pred poslopjem zunanjega ministrstva je bila ves dan zbrana velika množica, ki je z napetostjo pričakovala vsako tudi najmanjšo vest o razvoju razgovorov-Policija je morala večkrat nastopiti, da je napravila prostor za avtomobile, s katerimi so se pripeljali ali odpeljali državniki. Z angleške strani se s posebnim poudarkom naglaša. da Anglija ne namerava predložiti Herriotu nobenega posebnega načrta marveč da so ti razgovori predvsem informativnega značaja. Naglašanje, da se na se stanku ne bo sklepalo nič definitivnega. je z angleške strani razumljivo. Angleška vlada se na vse načine trudi, da razprši bojazen, ki jo je izzval sestanek Macdonalda in Herriota v Rimu in Berlinu. Mnogo ii ie namreč ležeče na tem. da bi Berlin in Rim ne mislila, da se v Londonu razpravlja in sklepa brez sodelovania Nemčije. Zato tudi sodijo v diplomatskih krogih, da bi bilo na pačno pričakovati od londonskega sestanka kakih posebnih dogovorov in sporazumov, dasi se na drugi strani ne da prikrivati, da je nadaljnja usoda razorožitvene konference in celokupnega razorožitvenega problema v največji meri odvisna od uspeha razgovorov med Herriotom in Macdonaldom. Herriot ne misli razpravljati o nemških zahtevah S kakim namenom je prišel v London Herriot, je že dovolj znano Prinesel je 8 seboj francoski razorožitveni načrt, da o njem obvesti Macdonalda ter mu v podrobnostih pojasni francosko stališče. 2e pred svojim odhodom v London je Herriot izjavil, da ne potuje v angleško prestolnico z namenom, da se tam sklene kaj definitivnega. Ob prihodu v London je snoči na vprašanja novinarjev odgovoril, da je glavni namen in cilj njegovega sestanka z Macdonaldom čimprejšnja obnova dela na razorožitveni konferenci. pri čemer bosta z Macdonaldom poizkusila najti pota in sredstva, da bi se Nemčija zopet pritegnila k sodelovanju. V ostalem pa zatrjujejo v francoskih krogih, da bo Herriot odklonil vsako razpravo o priznanju nemških zahtev. Herriot je mnenja, da sedanji trenutek nikakor ni primeren za razpravo o nemških zahtevah, ker v Nemčiji notranjepolitične prilike še niso dozorele in bi bilo na vsak način treba počakati, kako se bo razvil položaj v Nemčiji po državno-zborskih volitvah, ki bodo 6. novembra. Go-fr>vn r>i if> dfl ho tudi Herriot storil vse. kar je možno, da se vrne Nemčija na razoroži-tveno konferenco, da tam uveljavlja svoje predloge in zahteve. Pariz, 13. (ktobra r. Vsa pozornost francoske oplitične javnosti in tiska je danes osredotočena na London, kjer so se pričeli razgovori med Herriotom in Macdonaldom o razorožitvenem prrblemu. Listi so precej rezervirani ie ne objavljajo nikakih komentarjev. »Echo de Pariš« samo poudarja, da ie povsem gotovo, da se Herriot ne bo dal zvabiti na konferenco velesil ali v Chequers. kjer pripravlja Macdonald sestanek med nemškim zunanjim ministrom Neurathom in Herrtototn. V Berlinu rezervirani Berlin, 13. oktobra r. Nemški tisk je glede londonskega sestanka skrajno rezerviran. Listi se omejujejo zgolj na oblavo uradnih pr ročil in samo na kratko beležijo dogodke. Le nacionalistični tisk izko- rišča tudi to priliko za žolčne napade na Francijo in poziva na alarm, češ. da Nemčija ne bo več dopustila, da bi se razpravljalo o njenih zadevah brez nje. Gre za usodo razorožitvene konference 2eneya, 13. oktobra r. Londonski razgovori so v ospredju zanimanja vseh ženevskih krogov. Brez prikrivanja priznavajo, da je usoda razorožitvene konference sedaj v rokah francoskega m angleškega ministrskega predsednika. Ce pride med Herriotom in MacdanjJdom do sporazuma, bodo odstranjene glavne težke če ln ovire, ki so nastale zaradi manevra Nemčije. Vsi ženevski krogi želijo, da bi londonski sestanek kar najbolj uspel, pri čemer pa tudi poudarjajo, da je odpotoval Herriot v London ped najugr diejšimi okoliščinami. Naglašajo namreč da Herriot nima samo pooblastila francoske vlade. marveč sme s polno pravico nastopati tudi v imenu Jugoslavije. Češkoslovaške, Poljske, Ru-munije, Belgije in Grčije, ki v celoti odobravajo francoski načrt in francosko stališče glede nemških zahtev. To 1e tem važnejše, ker so Štiri od teh držav neposredne mejašice Nemčije. V Ženevi čakajo Kako veliko važnost polagajo v krogih razorožitvene konference na londonske razgovore, se vidi najbolj po tem, da je pred- sedstvo konference danes cojavilo, da je sklicanje predsedstva konference odgodeno do 3. novembra. Henderson 1e v razgovoru z novinarji naglasil, da je treba °na vsak način počakati na rezultat londonskih razgovorov, ker se bo potem videlo, kaj naj se ukrene zaradi nemških zahtev. Sele ko bo predsedstvo preučilo to vprašanje, bo sklicana plenarna seja. ki se y nobenem primeru ne bo sestala pred volitvami v Nemčiji in Ameriki. Splošni razorožitveni odbor, ki pripravlja gradivo za plenarno zastdanje, je bil danes sklican za 21 november, tako da se računa s sestankom plenuma šele koncem nevembra aH v začetku decembra. Nemški zunanji minister je danes odgovoril Hendersonu, da se ne misli vrniti v 2enevo. Dokumenti o tajnem oboroževanju Nemčije Pariz, 13. okt. s. >Francija bo danes v Ženevi dokazala vojaški značaj nemške policije,« tako javlja danes »Matin« te Ženeve. V trenotku, ko se Herriot v Londonu pogaja, je francoska delegacija v Ženevi prisiljena, da objavi spise o tajnem oboroževanju Nemčije. Francoski delegat Massigni je že ponovno opozarjal na to, da služi varnostna policija v Nemčiji ne samo za očuvanje reda v notranjosti, sedaj pa bo dal točne podatke o vojaškera značaju nemške polic'je. Ministrski svet v Sina ji V pričakovanju izgraditve nesoglasij med Titulescom in vlado Vajde Voevoda Bukarešta. 13. okt. g. Jutri zvečer bodo I jo, da bo na konfernci končno rešen kon r Nir»«i 11 n/41 aai Imm — _____ *_ _ _ .l!i.!« ' 11 • 1 . 1 m. .1 — , . - . Sinaji odločilna posvetovanja o političnem položaju. Titulescu bo jutri ob 17. uri v spremstvu ministrov Mihalake in Madgeara prispel iz Pariza v Sinajo. kamor bo prišel tudi ministrski predsednik Vajda Voevod z ostalimi člani vlade in voditeliem narodne kmetske stranke Ma-niom. Takoj po prihodu Titulesca se bo vršila konferenca, da se razjasni politični položaj, nakar bo Titulescu sprejet od kralja v avdijenci. Rezultat posvetovanj v Sinaji pričakujejo v političnih krogih z veliko napetostjo. V vladnih krogih upa- flikt med Titulescom in Vajdovo vlado, ki je skozi dva tedna vznemirjal vso ru-munsko javnost V vladnih krogih ugotavljajo z zadovoljstvom, da je dal Titulescu varšavskemu poslaniku nalog, nai se vrne v Ženevo in nadaljuje tamkaj z Litvino. vom pogajanja o paktu glede nenapadania na podlagi formule, ki jo je izdelal ministrski predsednik Vajda Voevod. V tem koraku Titulesca vidijo znak naklonjenosti proti dosedanji zunanji politiki VaJ-dove vlade. Odmev Papenovih izjav na Bavarskem Protest socialnih demokratov — Odpor veleindustrije proti Papenovl agrarni politiki Berlin, 13. oktobra g. Državni kancelar Papen se je danes vrnil iz Monakovega v Berlin. Zatrjujejo, da je dosegel na Bavarskem odločilen uspeh, ki se mu je posrečil zlasti z obljubo široke ustavne avtonomije posameznih dežel. Vodilno bavarsko časopisje hvali državnega kancelarja. Hitlerjev >VoIkischer Beobachter« pa pole mizira ž pjim ter pravi, da je sedanja Papenova vlada privatna vlada. Berlinsko časopisje vidj v monakovskem govoru dir žavnega kancelarja izraz volje državnega vodstva, da reši usodo Nemčije iz verig parlamentarnega sistema in birokratizma strank. Nacijonalistični listi pozdravljajo napoved, da bo imel nov; državni zbor že pri svojem prvem sestanku pred seboj izdelan načrt nove ustave, ter izraža upanje, da se bo državni zbor sedaj ali vdal ali pa bo šla državna vlada preko njega. Vodja socialnih demokratov Otto Wels se je dopoldne zglasil pri državnem tajniku Melssnerlu v kabinetu državnega predsedstva in je protestiral proti Pape-novemu govoru, ki je označil vsakogar za sovražnika nemškega naroda, kdor ne pod. plra vlade Pozval Je državnega tajnika, naj njegov protest sporoči državnemu predsedniku Hlndemhurgu. Berlin, 13. oktobra AA. Gospodarska politika Papenove vlade zbuja čim daJje več kritike v industrijskih krogih, ki obsojajo carinske odredbe, ki so v korist poljedelstvu, pa zato tembolj škodujejo nemški industriii ui nemškemu ugledu v inozemstvu. Tako Je v. Siemens, predsednik upravnega sveta S i em en sovi h tovarn, izjavi] ob obletnici ustanovitve teh tovarn: Zadnje dni smo dobilj od naših zastopstev na švedskem, Holanskem in Danskem poročila, da so te dežele Izročile naročila, ki smo jih ponavadi mi dobili, deloma celo po višji ceni britanski Industriji. Danes bi morali imeti državniki vseh dežel pred očmi samo eno nalogo, samo eno dolžnost, skrbeti, kako bi se mogle odstraniti težave, da bo vnovič mogoče dati dela in kruha brezposelnim, ker je vse drugo postranskega pomena. Ohraniti je predvsem treba mir, da se bo moglo vrniti zaupanje. Zločin je proti industriji, ki redi toliko ljudi, če jI kdo hoče vzeti možnosti razvoja, ker s>e i "z tega rode politiku a in gospodarske zmešnjave. Štedenje v Društvu narodov Ženeva, 13. oktobra, č. Odbor štirinaj-storice, ki ga je imenovala četrta komisija, da prouči vprašanje vrhovnega vodstva tajništva I>N. je dopoldne razpravljal o plačah višjih funkcijoinarjev Društva narodov. Dosežen je bil kompromis, po katerem bo dobival bodoči generalni tajnik Avenol 100.000 zlatih frankov (prej 163.000 fr.) na leto, italijanski zastopnik Aurittl in norveški zastopnik Hambro po 85.000 na leto, nemški, angleški, japonski tajnik tc tajnik, ki bo zastopal eno izmed južnoameriških držav, pa po 70.000 zlatih frankov na leto. Po novi ureditvi prejemkov •visokih uradnikov pri generalnem tajništvu Društva narodov so dosegli prihranek 75.000 zlatih frankov na leto. Razpust komunističnega društva v Pragi Praga, 13. oktobra AA. Policija je razpustila tukajšnje »Društvo prijateljev sovjetske Rusije« Imetje in aktiva društva so zaplenjena. Verski boj v Mehiki Mexico, 13 oktobra Aa. Poslanska zbornica je odstopila ustavnemu odboru v proučitev vprašanje, ali naj država izžene katoliške duhovnike in jim odvzame mehiško državljanstvo. Po tem načrtu bi bile cerkve izpremenjene v šole in telovadnice. Papež poseti Milan? Milan, 13. oktobra, č. Snoči se je po Milanu razširila vest, da bo prišel v Milan papež Pij XI. Poset se bo izvršil z velikim pompom v drugi polovici tega meseca. Te govorice potrjujejo tudi v milanskih aristokratskih krogih, ki so v tesnih vezeh z Vatikanom. Današnji listi so objavili to vest z rezervo Pripominjajo pa. da bi papeževo potovanje v Milan jasno dokazalo prisrčne odnošaje ki so zavladali med Italijo in Vatikanom. Papež od leta 1870 dalje ni zapustil Vatikana in sedanji papež je bil le dvakrat v lateranski baziliki, torej niti iz mesta Rima. Sklicanje francoskega parlamenta P«ris, 13. oktobra AA. Ministrski svet je na današnji seji razpravljal tudi o zasedanju obeh zbornic in ju sklical k seji na dan 25. oktobra. Angleška odprava na Mount Everest London, 13. oktobra AA. Angleška odprava, ki bo prihodnjo pomlad skušala prodreti na najvišji vrh Himalaje in se bo pri svojem visokogorskem podjetju posluževala tud? letal, i« pridobila za ekspedicijo tudi slavnega angleškega plezalca Johnsona Wooda. « Titulescu Prav gotovo se malokrat zgodi kaj takega, kakor se je zgodilo zadaje dni v Rumumiji. Vsi časopisi so biti poini vesti o Titulescovi zadevi; poslanik Dri Velika Britaniji, vodilni zastopnik države pri vseh mednarodnih diplomatskih posvetih in konferencah, vsekakor najuglednejši diplomat sodobne Rumunije, je prišel v konflikt s svojo vlado ter je vložil demisijo. Ni pa lepo molčal o vzrokih svojega odstopa, kakor je običaj. zlasti še v diplomatskem svetu, marveč je na ves glas pripovedoval in brez vsakršne obzirnosti objavil, zakaj je demisijoniral. Rumunski listi so ga temeljito napadli zaradi tega povsem nediplomatskega občevanja z vlado. Posebno so mu očitali, da so bili zaradi njegove izjave takoj prekinjeni diplomatski razgovori z Litvinom, dasi so ee bila šele pravkar pričeli. No. in dva, tri dni po splošnem razburjenju nad to afero — je planila v svet vest, da je Titulescu imenovan za rumunskega vnanjega ministra, in sicer v isti vladi, s katero je še pravkar tako indiskretno polemiziral. V ajda Voevod mu je ponudil vnanji portfelj, ki pa ie doslej upravljal sam in Titulescu je takoj izjavil, da ga sprejme in odpotoval v Bukarešto. Tako se podobne afere pač malokdaj likvidirajo. Da Titulescu ne bo kar tako brez komplikacij zapustil bojišča, sicer tudi ni bilo pričakovati. Preveč znan je njegov izreden ugled, ki ga ima doma in v inozemstvu, preveč znana njegova trdna pozicija pri odločujočih krogih v Bukarešti. Prej bi bilo pričakovati, da se bo umaknila vlada. Ki je prišla z ntjim v konflikt. Namesto tega pa se ie sklenil kompromis v nadvse frapantni obliki. Nedvomno so posegli v igro močni, odločujoči faktorji in brž zopet spravili kolesa v pravi red in tir. In tudi ne more biti posebna skrivnost, kje je iskati teh faktorjev Eden francoskih listov je pripomn.il te dni. da je Titulescu prav točno poučen o moči in učinkovitosti svojih akcijskih sredstev in da mu je bilo treba samo demisiioniirati. ako ie ho-tel postati vna-r.:ri minister. In vse kaže. da je res tako. Sicer še vedno ni točno znano, v čem se ie razlikovala vnanja politika romunske vlade od TLtulescove. da je prišlo do konflikta, verjetno pa ie, da je šso man? za načelna vprašanja nego K desetletnici fašističnega režima Znani ameriški list »Foreign Affers« pr> občuje v svoji zadnji številki canek g.o.a Karla Srorze, bivšega italijanskega zunanjega ministra, o priliki desetletnice fasi-smvskega režima, v katerem P'«c >n drugim naglaša. da je ves uspeh 5 navidezen, ker temelji le na visokoletec^ izjavah voditeljev. S svojimi slavospev, ^ zgovorni hijerarhi fašizma postali skodll.v. celo pokretu samemu, ker ga s prekomer-c rn pretiravanjem le smešijo. «>Bodočnost bo že sama pokazala«, prav) rof Storža, »ali se fašizem sploh lahko odreče opasni uacijonalistiem ideologiji, ki je v tako ostrem nasprotstvu z demokra, žičnimi načeli mednarodne resnice Nenadni odpust gospoda Grandija ob koncu ,u-3-,a si je svet tolmačil kot napoved da se Cmerava Mussolini vrniti na pot bojevite politike m vojnih govorov Na drtj i s ", Ja trdijo nekateri skeptiki, da Grandijev radec razkriva samo veliko ljubosumnost ^liniji zaradi Grandijevih znanih pacifističnih izjav v Ženevi«. Prehajajoč na manjšine ki so pod obrtjo Italije, ugotavlja grof Sforza, da je Ua £ra s senžermensko mirovno pogodbo do b fa 215000 Nemcev m 470.000 Jugoslovenov in da italijanska vlada kljub obvezam. kMih je prevzela v pogledu zasc.te mauj-sin do kdno dela r.« uničenju manjšinskih n-avic Ako bi se bila držala liberalnih me-Rd bi se manišme v teku časa popolnoma prilagodile veliki večini itafeianskeaa -jud- Rt »Zahteve fantovske vlade«, nadaljuje bivši italijanski znanji minister »so popolnoma onemogočile dosego cil* t io si ga stavile v pogledu pridobitve manjšin za italijansko narodno ,n državno m sefnost tako da danes zija med man; . rami in italijanskim ljudstvom ^ Ijiv razdor. Fašizem je tn občinsko samoupravo v novih pokr^i "u vse šole. V katerih se ie oouče val^"katerikoli tuj jezik in z brezobzirnim. 6redstvi izločil iz^učnega n.crU upor.bo .e-zikov obeh manjšin. Razen tega e tas.z m eaibranil jezik manjšin v nrosveU cerKvu sodstvu in sploh V vseh državnih uradih. K«vi rež:m je zatrl vsako pravico žaru/-vS Si svobodo tiska prepovedal prav vsako obliko javne* političnega m-Fenia ter uvedel strahovlado, poslužujoč se ^Te« MU ?jSo "pravit' S*. JU* in nas^o t novih pokrajinah v ničemer nista stras-Eejsa ne?0 v ^tali Italiji. za čisto ta(kttdcne ali celo osebne stvari V besarabskem vprašanju so si gotovo vsi Ruimmi v principu edini'; doslej se še ni ob nobeni priliki doznalo, da bi narodno - tsaranistiana vlada odnosno stranska bila pripravljena kaj popustita v porajanjih s sovjetsko Rusijo. Morda gre samo za taktiko, za kako formulo, ki se zdi V ajdi - Voevodu že sprejemljiva, Titulescu pa ne več. Toda vse to morejo biti kvečjemu ugibanja, doslei namreč še tri bilo objavljeno prav nič, kar bi dovoljevalo količkaj vpogleda v meritorno stran pogajanj za rusko - romunski nenapadalni pakt. Ako premo-trim o vse skupaj, pa se zdi Titulesoov nastop kakor nekaka kontrola nad yna-njo politiko vlade, nekaka garancija, da narodno - tsaranistična stranka ne bi morda kaj neprimerno eksperimentirala v vnaniji politiki, zlasti v narskočlii-vejlšem iin najvažnejšem problemu romunske državne politike. Tudii če so bila nasprobja med Va*do-Voevodom in Titulescom glede sedanje diplomatske akcije, ni treba, da bi to moralo imeti kake hujše posledice. Zakaj stranka more vršiti neomejeno svoj n otr a nje -p olitn 5rui program, v vnainiji politiki pa mora prepustiti posle popolnoma možu, ki je iz povsem drugega tabora; oboje morata biti popolnoma ločeni sferi. Sicer nri izključeno, da ima Titulescu tudi drugačne načrte in da je bila ta čudna afera šele pričetek notranjih komplikacij, vendar je to manj verjetno. Za vnanjo politiko pomeni Trtulescov nastop nedvomno »iačente romunskega odpora glede nenapadalnega pakta. Da sta se Poljska in Francija zelo trudili v Bukarešti, da bi se sklenil pakt čez Dnjester, o tem ne more biti dvoma. Nihče pa nri silil Rumunije. naj pri tem žrtvuje količkaj od svojega stališča glede Besarabi.ie. In vsa znamenja kažejo, da gre sedaj samo za to, da se to vprašanje obide z ono diplomatsko spretnostjo, ki ne more vzbuditi nobenega dvoma o stališčih. Titulescu je na potu v Bukarešto dolgo konferiral v Parizu. Nedvomno .ie šlo tamkaj predvsem za to formulacijo in pa za ohranitev trdne zveze med Rumunijo. Poljsko in Francijo tudi v primeru, da s* nenapadalni pakt ne sklene v onem obsegu, kakor se je nameravalo v začetku. cijalnih zaaevan. ra®^;-- ---, . ge razumeti, da sramoti zmago nad A^ stri jo. ki je kuoljeno z fcvljeni^J>W-W*> Italijanov, padlih na Krasu in v Alpabako UTvaja in še poostruje metode, ki ph £ habsburška monarhija uporabljala P" » tira n ju ,'ovanskega in italijanskega zivlja.* O Gospodarskem stanju v Italiji pod le-šistovskim režimom pravi grof Sfor7a: »U tej stvari se je pisalo ze mnogo, toda cen zura nad govori v parlamentu m nad tiskom Je za orla najboljše vire za proučevanje gospodarskega stanja Italije pod vlado ma Gospodarsko stanje kake dežele se da danes proučevati samo v luči svetovne krile Zato tujci težko razumejo dejstvo, aa današnja kriza v Italiji nima mno^o skupnega s splošno svetovnimi gospodarskimi težkofair:. V Italiji se je začela kriza že v letih 1924. do 1926., prej nego v Ameriki in drugod, kar se jasno vidi iz naslednjih statističnih podatkov: 1. Bankroti: L. 1922., zadnje leto pred fašizmom, je bilo v Italiji 3607 bankrotov; 1 1926., po štirih letih fašistovskega režima, sc je to število podvojilo in doseglo 7631, naslednje leto je zabeleženih 10.366 bankrotov, 1. 1929. pa celo 11.106. Z drugimi Desedami, največ bankrotov pade v dobo pred ameriško krizo in so samo plod fašistovske uprave. 2. Brezposelnost: L. 1926. je bilo v Italiji 181.493 brezposelnih, naslednje ieto so jih našteli že 414.283, 1. 1928 in 1920. pa 439.211, oziroma 489 347. Te številke doka--zujeio, da je bil porast brezposelnosti največji ravno pred nastopom jmerške krize. Kaj pa je pravi vzrok italijanske krize? Splošni vzrok moramo nedvomno iskati v razsipanju denarja za razna nepotrebna -n nekoristna javna dela. za vzdrževanje 300 tisoč mož fašistovske milice itd. Eden izmed posebnih vzrokov pa bi bila revalorizacija in stabilizacija hre. ki jo je Mus-^o-lini učvrstil na previsokem tečaju kljub nasprotnemu nasvetu ameriških finančnih strokovnjakov. Medtem ko je Francija stabilizirala svoj frank na 25 za dolar, je Italija, ki je mnogo manj bogata država, izvedla stabilizacijo lire na 19 za dolar. Stabiliza* cija na tako visokem tečaju bi samo v takem primeru povzročila manj škode, ako bi bik vlada v istem razmerju zmanjšala davke. To pa se v Italiji ni dogodilo, marveč so se davki in državni izdatki celo stalno povišali. »Po desetih letih fašizma,« zaključuje grof Sforza svoj članek, »je uspeh njegove finančne politike v naslednjem: strahovito padanje izvoza kmetijskih in industrijskih proizvodov, brezposelnost, ki je mnogo večja, nego jo izkazujejo uradni podatki, ter povečanje davkov v toliki meri, da bi jih tudi bogatejši narodi v bogatejših državah komaj zmagovali.« Morilec Bolgara Dimitrova prijet Dunaj, 13. oktobra s. Kot morilec Bolgara Kruma Dimitrova. ki so ga pred dnevi našli mrtvega v reki Viikla na Zg. Avstrijskem, je bil v Leipzigu aretiran nemški državljan Ernst Schirmer. Dunajski policiji je bilo iz Leipziga sporočeno, da je Schirmer priznal, da gre za maščevalno dejanje, ker je Dimitrov pred približno 20 leti zapeljal kasnejšo Schirmerjevo ženo. Schirmer je Dimitrova s pretvezo spravil na Dunaj in na pora z Dunaja v Linz ubil. Dunajska policija pa ne veruje tem trdit, vam Schirmerja ter meni, da hofie morilec še nepojasnjenemu političnemu umoru dati druge vzroke. Nesreča na morju London, 13. cktobra AA. Neka ladja a tovorom lesa se je v torek v Finskem zalivu v silnem viharju potopila. Kapitano-va žena in štirje mornarji so utonili, kapitan in en mornar pa sta se rešila na skalnati otoček, odkoder so Ju danes ribiči spravili na varno. Italijansko-nemška trgovinska pogajanja BerHn, 13. oktobra AA. Trgovinska po- gajanja med Nemčijo tn Italijo ugodno napredujejo, Poučeni krogi računajo z bližnjo rešitvijo sedanjega trgovinskega spora med obema državama. Sporazum bo sklenjen v obojestransko zadovoljnost. Nova postojanka JRKD v smarskem srezu V nedeljo zjutraj po maši je imel narodni poslanec g. Vekoalav Spindler javno zborovanje v Kostrivnici pri Rog. Slatini, na vrtu g. Bratuša. Zbralo se je nad 100 mož in mladeničev ter nekaj žensk. Navzoči so bili najodličnejši možje občine z g. županom in člani občinskega odbora. Zborovanje je otvoril in vodil g. Kupnik, ki je po kratkih pozdravnih besedah podal besedo poslancu Spindler ju. Ta je v daljšem govoru orisal politične dogodke od ustanovitve naše države naprej, zlasti pa od 6. januarja 1929, pomen volitev 8. novembra, delo Narodne skupščine ter v njej sklenjene zakone, zlasti v kolikor so namenjeni interesom kmetskega stanu. Obširno se je bav'1 z vprašanjem davčne reforme ter kmetske zaščite. Končno se je dotaknil tudi vprašanja potrebe organizacije kmeta v političnem pogledu in pozval občane, naj si ustvari io z JRKD vplivno organizacijo ki bo imela v zvezi s 6to» tinami in tisoči enakih kmetskih organizacij po vsej državi odločilen vpliv na vodstvo državnih poslov in državne politike. Zborovalci so vzeli poslančeva izvajanja z živahnim odobravanjem na znanje. Imenom zbotovalcev so se kmetje But, Ogrizek in drugi izrekli za organizacijo, v katero se je že poprej vpisala cela vrsta občanov. Izvoljen je bil odbor JRKD z bivšim županom in uglednim kmetovalcem g. Alojzom Butom na čelu. Po razgovoru o raznih krajevnih potrebah, zlasti glede prehrane prebivalstva, ki je bilo prizadeto po suši. glede ceste iz Kostrivnice čez Ratansko vas v Rog. Slatino, glede bodoče grupacije občin itd. je g. Kupnik zaključil lepo uspelo zborovanje z zahvalo g. poslancu za njegovo neumorno delo med narodom in za narodove interese. Borba Ljubljane proti morilki jetiki Priprave za zasedanje senata Beograd, 13. oktobra, p. Dames je prispel v Beograd predsednik senata g. dr. Ante Pavelič. Dopoldne se je vršila konferenca predsedstva senata, na kateri so razpravljali o bodočem delu senata, ki se sesitane k zasedanju 17. oktobra. Minister dr. Kraljevič v sokolskem vatfiteljskem tečaju Beograd, 13. oktobra p. Minister za telesno vzgojo g. dr. Kraljevič je danes dopoldne posetil vaditeljski tečaj SKJ za vodje seljačkih čet. Ostal je celo uro in pri-scstvcvai predavanjem. V razgovoru s funkcionarji savezne unrave se je g. minister zelo pohvalno izrazil o napredku in razvoju Sokola, Iz šolske službe Beograd, 13. oktobra p Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Vinko Ljubič iz Koprivnika v Dolenje Karteljevo, Ana Ljubič iz Koprivnika v Dolenje Karteljevo, Valter in Danica Erker iz Dolnjega Karteijeva v Koprivnic, Karla Liberšar iz Velikih Lašč v Moste pri LJubljani. Za šolske upravitelje so postavi leni: Ivan Luk-man na HI. deški osnovni šoli v Mariboru, Franc Bernetič na csnovni Soli v Brežicah, Adam Sardoč v St. Ilju v Slovenskih goricah, Štefan Trobiš v Komendi, Josip Velikorja na Pragerskem, Josip Koglot v Kruplnmiku, Frančiška BrataniC v Konjicah, Josip Jaklič na osnovni šoli v Kočevju. 2upevc Jožica, strokovna učiteljica na meščanski šoli v Slovenski Bistrici, je upokojena. Udržal namerava zaradi bolehnosti odstopiti Praga, 13. oktobra, g. Predsednik Mass-ryk je imel danes večumi razgovor z ministrskim predsednikom Udržalom. Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri pa se je razpravljalo samo o upravnih vprašanjih. Finančni minister Tra.pl ni prisostvoval tej seji. Z ozirom na slabo zdravstveno stanje ministrskega predsednika smatrajo v političnih krogih, da ni izključeno, da bo prišlo do izpremembe v ministrskem predsedništvu. Sedaj vodi posle ministrskega predsednika njegov na« mestnik minister Bechvne. Posebno važno je, da sta obe agrarni stranki, češka in nemška, ustvarili enotno fronto ter imenovali politični eksekutivm odbor, v katerem sta obe stranki zastopani vsaka po treh politikih. Pred novo ustavo Nemčije Berlin, 13. oktobra. AA. Vlada pripravlja reformo nemške ustave po smernicah, ki jih je orisal kancelar Papen v svojem monakov-skom govoru. Sodijo, da bo notranji minister še pred koncem meseca v glavnem izdelal novo ustavo. Nato bo bržkone sestavljen poseben odbor pravnikov, ki naj bi proučil načrt nove ustave. Narodno socialistični listi dvomijo, da bi nova ustava dobila dvetretjinsko večino v državnem zboru. Vlada bo po mnenju bitler-jevcev sklicala narodno ustavotvorno skupščino, toda v uradnih krogih zatrjuiejo, da vlada še ni ničesar definitivnega sklenila glede teea vprašanja. Društvo izdajateljev nemških listov Je naprosilo vlado, naj onemogoči propagando teroristov. ki skušajo izvajati pritisk na čita-telje, naj tega ali onega lista ne bero in nai ne hodijo v ta ali oni kino ali gledališče. Berlin, 13. okt g. Po mnenju vrhovnega državnega pravdnika v Leipzigu je policija v Berlinu in v drugih večjih me6tih Prusije pričela obširno akeijo za izsleditev nezakonitih spisov pri komunističnih organizacijah in založbah. V to svrho ie bilo mobilizirano veliko število uradnikov kriminalne in varnostne policije. Zaplenjena je bila večja količina brošur in drugih spisov ter adresni ma-terijal- Skupno je bilo izvršenih nad 60 hišnih preiskav. Hišne preiskave zadnjih dni niso uspele, zaradi česar re Jasno, da eo komunisti skrili obtežilno gradivo na kraje, kamor doslej policija še ni prišla. Kriza ameriškega kmetijstva I/>ndon, 13. cktobra AA. »Daily Tele-graphc poroča iz Washingtona, da se bo 7. decembra napotilo v Washlngton odposlanstvo ameriških kmetovalcev, da zapre-si vlado za pomoč. Odposlanstvo bo Štelo 5.000 oseb zastopalo pa bo milijon ameriških kmetovalcev, ki so v bankrotu. Eno leto uspešnega dela osrednjega protituberkuloznega dispanzerja na. Občinstvo se bo moralo v lastnem interesu čezdalje bolj zanimati za dispa°^ Med 822 sprejetimi pacijenti jih je bilo z odprto tuberkulozo, takšnih, ki so za okolico kužno nevarni. Značilno je razmerje med številom obolelih moških m obolelih žensk: pri 332 moških se je za.eklo v dispanzer 490 žensk. Iz tega razmerja se da sklepati dvoje: 1. da je v splošnem za zdravje žensk v naši družbi precej slabše poskrbljeno kakor za zdravje moških, 2. da so ženske v bolezenskih zadevah najbrž veliko razumnejše od moških in da so veliko prej pripravljene, iskati zdravniške pomoči, kakor pa moški, ki si po navadi domišljajo, da njihova močna natura lahko vse prenese, tudi kakšno še tako težko tuberkulozo. Od šol in šolskih zdravnikov je bilo v dispanzer poslanih 413 otrok. Po naročilu skrbstvene sestre se je zglasilo 309 bolnikov _ ta številka je živahen dokaz, kako važna nalega je zlasti glede iskanja v terenu odmerjena sestri. Popolnoma pregledanih je bilo 46 družin s 190 družinskimi člani. Zdravniških preiskav je dispanzer v celem izvršil 1154, med njimi 140 preiskav krvi, 742 preiskav bioloških reakcij, 259 krvi*in 1118 rentgenoloških preiskav. Umetnih pnevmotoraksov je dispanzer izvršil 58. V zunanje zdravljenje je odposlal 408 bolnikov. Obiskov na domu je bilo 532 in pri teh obiskih je bilo ugotovljeno, da tuberkulozni bolniki včasih stanujejo po hlevih (1 primer) in barakah (9), 171 jih živi po slabih (vlažnih, neprezračenih, nečistih) stanovanjih, v neoporečnih stanovanjih je dispanzer našel samo 87 svojih pacijentov. Izmed bolezni, s katerimi je dispanzer v tem letu imel opravka, je bilo 74 primerov odprte pljučne tuberkuloze (v 20 primerih je bila pljučni tuberkulozi preučena še tuberkuloza drugih organov), 255 zaprte pljučne tuberkuloze, 27 tuberkuloze kosti in sklepov, 340 skrofuloze (žlezne tuberkulo-ze). — Drugih bolezni netuberkulozmega značaja je dispanzer ugotovil 150, zdravih je naletel 156. Stanovanjske razmere, kakršne je dispanzer ugotovil pri svojih paeijentih, so vsekakor žalostne. Izmed 57 bolnikov z odprto tuberkulozo jih 35 spi v istem prostoru z drugimi osebami, 7 med njimi celo v isti postelji. Vse te težke razmere, v katerih bije Pro-tit.uberkulozni dispanzer svojo borbo proti tuberkulozi v Ljubljani in njenih delavskih predmestjih, so kričeč poziv, da b; morala vsa človekoljubno misleča javnost sodelovati v tej borbi. Najpreprostejši način, kako bi lahko vsak državljan postal vojščak protituberkulozne vojske, je ta, da postane član Protituberkulozne lige (Ljubljana, palača OUZD), za kar znaša mesečna članarina samo 1 Din. Prve dni oktobra je minilo leto, kar posluje v Ljubljani Protituberkuloznl dispanzer, ustanovljen na pobudo Osrednje protituberkulozne lige in s sodelovanjem in pomočjo mestne občine ljubljanske in Viča; občina Moste kljub dejstvu, da je m občansko predmestje najbolj nevarni revir tuberkuloze v Ljubljani, doslej še ni pristopila k tej organizirani borbi proti jetiki, tej najbolj neusmiljeni morilki človeštva. To leto dela, ki ga ima Protituberklozni dispanzer za seboj, je zgovorno dokazalo, kako nujno potrebna je smotrna borba proti tuberkulozi. Siromašnim bolnikom nudi dispanzer potrebno specialno zdravljenje, jim daje zdravstvene nasvete in jim poskuša urejati higiensko življenje na domu in pri vsem te igra prav važno vlogo prave Sa-maritanke in vlogo nekakšnega človekoljubnega medicinskega detektiva ob enem skrbstvena sestra dispanzerja. Poglavitni namen Protituberkuloznega dispanzerja pa je — odprta borba proti tuberkulozi, to se pravi: izslediti slednjega bolnika z odprto tuberkulozo, pomagati njemu in zavarovati družbo pred nevarnostjo, ki ji grozi od njega. Vse to so pogostem prav kočljive stvari, gospodarski in zdravstveni položaj bolnikov je v vseh primerih težko prizadet po krizi, v kateri živimo vsi, bolniki pa se poleg tega pogosto subjektivno čutijo povsem zdravi in delazmožni, pa vendar ne spadajo nikamor drugam kakor v skrbno specialno zdravljenje. Uspešno borbo proti tuberkulozi ovirajo težke gospodarske razmere, akutno pomanjkanje zdravstvenih zavodov, slaba stanovanja, po katerih živijo socialno šibkejši sloji, mimo vsega tega pa še laično nepozna-nje nevarnosti, ki jo prinaša ta socialna bolezen. Bolniki sami, ki se jim nudi vsa prilika zdravljenja ter so jim pogosto na human način na razpolago mesta v zdravstvenih zavodih, stavljajo najtežje zapreke s tem, da se po pameti svojega nerazumevanja sami odtegnejo zdravljenju ln neštetokrat celo pobegnejo iz teh zavodov. Proti-tuberkulozni dispanzer posveča veliko pozornost in skrb zlasti šolski mladini — saj bi se lahko reklo po tistem znanem pregovoru: česar je Janezek deležen, to Janez potem ima. Pri tuberkulozno obolelih otrocih gre po večihi še za bolj začetne primere, ki zdravljenju ne stavljajo tako težkih zaprek, kakršne bi se pojavile v poznejših letih, in zato je skrb za mladino toliko večjega pomena. Pri tem prizadevanju dispanzer prav uspešno sodeluje s šolsko polikliniko. V protituberkulozni dispanzer je v preteklem letu (od 5. oktobra 1931 do 30. septembra 1932) prišlo iskat specialne zdravniške pomoči 1.656 oseb. Ta številka se glede na delo, ki ga je moral dispanzer izvršiti, zdi precej znatna, toda v primeri z ogromnim odstotkom, kar je v prebivalstvu tuberkulozno obolelih, je vendar še zelo majh- Ponarejanje srebrnikov Beograd, 13. oktobra, p. Izdaja srebrnega denarja je zavedla celo vrsto ljudi, ki so mislili, da bodo s ponarejanjem srebrnikov. kar je mnogo lažje, kakor Pa Ponarejati bankovce, obogateli. V vseh delih države so se pojavili falzifikatorjL So to večinoma mali ljudje. Nikjer pa n5™«!0 sreče, ker jim takoj pridejo na sled. Včeraj so izsledili takega ponarejevalca v selu Krušara v moravski banovini. V Jagodini so se pojavili falzifikati desetdmarskih srebrnikov. Neki pek je opozoril na to policijo, ke po 25—35 Din. Prv ornima Domača kuhinja. Izbrana naravna vi na. Vejik to hiadea tti. Pri bivanjn preko Ž4 ai 15 % popusti. — Pri. poro£a m lastnik DJUR0 PAJIC. 861/» Zahtevajte samo Pechovo Antracen črnilo, ki je Izvrstne kvalitete. 317 PRAVI GENTLEMAN uporablja pri umivanju samo Lavende* Soap Paracelsus, odlično milo s karakteristično fino dišavo, ki se dobro peni in varuje kožo. Pri britju pa uporablja samo Paracelsus, milo za britje, v obliki valjarja (Shaving Stick). To je najblažje antiseptično milo, ki omehča brado in prepreči vse kožne infekcije. pravil in zadolžil ves svoj delež posesti. Že tedaj, ko je imel veliko škodo zaradi nesrečnih špekulacij, je prigovarjal svoji ženi, naj prepiše njemu svoj delež. Zena pa deioma iz lastnega nagiba, deloma po prigovarjanju svojih sorodnikov tega ni hotela storiti in so se začeli med njima hudi prepiri. Pozneje, ko je začel mož pt-jančevati, je imela žena seveda še več vzrokov, da je ostala pri svojem sklepu. Pred nekaj meseci sta se zakonca po hudih prepirih že razšla, pa sta se spet pomirila in prav kmalu so se prepiri začeli znova. Mož, ki je tudi v zadnjem času zaman prigovarjal ženi, nj mu prepiše svoj delež, je začel naposled igrati užaljenega m ljubosumnega zakonca, češ da se žena ne druži s svojimi daljnimi sorodniki samo zaradi rodbinskih in premoženjskih vezi, marveč tudi na način, ki gre na rovaš njegove časti. V hiši je nastal pravi pekel. Te dni je mož v pijanosti pobil ženo na tla, potem pa je onesveščeno polil s petrolejem in jo zažgal. Strašne bolečina opeklin so nesrečno ženo zdramile iz nezavesti, da je nalik goreči bakli stekla iz hiše in vpila na pomoč. Sosedje, ki so takoj prihiteli, so ji sicer rešili življenje, r 'bolnišnici pa se zdravniki boje, da bo im "1 grozni napad na njeno življenje najtežje posledice. Nesrečna žena je posebno hudo opečena po glavi in morda nikoli več ne bo izpregledala. Vaša kava na) ni več samo odlična, marveč tudi neškodljiva. Zato Kavo Hag! ULTURNI PREGLED Dr. Arnošt Muka Zdi se, da je letošnje leto malemu luži-ško-srbskemu narodu posebno nenaklonjeno. Poleg raznih usodnih političnih dogodkov je smrt že trikrat neizprosno posegla v vrsto njegovih voditeljev. Najprej je umrl profesor Jan Bryl, nato ravnatelj lužiško srbskega narodnega muzeja Wjerab, danes pa «no dobili vest, da Je umrl eden največjih luži-ško-srbskih in slovanskih duhov dr. Arnošt Muka, znan po svojih znanstvenih delih po vsem kulturnem svetu, kot preporoditeli Lužiških Srbov pa predvsem v slovanskem svetu- Dr. Arnošt Muka se je rodil 10. marca 1854 v Velikem Osijeku, dve uri hoda za-padno od Budišina. Gimnazijo ie obiskoval v Budišinu, kjer je bil kot višješolec tudi predsednik še danes obstoječega najstarejšega lužiško-srbskga dijaškega društva »Socie-tas Slavica Budissinensis«. Visokošolske nau-ke je končal v Lipskem in Jeni. Najprej je absolviral evangelsko bogoslovje, nato pa klasično filologijo in elavistiko. Za doktorja filozofije je bil promoviran 1. 1878., na vseučilišču v Lipskem, nakar je služboval kot srednješolski profesor v Žitavi, Budišinu in Kamenici (Chemnitz) ter nazadnje v Frei-burgu, kjer je stopil v pokoj. Glavno delo njegovega znanslvenega delovanja je slavistika, literarna zgodovina, lek-sikografija in folklora, tu si je pridobil ne-venljivih zaslug. Izdal je celo vrsto knjig iz omenjenih strok ter jih večino založil na lastne stroške- Prvo njegovo večje delo ie »Historisehe nnd vergleiehende Laut- nn,l Formenlehre der Niedersorbischen Sprache« ki je izšlo 1. 1891. v Lipskem. Krona vsega njegovega ustvarjanja pa je »Thesanrns lin »rnae Lnsatiae inferioris sorabicae — SIow-nik dolnoserbskeje r&cy a jeje narčeow«, na katerem je delal več kot četrt stoletja. Rokopis je predal ruski carski akademiji v Petro-gradu, ki je v letih 1911. do 1915. tiskala prvi del slovarja od A do N. Tiskanie drugega dela je preprečila svetovna vojna in ko so Rusiji zavladali sovjeti. niso mogli dela nadaljevati, ker ni bilo potrebnega denarja. Z velikim naporom in trudom se je dr. Muki posrečilo, da je s pomočjo praške akademije in berlinskega sovjetskega poslaništva dobil iz Ljeningrada še ne tiskani del rokopisa. ki je bil v letih 1926—27 tiskan v Pragi. Kot dopolnilo temu slovarju je izšel 1. 1928. v Pragi še slovar dolnjelužiških krajevnih in rodbinskih imen. Na stotine Mukovih razprav in člankov ie raztresenih po raznih slovanskih revijah, zbornikih in časopisih, največ v »Časopisu Mačicy Serbskeje«, katerega je od 1. 1894. do svoje smrti urejeval. Mnogo je pripomogel k izenačenju gornjelužiškega in izpopolnitvi dolnjelužiškega pravopisa, kakor tudi k uvedbi latinice na mesto poprej splošno rabljene gotice. Mnogo je žrtvoval za gradnjo Serbskega doma v Budišinu in več let je na lastne stroške izdajal edino lužiško-srbsko literarno revijo »Lužica«. V sedmih knjigah je izdal zbrane spise največjega lu-žiško-srbskega pesnika Arnošta Barta-Či-šinskega, v štirih knjigah dela Handrija Zejlerja, Waltarjeve pesmi ter še mnogo drugih knjig, kakor n. pr. Wjelino zbirko gornielužiškib pregovorov in rekov, ki jih !e marljivi Wjela nabral med narodom približno 10.000. Osnoval je tudi razne knjižne zbirke, kakor »Serbska ludowa knihowna«, »Prčnja serbska džiwadlowna zbirka« itcL. ki jih je tudi eam urejeval. V nacionalnem pokretu Lužiških Srbov je stal v prvih vrstah onih, ki so se odločno zavzemali za piavice najmanjšega slovanskega naroda. Več desetletij je stal na čelu lužiško-srb6kega mladinskega gibanja ter si je kot tak pridobil prvo mesto v .icvejšem nacionalnem preporodu Lužiških Srbov- Ob prevratu je bil član lužiško-srbskega narodnega odbora, ki je na pariški mirovni konferenci zahteval samostojnost srbske Luži<*e Zato je bil pozneje od Nemcev (zaradi ro-varenja proti nemškemu državnemu edin-stvu) obsojen na 4 mesece zapora in 500 mark denarne kazni. Velikega pomena za poznavanje Lužiških Srbov je njegova obširna kritična statistika, ki jo je sestavil pa podlagi privatnega ljudskega štetja in izdal 1. 1886. V mlajših letih je prepotoval vse slovanske zemlje, kjer je imel povsod mnogo odličnih prijateljev. Tudi Jugoslavijo je poznal precej dobro in zelo se je veselil vsakega napredka. Koncem preteklega stoletja je bil tudi v Ljubljani, kjer se je dobro poznal s takratnim županom, senatorjem g. Ivanom Hribarjem. Prav rad se je tudi spominjal svojih sestankov z g R. Pustoslemškom. Več let je prebil svoje počitnire na istrski riviieri kot gost hrvatskega književnika g-Viktorja Carja. Zato je tudi ob vsaki priliki rad dal duška svoiim čuvstvom nad usodo, ki ie po prevratu doletela naše istrsko ljudstvo. Kot slovanski znanstvenik je bil redni član Srbske akademije nauka v Beogradu, Jugo-slovenske akademije v Zagrebu, dopisni član petrograjske in redni član češke akademije v Pragi. Poleg tega je bil častni član mnogih drugih slovanskih društev ter častni predsednik Mač;ce Serbske v Budišinu. Imel pa je tudi več ruskih, srbskih, črnogorskih, poljskih, čeških in saških odlikovanj. Njegov dom v VVilhelmstrasse v Budišinu, kjer je v ponedeljek popoldne izdihnil svoio veliko dušo. je bil pravo slovansko svetišče, kamor eo romali vsi. ki jih je pot zanesla na slovanski sever Vsakega slovanskega gosta se je izredno razveselil in zadržal ga <* pri sebi po več ur. povprašujoč ga o razmerah v niegovi domovini in veseleč se vsakega slovanskega napredka. Trdno je veroval v ostajenie svojega tlačenega naroda in v lepšo slovansko bodočnost. Ko sem ga lani koncem novembra zadnjikrat obiskal v Budišinu. ie bil telesno že precej 6lab. Vid ie že skorai popolnoma \i-gubil in tudi sluh ga je zapuščal. Kljub temu pa je bil duševno še zelo svež in več ur na dan je še posvečal znanstvenemu delu, pri Katerem mu je nožrtovalno pomagala njegova »osebna tainica«. kakor je šaljivo imenoval svojo soprogo, roieno Čebinjo. Ona mu je zadnja leta pomagala pri čitanju znanstvenih knjig in tudi mu je po njegovem dik-tatu sestavljala rokopise- Velikemu slovanskemu učenjaku bodi ohranjen časten spomin! Vekoslav Bučar. V včerajšnjem poročilu o razstavi juo-slov. umetnikov na Holandskem so bila zamenjana imena, zato čitai v četrtem odstavku pravilno tako-le- Četrto dvorano so zavzeli Slovenci. Občinstvu je najbolj ugajal g. PREMIERA! FIlm mladostnega čara, ljubezni, smeha in zabave! Kathe Nagy Wol£. Albach Retty Otto Wallburg Adele Sandrock Eno minuto pred poroko zbeži nevesta svojemu starikavemu, pedantnemu ženinu in se poroči z izvoljencem svojega srca! Predstave ob 4., %8 in ^410 Elitni kino Matica Telefon 2124 » Imenovanje na pomorski vojni akademiji. Profesor matematike na dubrovniškl gimnaziji dr. Vicko Šipanovič je imenovan za rednega profesorja na pomorski vojn! akademiji v Dubrovniku. * Novi notarji. Novo imenovani notarji so začeli poslovati: Artur Mrevlja v Lo-sratcu 6. oktobra, Franc Tavzes v Kranju S. oktobra, Peter Maležič v Cerknici pa 10. oktobra. * Prijatelji! Ob času, ko se je vino pocenilo, vam ne bo težko dati oni mali dar slovenski knjigi na oltar, ki ga od vas pričakuje »Vodnikova družba^. 20 Din za knjige je tudi v tej krizi stvar vaše volje. * Lepo jesensko vreme na Primorju. Kakor poročajo z Gornjega Jadrana, je po večdnevnem dežju nastopilo lepo jesensko vreme, številni gosti, ki se še nahajajo na PTimorju, se zopet kopajo v morju ter se podajajo na izlete v razna letovišča gornjega Jadrana. * Gradbena delavnost v Skoplju. lz Skot>lja poročajo o živahni letošnji gradbeni delavnosti. G.radi se pet velikih javnih poslopij: monumentalna palača podružnice Narodne banke, dve šolski poslopji ln poslopji za upravo policije ter za okrožni urad za zavarovanje delavcev. * Veter prevrnM vlak. Nad vso Hercegovino je predvčerajšnjim divjal silen vihar. Veter je bil tako močan, da je lomil drevje in zlasti poškodoval strehe na poslopjih. Močna burja je celo prevrnila šest vagonov tovornega vlaka št. 5. Materialna škoda je velika. Na srečo pa pri nezgodi ni bilo človeških žrtev. * Nove cigarete. V bližnjih dneh prideta v prodajo dve novi vrsti cigaret po imenu :>Ibar in »Drava«. Po kvaliteti bodo cigarete »Ibar« nekako med »Zeto« in >Savoc. cigarete »Drava« pa med »Drino« '.n »Vardarjem«. * Novj grobovi. V Ljubljani je nenadno umrla gcspa Ana Goldsteinova in bo pogreb danes o'o 10. izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. KrTžu. _ V ljubljanski bolnici je umrla gospa LeopoldLna P e r k o, soproga nadučitelja v pokoju. Pogreb bo jutri ob 9. v Stožicah. _ V Kapeli pri Radencih so v soboto pokopali g. Feliksa M i r a, stavbenikovega s na. Pokojnik je prišel domov na okrevanje iz S kopi j a, kjer je služil vojaški rok, vendar pa je teden dni po svojem povratku umrl za malarijo. Številni prijatelji so spremili priljubljenega mladeniča na njegovi zadnji poti. _ Pokojnim blag spomin, žaiujočim naše iskreno sožalje! * Pogrežanci iz svetovne vojne. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postona-nje, da se pr-oar ase za mrtve naslednji nosere-šanci iz svetovne vojne: Forbici Matevž iz Medvod, Klančar Franc iz Lipe, Dacar KINO LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2730. Eve!yn Holt — Ernst Verebes v prekrasni tragediji Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Jernej iz Gornjega Tuhinja, Kopač Janez od Sv. Ožbalta, Knafelj Janez iz Mlake pr: Cerknici, Koieša Anton iz Račice, Košir Jurij od Sv. Filipa, Kavčič Jakob iz Gorenje vasi, Lamberger Franc iz Gradišča. Forbici Matevž iz Trbovelj in Eržen Janez iz Puštala pri škof ju Loki. * Smrt starega glagoljaša. V Kaštelu Starem pri Splitu je v visoki starost; S6 let umrl župnik don Miho škarica, ki je v svojem rojstnem kraju v Kaštelu Starem služil celih 40 let. Don Miho je bil eden največjih pospeševateljev glagolice do poslednjega dneva svojega življenja. « Smrtna nesreča rudarja. V rudniku Peklenici se je smrtno ponesrečil 25-letni delavec Ivan Jurovič iz Murskega Središča. Delal je v tem rudniku že več let. Ker vodi v rudnik za Izvažanje premoga ozek tir, je s premogom naložen vagon podrl Juroviča ter ga smrtno poškodoval, čez nekaj ur je poškodovanec umrl v bolnici. * Obupan uradnik. V obupu zaradi bede, v katero je zašel, si je predvčerajšnjim skušal končati življenje privatni uradnik Oton ReicM v Zagrebu. Z britvijo si je prereza.1 žile na obeh rokah. V težkem stanju so ga prepeljali v bolnico, a je malo upanja, da bi ostal pri življenju. V pismu izjavlja, da ne more več gledati, kako gladu jeta žena in otrok, on pa jima ne more pomagati. * Defravdaclja v somborski Hranilnici. Iz Sombora poročajo, da je te dni brez sledu izginil glavni knjigovodja hranilnice v Somboru Ranko Damjanovič. Pri škon-tracij.i se je ugotovilo, da je poneveril 300 tisoč dinarjev. Za njim je izdana tiralica. * Razbojniški napad pri Karlovcu. V selu Brebrovci je bil te dni izvršen drzen roparski napad. Trije neznani mladiči so prišli v hišo Karla šiljevinca ter zahtevali jedi in pijače. Stara seljakinja, ki je bila sama doma, je neznancem postregla. Neznanci pa so starki grozili z revolverji, eden izmed njih ji je z robcem zamašil usta, da ni mogla kričati, potem pa so jI zvezali roke in noige, prebrskali vse stanovanje, odnesli večji znesek denarja jn izginil: v bližnji gozd. * »Franz Josefova« grenčica, izvrstno sredstvo proti prebavnim motnjam ln go-rečicl. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz LfuMfasie u_ Ustanovitev Poljsko-jugoslovenskega akademskega kluba. Akademiki! Poljska republika in njene akademske organizacije kažejo zlasti v zadnjem času velik interes za zbiižaDje in sodelovanje z nami. Po njihovi inicijativi pa po lastnem preudarku smo se odločil;, ustanoviti na naši univerzi klub, ki bo njegov namen delo za zbližanje med poljsko in slovensko akademsko mladino. Pridite na sestanek v soboto 15. t. m. ob 11. dopoldne v sobo št. 77 naše univerze. Opozarjamo predvsem tovariše tehnike, ki bodo preko kluba lahko dobili direkten stik s pristojnimi mesti zaradi zamenjave počitniški!} praks s poljskimi študenti. O teh in vseh ostalih možnostih in koristih novega kluba bo tam razgovor. Pripravljalni odbor. u_ Srebrna poroka. Sanitetni referent dravske divizijske oblasti, sanitetni podpolkovnik g. dr. Lujo Debeljak in ni&gova gospa soproga Gila Debeldakova. roiena Bahleke, slavita danes lepo svečanost svoje srebrne poroke v najožjem rodbinskem krogu. Ugledna zakonca bosta po tihi sv. maši ob 7. zjutraj v eerkv; samristana Karmeličank v Mostah posvečena na jubilejni dan njunega zakona. K lepemu jubileju iskrene čestitke! o— Violinist Viher Miran. Na lanskem novinarskem koncertu je imelo ljubljansko občinstvo prvikrat priliko slišati mladega, Izredno nadarjenega vijolinista Mirana Viherja. Njegov prvi nastop v našem mestu je dosegel v vsakem pogledu velik uspeh. Lahko bi ga imenovaM našega čudežnega dečka. Miran Viher Je gojenec celjske Glasbene Matice, kjer poseča vijo-linski pouk pri ravnatelu g. Karlu San-cinu. Sancinova zasluga je, da nam je odkril mladega vijolinista ter ga b svojo veliko pedagoško sposobnostjo v nekaj letih izobrazil, da more z velikim uspehom izvajati zelo težke vljolinske koncertne komade. Na nedeljskem koncertu bo igral mladi Miran Viher dve skladbi s spremlje-vanjem simfoničnega orkestra, ln sicer Bachov vijolinski koncert v a - molu in V.i eux tem p sovo balado romanco. Poleg omenjenih dveh točk, ki jih igra solist Miran Viher, lzvaja pomnoženi operni orkester še dela znamenitih skladateljev: Mozarta, Sehuberta in Masseneta. Od Mozarta se Izvaja predigra k operi Figarova svatba. Od Sehuberta njegova nedovršena simfonija v dveh stavkih, od Masseneta pa suita Scenes pitoresques. Vse skladbe, ki se izvajajo na prvem ljudskem simfoničnem koncertu letošnje sezone, so vzete iz svetovnega koncertnega repertoarja. Dirigent kapelnik Anton Neffat in naš izvrstni in za koncertno življenje v našem mestu velezaslužn! operni orkester pa nam jamčita, da bo koncert na visoki umetniški stopinji. Cene so izredno nizse, sedeži se dobe od 6 do 20 Din. stojišča pa po 4 Din. Predprodaja je v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta v nede jo 16. t. m. točno ob 11. v unlonski dvorani. Šolski otroci so najbolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhajanju klic . skozi duplini ust ^ji grla vam bodo najbolj poma gale priljubljene Dobivajo se v vseh lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8, velikemu zavojčku Din 15. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najldealnejše odvajalno sredstvo. _ »Planine v plamenih. Danes ob 14. bo predvajala ZKD v kinu Matici lep al-plnski vojni film, ki nam kaže boje v ri-rolah ln Dolomitih med svetovno vojno. Glavno vlogo v tem odličnem filmskem delu igra Louis Trenker, eden najznamenitejših plezalcev današnje dobe. FUm, ki ga krasijo edinstveni naravni posnetki, lepa, napeta la nepozabna vsebina, naj »i vsakdo ogleda. Ker je film dolg. bo začetek predstave točno ob 14 Zveza za tujski promet priredi v nedeljo 16. t m. naslednje izlete z odprtimi avtobusi: Celodnevni izlet v Logarsko dolino, odhod izpred Figovca ob 5.30, povratek ob mraku. Cena s prehrano 125 Din. Poldnevni izlet na Jezersko, odhod ob 13. od Figovca, povratek ob mraku. Cena do Jezerskega sedla 69 Din. Celodnevni Izlet na štajersko na Llsco. Odhod ob 6. ziutrai od Figovca. Vožnja preko Celja. Zidanega mosta, prihod na Llsco okoli 10. Kratek postanek in ogled znanih kopališč Laško in Rimske toplice. Povratek popoldne preko Sevnice, Trebnjega in Doleni*V<». Cena vožnji 110 Din. Obenem prilika ogleda novega planinskega doma na Lise1, kjer se dobi po zmerni ceni okusna jedača in pijača. n_ V počaščen je spomina pokojnega ravnatelja Ignacija Verbajsa je daroval g. podpredsednik senata dr. Fran Novak 150 Din za dijaško podporno društvo Domovino. u_ Preporodovel! V soboto 15. t. m. ob pol 5. popoldne se bo vršilo predavanje dr. Ivana Laha o temi: Slovensko li-jaštvo in balkanska vojna. Vabljeni vsi. Za člane udeležba strogo obvezna. Bodite točni! u— Dve aretaciji. V bližini kolodvora so včeraj Izsledili brezposelnega delavca, 34-letnega Viktorja K. iz Trsta. Malo prej je bil skušal udretl r stanovanje železniškega direktorja v pokoju dr. Borka, a ga je pregnala domača služkinja. Viktorju se je tako zelo mudilo, da je celo pozabil vi-trih v ključavnici. Aretlranec se je zagovarjal na policiji, da Je nameraval samo beračiti. Nevarni taki berači z vltrihl! Dalje je bil aretiran Ernest S., ki Je pred nekaj dnevi vlomil v stanovanje železniškega uslužbenca Jerneja Lapajneta in mu odnesel za okroglih 800 D1n obleke. Podaljšati mladost zamoremo samo tako, ako svoje zdravje pravilno negujemo. Ako želimo, da osvežimo in ojačimo duh in telo, moramo jemati n— V LJubljani nI otroške paralize. Epidemije otroške mrtvičnosti, ki se je razširila po raznih mestih v Evropi, so se naravno prestrašili tudi Ljubljančani. K sreči pa se ta nevarni bolezen pri nas še nI ugnezdila in zaenkrat tudi ni treba bojazni, da bi se razširila v bodoče. Na me stnem flzikatu so nam na naše vprašanje zatrdili, da se v Ljubljani ni pojavil še prav noben primer otroške mrtvičnosti. Pač pa so beležili tri lahka obolenja v ljubljanski okolici, in sicer vsakega v drugem kraju. Nn primer je bid v Zg. šiški, drugi v Škofljici, tretji pa v nekem drugem kraju ljubljanske okolice. u^- V mestn4 klavnici se bo jutri v soboto ob 15. i rodajalo na prosti stojnici prašičje meso. Čz ti, prijatelj mej, hi vedel, haUo prt Slamiču nocoj bom jaz ohusne ribe jedel, pa bi gotovo šel z menoj! u— Tatinski drebiž. Lz stanovanja Pavle Močnikove v Salendrovi uiici 6 je odnesel nekdo različno zlatnino in srebrnino v vrednosti 2.000 Din. S stavbe Pokojninskega zavoda v Gajev! ulici je bilo pokradeno na škodo tvrdke Verbajs rs^no orodje, vredno 1.460 Din. »Iz stanovanja Ane Sufe-nikove na Krekovem trgu je odnesel tat dvoje moških hlač, vrednih 600 Din. Z ne-ograjenoga vrta hiše št. 23 v Sta.ničev! ulici je nekdo odpeljal Mariji Pintaričevi skoro novo samokolnico. Poleg omenjenih tatvin je bilo policiji prijavljenih v teku zadnjih dni tudi več tatvin koles. n_ Nevaren, najbrž podtaknjen požar je izbruhnil včeraj ob pol 4. zjutraj v Zg. Kašlju pri posestniku Gostinčarjc., po domače Borincu. Ogenj Je uničil skedenj m precejšnjo zalogo sena in slame ter nekaj poljedelskih strojev, škoda znaša okrog £5 tisoč dinarjev. Domrči gasilci so pod vodstvom svojega načelnika Franca Grada takoj stopili v akcijo s svojo novo motorno brizgalno ter iokai;zirali nevaren požar v prav kratit em času. V veliki nemarnosti so bile poleg stanovanjske hiše tudi sosednja poslopje ln naposled vsa vas. u_ Delavski oder »Svoboda« vprizori v nedeljo 16. t. m. ob 20. v dvorad Delavske zbornice reprizo sijajne burke »Dobri vojak švejk. Vstopnice po 10, 8, 6, 4 Din se dobe v Delavski zbornici. u_ »Martinov večer« moške ln ženske šentpetrske CM podružnice se bo vršil 5. novembra. n_ »Tabor« _ pevski zbor ima drev; ob 20. skupno pevsko vajo. Navzočnost vseh pevcev in pevk strogo obvezna, tudi zaradi važnega pogovora u— Gozdovniki! Danes ob 7. zvečer važen sestanek v areni Narodnega doma, — Vodstvo R. V. S. u— »Preporod« začne evoje letošnje plesne vaje z otvoritvijo, ki se bo vršila v soboto 15. t. m. točno ob 20. Igra mnogo obetajoči ln pred Inozemsko publiko po hvaljeni Ronny-jazz. Plesno šolo bo vodil dipl. plesni učitelj Jenko. U_ Drevj petkov plesni tečaj Jenkove čoie v Kazini ob 20. Jutri plesna vežba perfekcija. Pouk novitet Novi člani (ce) se vabijo. dnevno za predjužnek in malico naravno krepilno hrano Ovomaltine, ki je najboljši vir moči. •< "•'in .i Bomba smeha!! K*'' V- .A i , Zvočni kino „Ideal" W ✓v. i 'i-' . K"-. Izborna šaloigra, ki bo izzvala burjo smeha in zabave M i ,90n in nfegov k'"-": '.■i: i .iŽ sluga" V v^r-: fJ■ V v-j > • * "OJ K. Izvrstna satira na tiste ljudi, ki so čez noč obogateli, ki silijo v najfinejšo družbo in se v njej ne znajo vesti!! .1 V --».." I Danes ob 4, 7. in 9. nri zvečer J C .'X .vi ; iV/ Bomba smeha!! t - ■-. V?v• ' V >- v*- - • Tone Kral;; njegovo »Kmečko ženitovanje« ie imelo zoln lep uspeh. V tej dvorani so Liie ludi sl.ulplurs g. Franceta Kralja Novosti slovenskega književnega trga. V založbi Tiskovne zadruge izidejo v nekaj dneh tri nova izdan ja: Stcvensonovih »Prigod Davida Bulfonija* II. del. »Catriona« v prevodu Vladimirja Levstika. Toneta Seli-škar.ja izvirni roman »Nasedli brod« in dr. Stanka Lebna študija o »Problemu slovenske vzgojen. Zdravniški vestnik. strokovno glasilo slovenskih zdravnikov, je dobil novega urednika v osebi dr. L. Neubauerja na Golniku. V pravkar izišli 5- številki je objavljena daljša razprava znanega onkologa, primarija dr- Jos. Cholewe »Rakasta obolenja in lipoi-dk. Pisec poroča o novih izsledkih svojega raziskovanja glede vpliva katrana na postanek rakastih obolenj. — Dr. Rajner Bassin je prispeval razpravo »Higijena oči«. Njegova raziskovanja in navodila veljajo za najvažnejšo dobo. t. i. za šolska leta. V teh letih se priroiena kratkovidnost zaradi pomanjkljive očesne higijene in zlorabe vida često poslabša, kar je pisec nazorno pokazal s statistiko iz ljubljanskih srednjih šol. Izmed 2220 učencev ljubljanskih osnovnih, meščanskih in srednjih šol je po piščevih ugotovitvah na or-novnih šolah o^o kratkovidnih, na meščanskih že 8.7»/o, na srednjih pa 18.4%. Pisec razpravlja o načinu pobijania 1 ratkovidnosti v šolski dobi in ugotavlja, da »na polju higijene oči še daleč zaostajamo ra rapadnimi narodi, da se pa tudi pri nas kažejo znaki zboljšanja«. Sledi še referat docenta dr. Koširja s področja onkoloških raziskovanj ter vrsta beležk in referatov. Posnemamo tudi vest, da je docent dr. Ivan Malico v Mariboru dal Slov. zdravni- škemu društvu na razpolago 3000 Din kot nagrado za najboljše delo iz medicinske vede. Razprava bodi predložena tri tedne pred rednim občnim zborom SZD v letu 1933. Gunduliceva »Duhravfea« v češkem prevodu. Češki zdravnik dr. Josef Vina?, ki je že pred leti prevel Gunduličevega »Osmana«, je sedaj dovršil češki prevod ljubeznive pastirske igre istega avtorja »Dubravka«, ki je prava visoka pesem svobod oljubnosti starega Dubrovnika. Jos- Pata nasvetuje v pni številki »čehoslovačko-jugoslov. revije«, da bi se »Dubravka« uprizorila na Češkem ob s^vnostnih proslavah češkoslov.-jugosloven-ske vzajemnosti. Velik jugoslovenski koncert v Berlinn. Kakor izvemo, pripravlja jugoslovenska kolonija v zvezi z našimi študenti v Berlinu velik jugoslovenski koncert z naslovom >Ju-goslavischer Lieder- und Symphonieabend«. Po dosedanjih dispozicijah bo koncert dne 16- novembra. Sodeloval bo berlinski filhar-monični orkester pod vodstvom dirigenta Kleiberta, kot solisti pa bodo nastopili Ljubica Oblak-Strozzijeva, Ančica Mitrovičeva, Marij Šimenc, Tino Patiera. Julij Betetto in violinist Herzog. Protektorat za ta koncert, ki bo prva večja afirmacija Jugoslovenov v prestolnici Nemčije, je prevzel naš berlinski poslanik Zivojin Balugžič. 0 uprizoritvi d*Albertove opere >V nižaric v zagrebški operi nam je poslal soet iz Ljubljane to-le navdušeno sodbo: Naključje je naneslo, da sem si lahko mimogrede ogledal v zagrebškem gledališču D' Albertovo opero »V nižavi«. O nji gre glas, da je to ena najboljših vprizoritev v zadnjem času v zagrebški operi. Priznati moram, da je opera zares skrbno naštudirana in je pod muzikal- nim vodstvom ravnatelja Krešimira Barano-vica dosegla izredno lep uspeh. Režija je v rokah našega rojaka Križaja, ki se je — kakor sem izvedel — prvič predstavil zagrebškemu občinstvu kot režiser. Svojo nalogo je opravil odlično. Scenerija utegne biti še izza prejšnjih časov, kar sedanja kriza v polni meri opravičuje. Opero je vredno slišati že zaradi same kreacije ge. Ančice Mitrovičeve, ki je v tej težki vlogi pokazala vse svoje visoke pevske kvalitete in nepre-kosljivo igro, ki bi jo morda točneje označil z besedo: doživljanje. Njen prvi partner ie Marij Šimenc, ki ji je kot Pedro pač najboljši drug- Tudi Križaj je kar najodličnejše odpel svojo vlogo. Manj mi je ugajal gost Schvvarz iz Prage, ki je podal Sebastjana bolj tirolsko (po načinu Wi!helma Telia) nego špansko. Tudi njegova pretirana tea-traličnost je kajkrat mučna. Sicer pa je vprizoritev opere »V nižavi« zlasti pevsko tako odlična, da ne zaostaja za vprizoritvami največjih evropskih oper. (M. P.). Ruski pevec Viktor Henkin, eden najpopularnejših pevcev v emigraciji, bo te dni koncertiral v Beogradu. Puccinijevo opero »Dekle i »pada« je včeraj vprizorila beograjska opera kot prvo premiero v novi sezoni. 0 značaja slovanske književnosti so s., nadalje izjavili trije slavisti: poljski profesor Brfirkner, sovjetski učenjak Deržavin m češkoslovaški profesor Woilman. Prvi predvsem opaža samo velike razlike med slovanskimi narodi, drugi 9ploh ne najde na slovanskih literaturah ničesar specifično slovanskega, tretji pa za razliko od prvih dveh označuje skupne znake vsega slovanskega slovstva. Osnovni znak celotnega slovanslva in njegove literature je po Wo!lmann kole-banje med skrajnim individualizmom :n skrajnim kolektivizmom; ta individualistič-no-kolektivistični dualizem ubrano izravnava praktična etičnost, ki je daleč od vsake metafizike in mistike. Slovanska vernost ie prav za prav nravnost. Slovanski individua-lizem išče neposrednih odnosov do Boga in že po naravi ni dovzeten za cerkev in vlado duhovščine. V javnem življenju si le trud> ma nalaga demokratično samodisciplino, njegov slovanski socialni čut je usmerjen v socializem. L'art pour 1'art v slovanski književnosti ni doma. Slovanska umetnost je tendenčna versko, socialno, narodno in mednarodno. Literatura je v službi življenja in njegovih potreb. Na dnu slovanske duše vedno drhti ideal človeštva, človečnosti in humanitete- (Po »Čehoslov-jugo9lov. reviji«.) Iz nemške književnosti. Alfred Kerr je dal gledališko študijo »Wa3 wird aus Deutschlands Theater«. — Bernhard Keller-mann je objavil pri Fischerju nov roman »Die Stadt Anatok, ki ie orav kakor njegov sloveči »Der Tunel« (Predor) posvečen pr> blemu tehnike in človeštva. — Romantično pravljico o potopljenem mestu Vineti je Kurt Henser. pisec lani izišlega uspelega romana »Die Reise ins Innere«. vzel za motiv svojega novega romana »Abenteuer in Vineta«. — Franz Blei je v velikem biografskem spisu obdelal osebnost in življenje slovefe-Ta diplomata. Fouchejevega tekmeca Tallovran-da. — Pri ZsolnaTu je izšel gledališki roman Otta Zareka »Theater um Maria Thuk — Med novimi knjigami založbe »Ins^k vzbuja pozornost Štefana Zweiga ž;vljenic-pisni esej o Mariji Antoineli in Thimer-mannsov življenjepis Frančiška Asiškega. Iz Ceffa e_ Veliko zborovanje JRKD v St. jurju ob južni žel. V nedeljo ob pol 15. se bo pričelo v telovadnici narodne šole v št-Jurju ob južni železnici veliko zborovanje JRKD,"na katerem bosta poročala minister za socialno politiko in nar. zdravje g. Ivan Puceij ter narodni poslanec g Iv. PrekoršeK G. minister Puceli bo v nede"rk> ob 9. dopoldne tudi prisostvoval otvoritvi nove. moderne porodnišnice v Celju e_ Mestno gledališče je otvorilo novo sezono z gostovanjem mariborskega Narodnega gledališča, ki je uprizorilo v sredo zvečer Cankarjevo satirično komedijo >Za narodom blagor«. G. Jože Kov.ič je zrežiral igro zelo temeljito, v Cankarjevem duhu in 3 krepko, učinkovito ksrakteri-zaciio ulog Scenerija je bila samo označena, a žeto posrečena m poantirana Izvrstne, pravilno karakterizirane tipe is uboge doline šentflorijanske so podali gg. Pavle Kovič (dr. Grozd). Pavel Rasber-ger (dr. Gruden), VI. Skrblnšek (žurnalist ščuka). Grom (Gornik), Nakrst (jurist Ka divec) in Furijan (prof. Kremžar) ter ga. Dragutincvičeva (Mrmoljevka), gdč. Kraljeva (Matilda) in Starčeva (Grudnova). Tudi Izvedba ostalih ulog je bila skrbna )n uspešna. Mariborski gostje so nudili lep gledališki večer, dostojen Cankarja. Gledališče ie bilo razmeroma slabo zasedeno, prazne so bile zlasti lože, kajti oni. ki si lahko kljub krizi kupijo boljši sedež, nimajo resnične notranje potrebe po gledališki umetnosti. Ljubezen do gledališča gojijo predvsem oni. ki žive v skromnih razmerah. e_ M al j violinist Miran Vlh«- 'to priredil 12. novembra koncert v Celju. Na zanimivem sporedu bodo zastopani skladatelji Cassado, Dvofak, Mozart, Paganini, Scarlattl, Szimanovski. štcicer-SlavensVi In Tieurtemps. Društva na1 blagovolilo upoštevati datum tega koncerta. e_ Nabiralni odbor, ki je zaključil nabiranje darov za brezposelne ln reveže v Celju in okolici, prosi vse darovalce, kt so bili morda prezrti, da bi poslali pripravljena darila celjski ekspozituri borze dela al! pa ji sporočili svoje naslove, nar kar bodo prišli nabiralci po darlla. e— Delovni trg. Pri ekspozituri javne borze dela v Cel>u se je od 10. do 12. t. m. na novo prijavilo 74 brezposelnih (43 moških in 31 žensk), posredovanj je bilo izvršenih za 39 oseb (14 moških in 25 žensk), 20. t m. pa Je ostalo v evidenci 542 brezposelnih (469 moških ln 73 žensk). Službo dobe 1 .evljarski pomočnik, 1 klepar, 2 kuharici, 2 služkinji in 1 hišnica. e_ Smrtna žrtev nesreče. 63-letnl delavec Anton Višnar z Dobrove pri Celju, v katerega Je v ponedeljek popoldne pri žaganju drv na lesnem skladišču g. Blaža Sodina ob Mariborski cesti odletelo poleno ter mu težko poškodovalo vrat in sapnik, je v sredo 12. t m. zvečer v bolnici podlegel poškodbam. e— Mestni kino predvaja danes ob Izvrstno zvočno veseloigro z godbo In petjem »Neznani gost«. V glavnih vlogah Szoke S-zaka.ll in Celjan Harry Hardt (Herman Klimbacher). Iz Maribora a_ Izpred sodišča. Pred kazenskim malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je stal predvčerajšnjim Josip Košuta, lastnik špedicijskega podjetja |Kontlnen-tak, ker ga Je tožil njegov družabnih Josip Habjanček, posestnik iz Marenberga, zaradi plačila 357.500 Din, ki jih je podpisal na dobre besede v menicah. Bilo j« o stvari že več razprav, ki pa so bile ia različnih vzrokov preložene, zdaj pa bil Košuta zaradi s-leparstva obsojen na 2 leti strogega zapora in na povrnitev povzročene škode. Obsojenec se Je s kaznijo zadovoljil. a__Osrednji cx&or Narodne odbrane ja osnoval v zvezi z gospodarskimi organizacijami pcaeben gospodarski oddelek pol naslovom ^Odbor za napredek nacionalne delavnosti«. Izdan bo v prlhodijih dneh poseben letak, ki naj ga vsak podrobno prečita. a— Civilna poroka. Mariborski podžupan je te dni poročil g. i^aszloja LSschnlgga a gdč. Ano Hubmannovo. a— Žrtev napada. Preteklo sredo zvečer je napadeJ neki poljski delavec v Stanovskem pri Mariboru domov se vTačajoče-ga 59-letnega zidarskega pomočnika Iva* na Jadra ter ga poškodoval z nekim trdim predmetom tako hudo po glavi, da je moral Jager poiskati zdravniško pomoč v bolnici. a— Prometna nesreča. Zaradi premajhne pazljivosti je prišel včeraj 23!etp- :-ničarjev sin 4gnac Matko lz Spodnje Velke pri Mariji Snežni na Aleksandrovi cesti r Krčevlnl pod voz, ki mu je zlomil desno nogo. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico. a_ Smrtna nesreča. Predsnočnjim je bil obveščen službujoči stražnik, da je neka avstrijska lokomotiva pri premikanju po vozila na železniškem mostu nekega stra-žečega vojaka. Komisija, ki je prišla kmalu po nesreči na lice mesta, je ugotovila, da je ponesrečenec vojak tukajšnjega 43. pešpolka, Izet Tejzulovič. Vojak je po la>-stni neprevidnosti prišel pod stroj, ki ga je popolnoma ra-zmesarll. a— Predavanja za mojstrske izpite. Na večstransko izraženo željo bo mariborska poslovalnica zborničnega obrtno-pospeše-valnega zavoda priredila ponovno predavanja iz zakonoznanstva. knjigovodstva, splsja in kalkulacije v najpotrebnejšem obsegu za rokodelske pomočnike, v prvi vrsti za tiste, ki nameravajo v kratkem pristopiti k mojstrskemu izpitu. Predavanja se bodo vršila le, če se prijavi dovolj io število Interesentov, in bodo trajala približno 15 ur. Pouk bo tudi tofcrat brezplačen. Lokal In čas predavanja se bo udeležencem Javil, ako se bo zbralo zadostno število prijav Prijave je poslati do 17. t. m. na naslov obrtnozadrnžnega nadzornika g. Založnika v Maribor, »reško načelstvo. a— Pogreb žrtev rodbinske tragedije v študentski ulici. Včeraj ob 16. so ob velikanski udeležbi prebivalstva pokopal; na pobreškem pokopališču mizarskega mojstra Antona Viherja, ki mu je lastna že ia na tragičen način končala življenje. Pogreba so se udeležili skoro vsi mizarski mojstri Iz mesta In okolice ter veliko število drugih obrtnikov. Obe krsti, moževo ■hi žene Ane, Irt }© aodlla. sama eefcl, j« blagoslovil stolni župnik g. Dmes, nakar so moževo položili v grob, ženino x>a or®-peljali v Gradec, kjer bo sežgana v krema-toriju. a— Izjava. V izoglb pomotam naznanja T. T. Maii.ro Teiohner, naloga »Refleks« žarnic, Maribor, Aleksandrova cesta 57, cenjenim odjemalcem, da ona kakor turtt njen zastopnik nista identična s pisci člankov, ki so bili zadnje dni objavljeni v raz-niih časopisih. Z odličnim spoštovanjem M. Teieher. a— Občinstvo se ponovno opozarja, da sta odslej uredništvo ta uprava »Mariborskega Večernika Jutra« ter podružnica 3Jutra« v novih prostorih v Gosposki ulici št. 11, na dvorišču, desno, zgoraj. a— Ljudska univerza. Danes ob 20.15 bo predaval g. dr. Fran Toplak o spolnih zablodah mladine. L nožem v srce Maribor, 13. oktobra. V Ižakovcfh pri Beltincih je v nedeljo popoldne okrog 17. 36 letni delavec Alojzij Djmitrič zabodel 28 letnega posestnikove-ga sina Alojzija Petka, ki je kma>lu nato zaradi izkrvavljenja izdihnil. Ozadje krvave vaške drame je večletno sovraštvo med ubijalcem in pokojnim Petkom. Domitrič je bil na Petka zelo ljubosumen, ker ja bil ta pred poroko fant njegove izvoljen-ke in ni to razmerje ostalo brez posledic. Zato je Domitrič kmalu po poroki začel sovražiti žono, še hujša jeza pa je bita na Petka, ki je še vedno zalezoval ženo. Ko je kritičnega dne Petek prihitel na pomoč Domitričevi ženi, ki jo je mož hudo pretepal, je Domitrič takoj skočil z nožem v roki na Petka in ga zabodel naravnost v srce. Ubijalca so orožniki danes prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča odarstvo Repertoarji Drama Začetek ob 20-Petek. 14.: zaprto. Sobota. 15.: Boksi. Izven. Znižane cene. Nedelja, 16.: Celjski grofje. Izven- Znižan«4 cene. Ponedeljek, 17-: Strast pod bresti. Red A Opera Začetek ob 20. Petek, 14.: zaprto. Sobota, 15.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene Nedelja, 16.: ob 11. up ljudski simfonični koncert v Unionski dvorani; ob 20. uri Viktorija in njen huzar. Tzv^n. Znižane cene- Ponedeljek, 17.: zaprto. Dve dramski predstavi po znižanih cenah. Jutri se bo ponovila v drami prisrčna veseloigra »Roksi«. Velezabavna vsebina in izvrstna igra sta pri vsaki uprizoritvi zabavali občinstvo, ki se je nasmejalo do solz. — V nedeljo ob 20- se bo ponovila Kreftova drama »Celjski grofie«. Interesantno delo je vzbudilo pri občinstvu veliko zanimanje. »Trije mušketirji« so vesela in zabavna parodiia, kater? snov je vzeta iz Dumaso-verra romana. Glasbo ie sestavil dunajski skladatelj Benatzki, v njej srečamo razne več ali manj znane melodije, ki jih je glasbenik BenatzkV srečno porabil in sodobno inštrumentiral. Nedelja v operi. Zvečer ee bo ponovila prvič v letošnji sezoni opereta >Viklorija in njen huzar«, ki ie imela v lanski sezoni največji uspeh- Poleg ••Grofice Marice« se je ta opereta najbolj priljubila. 20 predstav ie imela v eni sezoni in to ie najboljši dokaz, da je delo v resnici uspolo. Prvi ljudski simfoničen koncert letošnje sezone bo v nedeljo 16. t. m. ob pol 11- dopoldne v unionski dvorani. Spored izvaja pod vodstvom kapelnika Neffata pomnoženi operni* orkester. Sodeluje kot solist mladi vijolinist, učenec celjskega ravnatelja Glasbene Matije g. Karla Sancina, g. Viher Miran, ki je lansko leto na novinarskem koncertu žel velike uspehe- Orkester bo igral Mozartovo predigro k operi »Figarova svatbam. Schubertovo nedovršeno simfonijo v H-molu v dveh stavkih, in Massenetovo suito v štirih stavkih: Scenes pittoresques. Mali Viher M'ran bo igral Bachov vijolinski koncert v A-molu in Veuxtempsovo balado in polonezo za vijolino in orkester. Spored je velezanimiv in bo tudi izvajanje brez dvoma na veliki umetniški stopnji, za kar nam jamčita odlični in pribljubljeni dirigent in operni orkester. Vstopnice so po znatno znižanih cenah v prodaji od jutri dalje v Matični knjigarni. Mesarji dravske banovine za svoje interese Maribor, 17. oktobra. Včeraj so se sestali v dvorani hotela »Pri zamorcu« mesarski mojstri iz vse dravske banovine k veliki skupščini mesarskih zadrug. Že pri prihodu na kolodvor jih je v navzočnosti mnogoštevilnih mariborskih stanovskih tovarišev pozdravil častni predsednik Združenja mariborskih mesarskih in prekajevalskih mojstrov g. Franc Hohnjec. Točno ob napovedani uri je zborovanje otvoril predsednik prireditvenega odbora g. Smodej, ki je izrazil željo, da bi zborovanje čim boljše uspelo, predsednik akcijskega odbora mesarskih zadrug g. Jakob Dimnik iz Ljubljane, pa je pozdravil navzoče goste, tako oba okrajna glavarja dr. Ipavca in Ma-karja, zastopnika mariborske mestne občine podžupna g. Golouha in ravnatelja mestne klavnice dr. Rojka, zastopnika tržnega nadzorstva dr. Lužarja, obrtno zadružnega nadzornika g- Ignacija Založnika, tajnika Zbornice za TOI g. Žagarja, davčr^—' upravitelja g. Merama, zastopnika banovinske vinarske šole prof. Vojska in predsednika Zveze obrtnih zadrug Bureša. V svojih nadaljnjih izvajanjih je poudaril potrebo stanovske zavesti. složnega dela za skur>no dobrobit stanu. V imenu mariborske mestne občine ie pozdravil skupščino podžupan g. Golouh, v imenu Zbornice za TOI g. Žagar. Za Zvezo obrtnih zadrug pa g. Bureš. Na predlog g. Zana je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravna brzojavka pa ministru g. Mohoriču. Predsednik je nato prešel na dnevni red. Prvi referat je imel g. Alojzij Mrežar iz Ljubljane, ki je podal izčrpno poročilo o najbolj perečem vprašanju, ki zadeva mesarsko obrt, to je o klanju po kmetih. V svojih izvajanjih je ugotovil zanimiva dejstva- Predvsem je izrazil željo, da bi banska uprava izdala pravnoveljavno interpretacijo novega obrtnega zakona glede klanja na kmetih, ki bo omogočala zadrugam, odnosno mesarskim mojstrom pritožbe na ministrstvo. 7 a njim je poročal o vprašanju prostih stojnic g. Brezočnik, načelnik mariborskega združenja. Zahteval je, da bi se izdali zakoniti predpisi sa proste stojnice, kjer se neopore-čeno meso ne sme prodajati. 0 raznih »mesarskih grehih« je izpregovo-ril g. Hohnjec. Dejal je, da bi bil položaj naših mesarskih mojstrov nedvomno drugačen, kakor pa je, če bi mesarji spoštovali stanovsko zavest in solidarnost. Razpasla se je trgovina 9 firmami in se nikjer tako ne šušmari, kakor ravno v mesarski obrti. Mojstri ne prijavljajo točno svojih vajencev, ne drže se zapiralnega časa in pogosto kršijo tržni red. Za njim ie poročal o potrebi ustanovitve Zveze mesarskih zadrug za vso dravsko banovino g. Ivo Žan iz Ljubljane. Nova zveza naj pospeši organizacijo zadrug in obrtne interese mesarjev, podpira naj zadruge pri izpolnjevanju njihovih nalog, skrbi naj za obrtno izobrazbo vajencev in pomočnikov, pospešuje obrtno šolstvo in izobrazbo članov zadrug ter skrbi za skupnost in stanovsko čast mesarskega stanu- Njegov predlog, da bo sedež zveze v Ljubljani, je bil soglasno sprejet. Določen je bil odbor, ki bo predložil v odobritev pravila banski upravi- Ustanovni občni zbor Zveze ho še letos v Ljubljani, poprej pa bodo slicale zadruge izredne občne zbore, na katerih se bo sklepalo o pristopu k novi Zvezi. O vzgoji mesarskega naraščaja je poročni g. Jernej Fidler iz Maribora- Slavil je več konkretnih predlogov, ki so bili soglasno sprejeti. Zavzemal se je zlasti za telesno in duševno vzgojo vajencev in za obrtno nadaljevalno šolo. ki ji je bila doslej posvečena malenkostna pozornost. Sledila so poročil'1 zastopnikov posameznih združenj. G. Vindi-šer iz Novega mesta je naglasi I nujno potrebo združitve mesariev v skupno organizacijo. G- Zaje iz Ljubljane pa je izrazil željo, da bi tisk primerno upošteval težnje mesarske obrti. Pri slučajnostih se je razvila obširna debata nakar je ob pol 22. predsedn-k zaključil uspelo zborovanje. Takse na gledališke in umetniške prireditve Kakor znano predpisuje § 27. finančnega zakona za tekoče leto, da se uvede pobiranje posebne takse na vstopnice za gledališke in umetniške koncerte in prireditve ter na vstopnice v umetniških ustanovah, v višini 0-50—5 Din od vsakega sedeža, in sicer v korist osrednjega pokojninskega sklada gledaliških članov. Sedaj je minister za prosveto predpisal pravilnik o načinu pobiranja te takse, ki je objavljen v »Službenih Novinah« od 12. t m. Ta pravilnik pravi, da se plačuje taksa od vstopnice ali pa od osebe (ako se prireditev vrši s prostovoljnimi prispevki posetnikov), in sicer pri vseh javnih umetniških prireditvah (gledališke predstave in razni umetniški koncerti). Taksa znaša za predstave državnih, oblastnih in banovinskih gledališč (ne glede na to, v katerem kraju se vršijo): od vsakega lož-nega sedeža v parterju in L galeriji 2 Dia, od vsakega sedeža v II. galeriji 1.50 Din, od sedeža I. reda v parterju 2 Din, od sedeža II- reda v parterju in od sedeža v parketu 1.50 Din, od sedeža na I. galeriji 2 Din. od sedeža I. in II. reda v I. galeriji 1450 Din, od sedeža v I. galeriji 1 Din, od sedeža v zadnji galeriji in od stojišč 0.50 Din. Pri predstavah pooblaščenih in drugih domačih potuiočih gledališč: za sedeže 1 Din, za stojišča 0.50 Din- Pri predstavah ln umetniških koncertih diletantskih umetniških družin, podeželskih gledališč, čitalnic, šol, sokolskih in drugih društev, pri čemer gre čisti dohodek v blagajno dotične ustanove ali dotičnega društva, se ne plača taksa. Za javne umetniške koncerte domačih umetnikov (posameznikov ali ansamblov), ki se vršijo v poslopjih državnih, oblastnih ali banovinskih gledališč ali v drugih zgradbah z ložami se plača polovična taksa, določena za gledališke predstave; če pa se ti koncerti vršijo v drugih zgradbah se plača 1 Din od sedeža prvega roda in 0.50 Din od sedeža drugega reda- Pri koncertih tujih umetnikov se plača v gledališčih in lokalih z ložami dvojna taksa, kakor za gledališke predstave, v ostalih zgradbah za 2 Din odn. 0.50 Din. Za umetniške koncerte strogo dobrodelnega značaja (kar mora biti potrjeno z odlokom prosvetnega ministrstva) se no pobere taksa. Ako se gledališke predstave in umetniški koncerti prirejajo 8 prostovoljnimi prispevki, se plača 1 Din od osebe (če točke izvajajo tuji umetniki 3 DinV Na brezplačne vstopnice se pobere po 3 Din, razen na vstonnice službenih organov in pred stavnikov tiska. Takso poberejo gledališke blagajne in jo odvajajo mesečno centralni upravi Udruže-nia igralcev. Pri prireditvah, kjer se plača državna taksa iz tar. št. 99a taksne tarife, pobere takso finančno oblastvo skupno z državno takso. Centralna uprava Udruženja igralcev je dolžna prejete zneske takoj položiti na poseben račun pri Državni hipotekar ni banki in ne sme na breme tega računa delati nobenih izdatkov, dokler se ne ustanovi centralni pokojninski fond članov gle dališč. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Petek. 14.: zaprto. Sobota, 15-: Za narodov blagor. Red A. Nedelja, 16.: Trije vaški svetniki. Prvi nastop g. Josipa Daneša, priljubljenega komika, ki se je po dveletni odsotnosti povrnil, bo v nedeljo v zabavni kmečki veseloigri. Nastopil bo kot Lahajnarjev Ja-kec, v kateri vlogi je žel v Ljubljani velik uspeh. Leharjeva opereta »Friderika«, muzikalno krasno in resno glasbeno delo, se bo uprizorila prvič na slovenskem odru za. otvoritev glasbene sezone prihodnji teden. Po lepoti glasbe dosega ta opereta iz lanske sezone znano »Zemljo smehljaja«, vsebina pa je vzela iz mladosti pesnika Goetheja. Muzikalno vodstvo ima kapelnik Herzog, režira VI-Skrbinšek. Frideriko poje Udovičeva. Goetheja Sancin. V ostalih večjih vlogah Barbi-č"va. Kraljeva, Zakrajškova, Dragutinovičc-va, Furijan, Daneš, Harastovič in Grom. Vremensko poročilo MeteoroloSkepa zavoda v Ljublja«-| dne 13. oktobra Stervilke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje Darometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. »mer in brzino ^etra, 6 oblačnost 1—10. 7. trsta padavin, 8. padavine v ram — Temperatura: prve Številke pomenijo aai-vižio druge natoižlo 'emperaturo. Ljubljana: 7, 766.7, 7.0, 90, NE1, megla, —, _; Ljubljana: 13, 764.8, 15.0, 70, SW1, 7, —, Maribor: 7, 764.7, 8.0, 80, NW1. jasno, — —; Zagreb: 7, 765.7. 11.0, E2, 3, _., _; Beograd 764.9, 13.0, 80, mirno, 8, —, _; Sarajevo: 7, 766.0, 10.0, 90, E-NE2. 9, —, Skoplje: 7, 766.4, 11.0, 80- mirno. 6, Split: 7, 764.0, 18.0, 70. NE6, 7, —, —; Kumbor: 7, 762.6, 20 0, 80, mirno, f), Rab: 7, 765.9, 14.0, 80, NW2, 3. Temperatura: Ljubljana 17.0, 6.0; Maribor 17.0, 8.0; Zagreb 20.0, 10.0; Beograd 22.0. 12.0; Sarajevo —, 7.0; Skoplje 30.0, 9.0; Split 26.0, 17.0; Kumbor —, 18.0; Rab — 14.0. Sonce vzhaja oh 6.12, zahaja ob 17.22 Luna vzhaja ob 16.41, zakaja ob 5.1. Letošnji ms^ivenšssi val Državni statistični urad je pravkar objavil podatke o insolvencah v septembru, iz katerih je razvidno, da je bilo v tem mesecu v vse i državi 64 konkurzov (lani v septembru 46) in 81 poravnalnih po,stopanj (lani 6S), skupaj torej 145 insoivenc nasproti 133 v avgustu in 161 v juliju t 1. Na posamezne banovine odpade naslednje število insoivenc (prva številka označuje konlkurze, druga pa poravnalna postopamja; v oklepajih podatki za september 1931): dravska banovina 10+21 (4+9), vardar-ska 5+0 (6+1), vrbaska 0 + 3 (0+0, drrin-ska 8+8 (7 + 3), dunavska 8 + 10 (11+31). zetska 5 (3+2), moravska 9+0 (2+0), primorska 3 + 3 (5+1), savska 14+24 6 + 1-8), Beograd 2+9 (2+3). Število insoivenc se je v primeri z laai-skim septembrom najbolj povečalo v dirav-ski in savski banovini, dočim je letos v du-navski banovini manjše. 1523 insoivenc od počitka leta V prvih 3 letošnjih četrtletjih ie bilo v naši državi zabofeženih že 1523 insoivenc, in sicer 578 koriikurzov in 945 poravnalnih postopanj. Kako je to število naraslo v primeri s prejšnjimi leti, nam kaže primerjava za 3 četrtletja. Prva Konfcurzov 503 374 578 Število -Jisolvenc ie torej letos za 597 £li za 64 odstotkov večje nego lani, nasproti letu 1930 pa se je več kakor podvojilo. V dravski banovini se je števSk) insoivenc letos več kakor podvojilo. V prvih 8 mesecih t. 1. smo imeli že 239 in®olvenc (71 konkiarzovj in 168 poravnalnih postopani) nasproti 118 iirsohencam v istem razdobju preteklega leta (51 konkurzov in 67 poravnalnih postopanj). 3 četrti. 1930 1931 19-32 Poravn. p o stop. 99 552 945 Sr a upaj 602 926 1523 = Ba no vinska davščina na ogljikovo kisli-no. V »Službenem listu« od 12. t- m. je objavljen odlok, s katerim se deloma spreminja banovmska trošarina na ogljikovo kislino. Odslej se na potrošnjo ogljikove kisline plačuje v dravski banovini banovinska trošari- na, ki znaša 10 Din pri kg za proizvodnjo brezalkoholnih pijač in 2.50 Din za ostale i Pariz in London trgovinski minister'Madgea- M O /S w* /\ f ,1 ,-v ~ 1 /-. K f«/\M l«nnlll-A 1 A FV * __ \ A« t • . 1 . . _1 . J . % « • mm Gosfiorlarske vesti = Naš izvoz sadja. Po statistiki centralne komisije za sadje smo v letošnji kampanji do 1. okt. izvozili 3847 vagonov češpelj (lani v istem času 3813 vag.), 558 vagonov Jabolk (lani 814) in 237 vag. grozdja (lani 156). Po količini je torej izvoz padla zadovoljiv, manj zadovoljiv je seveda glede cen, ki so zelo nizke. — Naša posojila v Newyork*. Po okrepitvi so tečaji naših posojil na newyorški borzi v, oktobru popustili, kar je deloma v zvezi z reakcijo na dolgotrajno splošno hausso v avgustu in septembru. 7% Blairovo posojilo ie 4. oktobra notiralo 24.75 (6. sept. 33). 8"'» Blairovo poeoiilo 26 (6._sept. 30). 7% Selig-manovo nosoiilo pa 26.50 (6. sept. 36). — Sadjarska razstava v Trbovljah. Kmetijska nadaljevalna šola v Trbovliah 'e priredila s sodelovanjem Kmetijske družbe v nedeljo 9. t. m. od 8. do 18. ure na deški narodni šoli v Trbovliah ogled sa-dia v zvezi z določitvijo Krajevnega sadnega 'zbora, razstavo ssdj-4 sadnih konzerv, iTP7nlkohoInih izdelkov s.idja, sadjarskega orodja, literature o sadjarstvu ter naprav in sredstev za pobijanje sadnih škodljivcev. Razstavo je otvoril s pozdravom na zastoonike oblastev vodja Kmetijskt nad. šole učitelj K. Omerzu. Po otvoritvi ;e predaval številnim poslušalcem in* 1 ukman. referent za sadjarstvo dravske banovine, prav poljudno in zanimivo o i* boru sadja ter o napakah pri sipra vltanju. razbiranju in shranjevanju sadja. Sresk; kmetijski referent g. Zupan je govoril c zatiranju sadn;h škodi j ■■•cev, g. Videm 5 ek ki je razstavil svojo mederno sadjarsko 5k-orilnico, pa je nazorno tolmačil m razkazal, kako deluje to orodje. Tovarna Ig. Repše je razstavila 2 patentni lestvi za sadjarje. Sadje ie razstavilo nad 100 posestnikov na 532 krožnikih. Razstavile! so lahko ponosni na svoj pridelek. Razstavo ie obiskalo več tisoč ljudi. Za krajevni sadni izbor so prišle v pošte" naslednje sorte: Jabolka: Kanadka, bc.sko-opski kosmač. gdanski robač, landsberška reneta. štajerski mošanegar: hruške: bo-skovka, a vranica; izven izbora: Gharla-movskv. pisani kardinal, zlata parmena, graštajne in Baumannova reneta. Ker je mladi nasad bobovca v Trbovljah zadosten, se ti trpežna sort.i za sedaj ni sprejela v sadni izbor za Trbovlje. Raz-tavo sta uredila vodja Kmetijske nad. šole K Omerzu in tajnik Kmetijske podružnice A. Jesih. Prav marliivo so sodelovali gdč. M Phvšak, voditeljica gospodinjske šole, učiteljica Omerzu in fantje Kmetiiske nad. šole. Spomladi se bodo vršili tečaji o precepljanju sadnih dreves in se bo pričele, delo za usmerjenje sadjarstva v smislu sadnega iztoora- = Pred delnim transfernlm moratorijem Rumimije. Kakor poročajo iz Bukarešte, se bo rumunska vlada te dni pričela pogajati 6 predstavniki inozemskih oblipacionarjev glede nove ureditve anuitetne službe. Prizadevanje Rumunije gre za tem. da ee amortizacija zunanjih posojil odloži za pet let. bresti za 7°/o poeoiilo iz leta in za. 7 in pol odstotno posoiilo iz leta 1931. hoče Ru-munija v teku enega leta plačati le do polovice v gotovini, drugo polovico pa na vezan račun v lejih. Obresti zn predvoina posojila nai bi Rumuniia sploh v tem letu plačala le do polovice.^ Taka ureditev bi pomenila za Rumuniio finanSno olajšavo od dveh miljard lejev. Kakor poroča bukareški list »Argus«. bo zaradi teh pogajanj odpotoval v pogaja s predstavniki obligadonarjev, j® v zvezi s prelomom pogajanj v finančnem odboru Društva narodov, ker zahteva Društ?o narodov dalekosežno finančno kontrolo, ne da bi rumunski državi nudilo odgovarjajočo olajšave glede obveznosti nasproti inozemstvu. — Konkurz je razglašen o zapuščini Alojza Koširja, trg. in gostil, v Dragome-ru št. 1 (upr. mase dr. Jos. Klepec, odv v Ljubljani; prvi zbor pri dež. sod. v Ljubljani 22. okt. ob 11., prijavili rok do 20. nov... ugotov. namk 3. dec.). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Jurija Lasana, pos. in gostiln, na Jesenicah (poravn. upravn. dr. Ivo Štein-pihar, odv. na Jesenicah: poravnalni narok pri okr. sod. v Kranjski gori 17. nov. ob 11., prijavni rok do 12. nov.) -'n o imovini Ane Ponikvarjeve, lastnice pletil-ike obrti v Ljubljani, Privoz 10 (poravn upr. dr. Juro Adlešič, odv. v Ljubljani; poravnalni narok pri dež. sod. v Ljubi>a-n-i 19. nov. ob 11., prijavni rok do 13. nov ). = Oddaja raku pa buffeta na postaji Velenje se bo vršila potom licitacije 8- novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) = Oddajo zgradbe municijskega skladišča v Slovenski Bistrici se bo vršila potom ofertne licitacije 2. novembra pri in-ženjeriji komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi.) = Oddaja popravila strehe na objektu št. I. stare kolonije Maribor. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani. sprejema do 2. t. m. ponudbe glede oddaje popravila strehe na objektu št. I., star« kolonija, Maribor. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.. pogoji pa pri omenjenem oddelku.) = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave pločevine, cinkastih trakov, kositra, svinčenih zelivk, žice. spojk z« bločne verige, rdeče litine, »mirkovega platna, steklenega papirja, jeklenih krtač, žičnikov ter razpršilcev za slikanje, do 21. t m. glede dobave železa, jekla, krtač za kolektor in verižnih zapor 7a signalne svetilniške okvirje, do 25. t. m. pa glede oddaje pil v nasekovanje in popravilo. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkciifl državnega rudnika K-akanj sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave električnih žarnic, do 27. t. m. pa glede dobave šivalnih jerme* nov in bičev za konje ter glede dobave 'o-pat za premog, kovinskih žag, sekir, železnih šarnirjev itd. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik 6preie>ma do 24. t. m. ponudbe glede dobave izvoznih vrvi. do 31. t. m pa glede dobave olja za din-rno in kalcijevega karbida. (Predmetni oglasi so na vpr>g'ed v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spojema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 280 komadov ščitnih omaric za kretniške ključavnice. (Pogoji so m vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnih železnic Subotica spreiema do iO. t. m. ponudbe glede dobave 4000 kg repič nega olja. Komanda pomorskega arsenala Ti vat sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave linoleja in lepila za linolej do 30. t. m. glede dobave svinčenega minija. einkovega belila, gorske krede barv. laka, lanenega in terpentinovega olja. do 3. novembra p« glede dobave motvoza, merlina itd. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljaih spiejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave železa in pločevine. — (Predmetni oglasi so na vpoglfd v Zbornici za TOI.) Dne 14. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizij6ke oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave pšeničnega 7idroba, testenin, krompirja, zelja, kisa, ' masti, olja, sladkorja ječmena. e;koriie, konzerv, kave, čaja itd. za Čas od 1. ok» tobra 1932 do 31. marca 1933. (Ogl3s je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Mostar spreiema do 24. t m. ponudbe glede dobave 60 m jeklene vrvi. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 24. t m. ponudbe glede dobave 2000 kvadratnih metrov krovne lepenke, 150 ms hrastovega lesa, 1 gumijeve preproge^ ter glede dobave žarnic. (Predmetni oglasi so na vpogled v zbornici za TOI.) — Dne 14. novembra se bo vršila pri inženjersko-tebničnem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave jekla, verig, pil, sider itd. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri omenjenem oddelku.) _ Dobave. Komanda pomorskega arzena-la Tivat sprejema do 27. t. m. ponudbe glv de dobave jadernine, platna, volnenega blaga, morske trave, klobučevine, do 1. novembra pa glede dobave kovinskega materijala (zakovice, vijaki, medeninasti in bakreni žeblji, matice). Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. Beograd. Vojna Skoda 192—104, 1% inv> sticijsko 51 den., 4% agrarne 24 den., 6'« begluške 34 zaklj., 8°/. Blair 40 bi., NaroL na banka 3950 bi-, Priv. agrarna banka 220 222 zaklj. Dunaj: Staatseisenbahnges. 16.15, Trbo-veljska 20.60, Alpina-Mont. 12.25. Blagovna tržišča ŽITO. '+ Ljubljanska borza (13 t m.) Tendenca stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se: pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plačljivo v 30 dneh): sremska, 76 kg po 177 50 do 180. baška. 76 kg po 180—182.50. sremska stara. 78 kg 18250—185. baška stara, 79/80 kg po 187.50—190; moka (slov. postaja, plačlj. v 30 dneh): baška »Ot po 300 do 305, banatska »0« po 310 — 315; koruza: (slov. post., mlevska voznina, plačlj. v 30 dneh): baška stara po 135—137.50; nova, umetno sušena po 100—102.50. + Novosadska blagovna borza (13. t m.) Tendenca mirna. Promet 63 vagonov. Pšenica (76 kg): baška. okol. Novi Sa.i, sremska, gornjebaška- srednjebaška 146 do 148; baška potiska 148—150; ladja Tisa 152 do 154: ladja Begej 151—153; gornjebanat-ska 144—142 Koruza: baška in sremska stara 92—94; banatska 82—85: baška nova, za dec-ian. 62.50—65: baška. sremska. za marc-maj 79—81; sremska nova sr~ena parit šid 70—72; parit. Indjija 69—71. Ječmen: baški, sremski 64/05 kg 90—95. Moka: baška, banatska »0< in »Ogg« 235—250; »2« 215—220->5« 190—200; 160—170- »7« 135—145; »8« 82-50-87.50. Otrobi: baški, sremski 60 do 62.50; banatski 55—57.50. + Budimpeštanska terminska borja. (13. t. m.) Tendenca slabša, promet miren. Pšenica: za okt. 12.82—12-83. za marc 14.01 'io 14.03, za maj 14.15—14.16: rž: za marc S.85 do 9.02; koruza: za maj 9.05—9 07. Filozofska fakulteta v zimskem semestru namene (doslej brez razlike 10 Din). ru. Sklep rumuneke vlade, da se direktno Borze 13. oktobra Na IjuMjianskS borzi je danes deviza Newyork nekoliko popustila, dočim se tečaji ostalih deviz niso bistveno spremenili. Na zag-ebskem efektnem tržišču se je Vojma škoda trgovala za kaso no 186 in 1S5, za oktober pa po 185 in 184, Blairovo posojilo se ie od zadnjega padca okrepilo za več točk. 7. odst Blairovo posojilo se ie trgovalo po 36 in 38, 7 odstotno pa po 39 in 40. Devir# LJubljana: Amsterdam 2308.4« — 2319.82 Berlin 1362 08 - 1372.88, Bruselj 796.91 — 800.85. Ourlb 1108 35 — 1113 85. London 197.28 _ 198 88. Newyork ček 5717 97 _ 5746.23. Pariz 225.21 — 226 33. Pragra 169.90 _ 170.76. Trst 293.35 — 295.75. Zagreb. Amsterdam 2308.46 — 2319.82. Berlin 1362 08 — 1372.80. Bruselj 796.91 do 800-85, London 197.28—198.88. Milan 293.35 do 295.75, New-York kabel 5737.97—5765.43. New-York ček 5717.97-5755-43. Pariz 225.21 do 226.33, Praga 169.90 — 170-73, Curih 1108.35—1113.85. Curih. Pariz 20.32. London 17.8350, New York 518. Bruselj 71-9250. Milan 26.51. Madrid 42.4250, Amsterdam 208.2750, Berlin 123.05, Stockbolm 91.60, Oslo 89.55, Koben-bavn 92.45, Sofija 3.73, Praga 15.33, Varšava 58, Bukarešta 307. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 187-189, za okt 183—184, 7% investiciisko 53.50 bi.. 6% agrarne 33 bi., 7'/» Blair 37 do 38, 8°/o Blair 38- 39. 7Ve Drž. hip banka 46—47; bančne vrednote: Priv. agrarna baru ka 224-233. Na filozofski fakulteti ljubljansike univerze bodo v zimskem semestra 1932/33. naslednja predavanja: Filozofija: Dr. Franc Veber. red. prof.: Psihologija, analitična in razvojna. Vaje iik eksperimentalne psihologije. Kantova p^-hologija in spozmavna teorija. Pedagogija: Dr. Oz\'ald Karol. red. prof.: Zgodovina pedagoške kulture (novi vek), teoretsko pedagoški seminar: Problem izobrazbe. Praktično pedagoški obči seminar. Matematika: Dr. Plemelj Josip. r«"d. profesor: Algebra in teorija številk. — Dr. Zupančič Rihard. red. prof. tehniške fakultete: Algebraična geometrija. Fizika: Dr. Sirk Hugon, kontr. red. prof. tehniške fakultete: Navodila k znanstvenemu delu. Kemija: Dr. Samec Maks, red. prof. tehniške fakultete: Eksperimentalna kemija (anorganska). Zgodovina: Dr. Kos Milko, izred. prof.: Obča zgodovina srednjega veka za obstoja frankovske države. — Dr. Radoičič Ni-kola. red. prof.: Zgodovina Hrvatov v dobi vladarjev iz narodnih dinastij. — Dr. Saria Balduin, izred. prof.: Zgodovina rimskega cesarstva. Geografija: Dr. Melik Anton, docent: Splošna antropogeografija. Zoologija: Dr. Hadži Jovan, redni prof.: Specialna zoologija. — Dr. Košir Alija, docent medicinske fakultete: Somatologija človeka. Fiziologija: Dr. Seliškar Albin, docent medicinske fakultete: Fiziologija živali. Geologija in paleontologija: Dr. Hinter-lechner Karol, red. prof. tehnične fakultete: Izbrana poglavja iz paleontologije. Slovanska filologija: Dr. Nachtigal Raj-ko, red. prof.: Gramatika staroslovenske-ga jezika v zvezi s pretre=om novih sta-roslovenskih gramatik Kuljbakina, Wjika in Dielsa. — Dr. Ramovš Franc, redni prof.: Postanek, karakteristika in klasifikacija dialektov slovenskega jezika. Interpretacija historičin^dialektičnih tekstov. — Dr. Slojičevič Aleksander, red. prof.: Historična gramatika srbsko-hrvatskega jezika: Dr. Kidrič Franc. red. prof.: Kurz o južno-slovenskem književni?tvu. s posebnim ozirom na slovenstvo. Kritične opombe k južnoslovenski književnosti s posebnim ozirom na slovenstvo. — Dr Prijatelj Ivan, red. prof.: Iz zgodovine slovenske književnosti 180-ih let. Pregled novejše ruske književnosti. — Dr. Stojlčevič Aleksander: Srbsko hrvatska književnost XIX. stoletja. Romanska filologija: Dr. Šturm Fran, docent: Razvoj francoskega konzonantiz-ma. Uvod v historično gramatiko italijanskega jezika. Starofrancoska književno.^. Vaie iz romanskih tekstov starejše dobe. Germanska filologija: Dr. Kelemina Jakob. redni -nrof.: Historična gramatika nemškega jezika. Klasična filologija: Dr. Bradač Franc, docent: Sintaksa grškega jezika. Zgodovina rimske književnosti v Avgustovi dobi. Dr. Pippenbacher Josip: latinski p rose-minar. Primerjalna književnost: Dr. Kidrič Franc, redni prof.: Kurz o evroipskih književnostih izza druge polovice XVIII. stoletja. Primerjalno jezikoslovje: Dr. Oštir Karel. izredni prof.: Glasoslovje_ sanskrta, grščine, latinščine, germanščine in slovan- ščine. Umetnostna zgodovina: Dr. Cankar Izidor, redni prof.: Michelangelo in pričetki baroka. Zgodovina staronizozemskega slikarstva. Arheologija: Dt. Saria Balduin, izredni prof.: Antično gledališče. Razno: Baerent Henrik, lektor: Gramatika nemškega jezika, prevajanje nemščine v slovenščino. Vaje k nemški stilistiki in kompoziciji. Dr. Burian Vaclav, lektor: češčina (za začetnike): oblikoslovje novo-češkega jezika na podlagi branja, sodobne češke proze. vaje. kcmverzacija. prevodi, češčina za spretne jše. Coopeland Fanti v, lektorica: Angleščina. Dr. Preobraženskij Nikolaj, lektor: Ruščina. 2000 let stara palača v Mehiki Švedski raziskovalec dr. Linne je odkril v Mehiki razvaline 2000 let stare palače s 40 velikimi sobanami Palača je bila naj" brže sezidana v dobi Toltec, kar sklepa raziskovalec iz tega. da se je našel tudi kip sončnega boga Xipeja Tolteca. in sicer v naravni velikosti človeka. Dr. Linne je izkopal »kupno 10.000 predmetov, ki se nanašajo na kulturo Aztekov Linne ie-vo odpravo je organiziral etnografski muzej v Stockhoimi. Pravkar Izišla Številka Dnstrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET" vsebnje naslednje zanimivosti: »PO KUMANOVSKI ZMAGI« — alegorična slika H. Smrekarja »KRALJ PETER I. OSVOBODITELJ« — lesorez E. Justina DVAJSETLETNICA KUMANOV-SKE BITKE (Dr. Vlad. Travner — s slikami) V DUŠANOVEM CARSTVU (Iv. Po-držaj — s sliko) ZA KADILCE O RAZVOJU ČLOVEKA (s sliko) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA PRI GLAVOREZIH (s slikami) KAJ JE VIDEL PROF. BEEBE V MORSKI GLOBINI (s slikami) TORNADO (s slikami) ČLOVEK IN DOM (Jesensko cvetje in keramika — s slikami — Praktični nasveti) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Znamka za 50 milijard — s slikami) TRI MINUTE POTOVANJA (Nemški muzej v Monakovem — s sliko) Šah UNIVERZA ZA ZAKONSKO SREČO DROBNOGLED KOT DETEKTIV HUMOR (Adomson) »ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah Nemški koncelar na Bavarskem Iz življenja in sveta Kancelar Papen je te dni obiskal Monakovo, kjer je z bavarskim ministrskim predsednikom obravnaval vprašanja, ki se tičejo Prusije to južnih nemških dežel vi • . • V zadevi nemškega tujskega legionarja Oskaria Daubmanna tz Endingena, ki se je letos spomladi po šestnajstih letih tlake v francoski tujski legiji vrnil v domovino k očetu in materi, so nastopile zadnje dni senzacionalne spremembe. Čitateljem našega lista bo morda še v sprrninu zgodovina Daubmannove odiseie. Pred časom se je Daubmann javil na nem* škem konzulatu v Napoliju ter izjavil, da je pobegnil iz francoskega vojnega ujetništva v severni Afriki. Šestnajst let je po lastnih navedbah presedel v francoskih ječah in niti po koncu vojne ca niso i/pustili Slednjič se mu je posrečilo pobegniti. Z afriške obale ga je prineslo na evropsko kopnino ladja, ki se je usmilila njegovega trpljenja. Nemci so nad Daubmannovimi izpovedmi strmeli, njih listi, posebno ilustrovani tedniki, so delali ogromno reVamo z »življenjsko z sodbo poslednieg« nemškega vojnega uietuika...« Daubmann je na dolgo tal široko opisoval š;kane. ki jim je bil izpostavljen v francoskih kolonijah Njegove izjave so vzeli na zapisnik in so jih poslali preko vnanjeca ministrstva v Pariz, da se francoska vlada izjavi o stvari. Toda \z Pariza je dvakrat prišlo zagotovilo, da je Čudno zdravilo Iz Kathe v severni Birmi poročajo o neki ženi, ki se je na čuden način žrtvova-la za svojega moža. Mož, Kitajec, je zbolel in nobeno zdravilo mu ni pomagalo Tedaj se je žena spomnila starega kitajskega recepta, ki priporoča človeško mtiU v postelji, j« ttila ubit«. inar - razkrinkan Daubmannovo ime neznano ▼ arbrvn ♦nilske legije in da takšen jetnik nikoli ni bfl zabeležen v seznamu francoskih vojnih jetnikov. Še preden so se pojavili dvomi v verodostojnost Daubmannovih izpovedi. pa so nacionalistični Nemci izrabili njegovo zadevo za politično ščuva-nje proti Franciji, češ. glejte, kako ravnajo z našmi ujetniki! Daubmanna so sprejemali z velikimi svečanostmi, kazali so ga na Iiudsk h sho« dih in v kinematografih ter mu nudMi priliko, da je javno hu iskal proti Franoo-zom. Nastopil ie celo v Berlinu in drugih. me«tih. kjer je ponavljal svoje očitke prr>. ti Francozom pred zastopniki tiska. Njegovi argumenti so bili takšne narave, da so nekateri dvomili o njih resničnosti, vendar pa se mu nihče ni upal ugovarjati. \ r šek predrznosti je dosegel Daubmann % zahtevo, pa j mu francosko vlada dovoli. svoie obtožbe dokaže na licu mes'. ca življenja, t. j. od zaposlitve ljudi. Socialna higiena igra tukaj veliko vlogo. Povprečna starost je v agrarnih državah večja kaikor v industrijskih, vendar velja pripomniti, da so mesta, kjer je socialna higi* ena do&ro organizirana, tudi v tem pogie--du na boljšem kakor podeželje, kjer 60 sicer klimatične razmere ugodnejše, a ni skoro nič poskrbljeno za higieno. Najvišjo starost učakajo Evropci v skandinavskih državah., na Švedskem, Norve^ Skem in Finskem. V teh deželah znaša povprečna življenjska doba ljudi 61 do 63 let. v srednjeevropskih državah se lahko reče, da «ča'ka posameznik povprečno starost 55 let. Tudi Francija je v tem pogledu na dobrem. Povprečna starost njenega prebivalstva je 59 let Mnogo na slalbSem je v tem pogledu Anglija, kjer dosežejo Škotje povprečno 60 let, LomdonČani pa samo 52 let Podobno je tudi v Italiji. V njenih severnih predelih učakajo ljudje povprečno 58 do 60 let starosti, Sicilijanci pa umirajo bolj zgodaj, namreč že v 45. letu. Povprečna starostna doba Evropca se torej giblje med 55 in 58 leti in je v primeri z razmerami pred 50 leti za dvanajst do štirinajst let višja Ni dvoma, da ima največje zasluge na tem »podaljšanju« življenja modema socialna higiena. 60letnica avstrijskega državnega predsednika Predsednik Viljem Miklas bo stopil 15. oktobra v 60. leto svoje dobe. V Rennerjevi vladi je bil državni podtajnik za prosveto, 1. 1923 je postal predsednik dunajskega parlamenta, v decembru 1928 je bil prvič, pred letom dni pa drugič izvoljen za državnega predsednika Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Stoletna terjatev Varšavski listi pišejo, da tožita dva ra-binca, prvi z Gore Kaivarije, drugi iz Ko« ka, poljsko državo oziroma mesto Varšavo in zahtevajo od nje poslopje Velikega gledališča, varšavski magistrat in še neko palačo. Tožitelja se opirata na dejstvo, da je 1. 1831 med poljsko vstaio židovski bankir Mojzes Lipschvtz posodil vstašem 100 000 goldinarjev. Ta denar je posodil na hipoteko, katero predstavljajo imenovana poslopja. Oba rabinca sta direktna potomca bankirja Lipschytza in zahtevata, da se ta denarna zadeva dokončno uredi. Nubijski svečnik V Nubiji (ozemlje južnega Sudana) je neka arheološka odprava izkopala dragocene predmete iz zadnjih stoletij pred Kristom. Tudi ta figura s svečnikom priča, kako se je Nubija naslonila na grško kulturno sfero Pri svojem obisku Alzacije je francoski državni predsednik Lebrun položil kito cvetja na spomenik padlim vojakom svetovne vojne v Hartmannsweilerkopfu v Vogezih Jed In zdravje Janeiro, kjer mu je postal učeni zadnji brazilski cesar, dom Pedro n., zelo naklonjen, V nemško-francoski vojni je nato kot zastopnik v generalnem svetu depar-tementa Oise izkoristil svoje znanje nemških razmer, da je z vso taktnostjo ta razumnostjo posredoval med Nemci, ki bo prodrli v to ozemlje, in domačini. Tisti čas mu je dal gradiva za dve deli, »Francija L 1870.« in »Tretja republika v svoji pravi vrednosti«, s katerima je povedal svojim rojakom marsikatero Vidko resnico. To so mu hudo zamerili, zlasti ker je že ▼ nekem prejšnjem delu, »Preiskava o neenakosti človeških plemen« malo preveč po-veličeval germanskega človeka. Značilno je, da so Nemci tudi njegova pesniška dela bolj brali nego Francozi. Po vojni je deloval 5 let kot diplomatski zastopnik v Stockholmu, potem pa Je zaradi svojega zdravja in spletk svojih nasprotnikov odšel kot zasebnik v Rim. V Italiji je 1882. umrl. Gobineau je bil velik stvarilee na znanstvenem, umetniškem in pesniškem polju. V svoji že omenjeni monografiji o človeških plemenih je zastopal naziranje, da so različna plemena različne vrednosti, posebno pa je obscdil mešana plemena. V Perziji je napisal več važnih del o verstvih to filozofijah Srednje Azije, o klino-pisu, o perzijski zgodovini itd. Napisal Je tudi »Azijske novele«, ki sličijo po sili opisa in bistrovidnesti delom Prospera Mčri-mčeeja. V Stockholmu pa je ustvari! svoje glavno delo »Renesanca«, ki je prava epopeja te dobe, knjigo, ki je postala že davno splošna last vsega izobraženega sveta. Nihče ni bil tako poklican kaker on, da poda svetu vse svetle in senčne strani renesančne dobe. Njegove osebe nastopajo to govore tako, kakor »o morale nastopati in govoriti v življenju, in zato nam ostanejo nepozabne kakor figure v Shakespearovih dramah. Sprememba Jedilnih navad, kakršna se Je izvršila po vojni pri mestnih prebivalcih, in ostala brez pcsledic za prebavne organe. Dočim je bila prej večina delovnih ljudi v stanu, da v primernem opoldanskem odmoru zavžije topel obed v miru, to za veliko ljudi po uvedbi novega osemurnika ln nepraktične razdelitve delovnega časa ne velja več. Neprekinjeni delovni čas jih sili, da se v kratkem odmoru zadovoljijo x nezadostnim in tudi le malo reditoim pri-gTizkom, glavni obed pa si morajo prihrsu »iti za zvečer. Tako posnemajo v nekem epmislu angleško cbliko prehrane — toda brez upoštevanja njene hvalevredne posebnosti, ki tiči v zelo redilnem prvem zajtrku to ki omogoča, da človek lahko vztraja tudi ob majhnem kosihi. Posledice te prisilne spremembe jedilnega reda se kažejo neredko v bolj ali manj izraziti nezadostni prehranjenosti in potem tudi v direktnem oškodovanju prebavnih organov. To nas ne more presenetiti, če pomislimo, da sestoji opoldanski obed često Vitamini in spol Kakor kažejo novejša reziskovanja, vsebuje ženski organizem več vitaminov re-go moški. S tem \ zvezi je bil zanimiv pojav med svetovno vojno, ko je razsaja. Ia neka očesna bolezen, ki nastaja zaradi pomanjkanja vitaminorv, ta pojav namreč. da se je bolezen lotevala skoraj samo moških Na. 105 rbolelih moških sta prišli r pr. samo 2 ženski. Priestley je v neki ptat.istiki dokazal, da je bilo med 75.000 rahitičnimi otroki dvakrat več dečkov kakor deklic. Glavno skladišče za vitamine je pri ženskah najbrže v tolšči. žensk« pa imajo v splošnem več tolšče nego moški. Popadljivi volčjak V Birminghanru so obsodili na amrt psa, ki je najprej napadel neko dekle<*-.e, potem pa še poštnega sla. Pes je dragocen ^olčjak teniške pasme in njegov lastnik, neiki Tur-ner, ga ie osem let vz.gajal ter visi na njen? e tolikšno ljubeznijo, da je skleni' rajši izseliti se iz Birminghama kakor ;zr,>čiti žival konjedercu. da ga dene iz kože. Zato je vložil v imenu psa prošnjo na mestni magistrat ter prosil, naj mu dovolijo vzeti žival s seboj iz mesta. S to prošnjo je potem hodil od kavarne do kavarne, iz trgovine v trgovino, od draštva do dnrštva ter celo na cesti ustavljal potnike in jih prosil, naj ga podpro s podpisi. Slednjič je na t« način zbral 2000 podpisov. Značilno je, da je nad polovico podpisov od ženskih rok. Grof Gobineau Dne 13. oktobra pred 50 leti je umrl grof Jožef Artur Gobineau to ž njim je izginil univerzalni genij, ki se je na njem svetil še zadnji odsev davno minule renesančne dobe. Bil je zadnji potomec prastare francoske plemenitaške rodbine. Oče ga je določil za vojaško kariero in šele po dolgih bojih mu je dovolil, da se je posvetil znanstvenemu študiju. S 33. letom je sledil pozivu znamenitega zgodovinarja to raziskovalca državnega prava Aleksisa de Tocquevilla, ki je takrat vodil franeosko vnanjo politiko, to je postal kabinetni šef v njegovem vnanjem ministrstvu. Po To-cquevillovem odstopu je začela za Gobi-neauja dolgoletna diplomatska kariera v toostranstvu. najprvo v Bernu, Hannovru in Frankfurtu ob Meni; pozneje je prišel v Perzijo, potem v Atene in nato v Rio de pred vsem iz grobe hrane, ki Ji ne damo dovolj prilike, da bi se prebavila v miru- Amerikanizacija poklicnega življenja je zato tudi pri nas kakor v Ameriki povzročila porast želodčnih katarjev, želčnih obolenj itd. Po neki statistiki je bilo v Nemčiji stanje teh bolezni v zadnjih letih skoraj dvakrat večje nego pred vojno. Pri tem torej ne gre samo za zgolj medidik-ski, temveč tudi za važen socialnohigienski problem. Ker se sedanja razdelitev delovnega časa v doglednem času ne bo dala dosti spremeniti, hi bilo treba poskrbeti vsaj za to, da bodo zaposleni ljudje opoldne dobili nekaj toplega to dovolj miru. Zajtrk to večerja bi morala biti obilnejša, mastna juha k zajtrku je zelo priporočljiva. Ljudstvo pa bi bilo treba s poklican« strani poučiti o vseh važnih vprašanjih prehrane, kajti brez tega pouka ne bo dosti uspehov. Smrt botanika Goebla V Monakovem je te dni umrl predsednik ondotne Akademije znanosti, 77 letni tajni svetnik dr. Karel v. Goebel. Pokojnik je bil v vrstah svetovnih rastlinoslovcer zra-ra pTikarzen in še lani mu je podelila Liane jeva družlha v Londonu za zasluge v botanični stroki zlato Linnejevo kolajno. Goebel je študiral v Tublnigenu. Strass-burgu in Wiir»burgu, kjer je postal asistent v botaničnem zavodu. L. 1881 je bil pozvan na univerzo v Lipskem, nato pa v Strass-burg. L. 1887 se je preselil v Monakovo. Njegovo najbolj znano delo je »Organo-grafija rastlin«. Pokojnik je bil član mnogih akademij, med drugim akademije v Berlinu, Ediribunghu, Gottingenu, Haarle-mru, Kodanju, Lundu, New Yorku, Oslu, Rimu, Stockholmu, Turinu. na Dunam. * Upsali in Budimpešti. MlcheJ Zžvaco; 1€8 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. DTpernon >e bil prepričan, da je Jehan odhitel v Louvre, kjer jih misli ovaditi. Zato jo je udri naravnost po Greneliski ulici, da bi mu bil prej ko mogoče za petami. Ko je dospel na vogal ulice Sv. Honorija in Petelinje ulice, je srečal nekoga, ki mu je povedal da je tisti, ki ga išče, dirjal proti Trahoirskerrra križu: Kjerkoli gonijo človeka, se vselej najde brezimnik, ki je videl preganjanca in pokaže psom njegovo sled. Vojvoda je torej zavil po ulici Sv. Honorija namestu po Petelinji ulici. A razgovor mai je bil vzel spet dve minuti. Pri Trahoirskem križu je srečal velikega proiosa, gospoda de Neuvyja, ki se je na čelu dvajsetorice konjenikov vračal iz Louvra. Razgovor med poveljnikoma je povzročil novo zamudo. Veliki profos je bil ves besen, ko je zvedel, da je nevarni rokovnjač Jehan Hrabri živ. Brez oklevanja se je tudi sam pridružil vojvodi. Leonora Galigai se je bila vrnila domov. Tam je našla Conci-nija, ki mu je neutegoma povedala, kaj se godi. Concini je preibledel kakor smrt. A bil je odločen človek in ni zapravljal časa z očitki, kakor vojvoda d'Epemonski. V trenutku je zbral vse ljudi, kar jih je imel pri rokah; bilo jih je kakih deset. Med tem, ko so ti ljudje v največji naglici sedlald svoje konje, sta se zakonca posvetovala. Leonora, ki je bila spotoma premislila kako in kaj, mu je s čudovito mirnostjo pojasnila: »Kralj se je odpeljal iz Louvra. Jehan Hrabri mora torej hiteti za njim. Dvoje se utegne zgoditi: ali ga dohiti za časa, da ga po- svari, ali pride pa prepozno. Ce pride prepozno, sva gospodarja midva... Tedaj ga kratkomalo obtoživa, da je umoril kralja. Prijeli ga bodo, ga obsodili, njegova glava bo padla, in rešena bova na vekomaj.« »Da,« je rekel ConcLni, ki jo je ves zasopel poslušal, »a kaj bo, če pride za časa?« »Tedaj ga šele obtožimo!« je z divjo odločnostjo odvrnila Leonora. »Pouči d'Epernona, da bo govoril takisto kakor ti. Našli bomo priče, ki bodo izpovedale, da so videle Jehana, kako se je vtihotapil v konjarne... Med besedo tega razbojnika in besedo blago-rodnih plemičev je vsako primerjanje nedopustno. Izgubljen je, naj govori kar hoče!« »Corbacco, prav imaš!« je navdušen vzkliknil Concini. »Bodimo drzni, pa ujamemo dve nruhi na en mah! Občudujem te, Leonora!« »Nagib umora je ljubosumnost... Razumeš, Concini? Ljubosumnost, ki ga je že enkrat zapeljala, da se je z mečem v roki vrgel r.a kralja.« Te besede je izrekla z neukrotno strastjo. Nato je pa nežno stisnila soproga k sebi in mehko dodala: »Pojdi, Concinetto! Spreten bodi, pa nas rešiš vse.« »Bom, santa Madonna!« je obljubil Concini in zajahal konia. Florentinčev dvorec je stal nedaleč od Trahoirskega križišča. Dospel je tja baš o pravem trenutku, da je srečal d'Epernona in Neuvyja, ki se jima je seveda pridružil. Neutegoma je odvel d'Epernona v stran in mu povedal Lecraorm načrt. Sporazumela sta se brez težave, zakaj tudi d'Epernonu se je zdela Galigajkina misel čudovita. Po vsem, kar so mogli dognati, je bil Jehan kakor strela zdrevH skozi ulico Arbre-Sec in zvihral proti Novemu mostu. Poveljniki so torej vedeli, katere smeri se jim je bflo držati. Zajahali so na čelo svojih oddelkov in v skok zdreveii proti Novemu mostu. A vse te podrobnosti skupaj so jih stale več ko četrt ure časa. Sto konjenikov — pa jih ni bilo niti toliko — se v tistih časih ni moglo prištevati med pojave, ki zbujajo ljudsko pozornost. Ali — Concinrja so bili dohiteli njegovi štirje plemiči: Eynaus, Roque-taille, Saint-Julien in Longval. Vsi, Saint-Julien s svojo obvezo, Eynaus Ln Longval, ki sta bila še vsa potolčena, so se bili začutili močne in polne navdušenja, kakor hitro je šlo za to, da pokončajo Jehana Hrabrega. In Concini jih je spretno naučil, kako in kaj. Opričniki so neutegoma raznesli gospodarjeve besede na okoli. D'Epernon. ki mu je Concini pomembno namežiknil, je uganil, za kaj gre, in priskočil zavezniku na pomoč. Kakor blisk se je raznesla vest, da konjeniki zasledujejo strašnega razbojnika, ki ga morajo prijeti, da ne izvrši svojega peklenskega naklepa zoper kraljevo življenje. Ljudje so ponavljali drug drugemu tudi razbojnikovo ime: Jehan Hrabri! Pripovedovali so zgodbo o boju na morišču, seveda vso zavito in spačeno. In povrhu so naštevali iz njegovega življenja sam Bog si ga vedi kakšna nezaslišana grozodejstva. Prestrašeno vpitje se je dvigalo z vseh strani: nekateri so preklinjali zločinca, drugi so blagoslavljali junaške rešitelje, ki hitijo dobremu vladarju na pomoč... Ljudsko razburjenje je dajalo zli novici orlovska krila Prehitela je konjenike in zvihrala naprej. Delj ko je prodirala, huje je rasla. Zdaj že niso več govorili o enem samem rokovniaču, ampak o celi tolpi, o vojski pod poveljstvom Jehana Hrabrega, ki hoče najprej umoriti kralja, nato pa opleniti, požgati in poklati ves Pariz. Nekoliko opomb k prvim rezultatom v Včeraj smo objavili točna poročila o rezultatih prvega dne na balkanskih igrah v Atenah. K posameznim točkam je treba nekoliko opomb, ki jih prinašamo danes po pismenih poročilih iz Atene. 2e pri predtekih na 100 in bi bila slika brezdovmno popolnoma druga, ako ne bi manjkala naša najboljša sprinterja Jam. nitzky in Skok. Zlasti v tej disciplini bi bil rezultat v finalu popolnoma drugačen, ker bj oba imenovana gotovo odločala za placement od tretjega do četrtega mesta. V tekih na 200 in 400 m in v vseh štafetah pa bi gotovo pripomogla do ugodnejšega placementa. Met krogle nam je prinesel lepo zmago in častno tretjo mosto. Naša zastopnika Kleuta in Spahiča je treba vsekakor pohvaliti. S to zrnago je zaplapolala jugosloven-ska zastaja na prvem mestu. Tretje mesto Spahiča je tembolj občudovanja vredno, ker se je Spahič nekoliko ranil na remi, pa kljub temu vrgel kroglo z minimalnim prestop m okoli 14.20 Kleut po-kazuje od prireditve do prireditve lepši napredek. V teka na 8!H) m je naša majhna kolonija doživela hud udarec. Oba naša najboljša spre&ajeprogaša Tučan in žorga sta odpovedala štirikrat so morali atleti startati preden je bil start v redu. Letošnji rezultati so za več sekund slabši od rnskih. Nerazumljiva je odpoved žorge in jra tudi Tučana, ki je tekel za celih 5.8 sekunde slabši kot na državnem prvenstvu v Zagrebu Tudi v skokn v višino smo končali z neuspehom. Mikič je skočil 170, dočim je Buratovič popolnoma odpovedal. Sploh tudi rezultat prvega nI dober. Lani je zmagovalec Grk Papanicolau skočil 189. drugi in tretje plasirani (Buratovič) pa 180. Naravnost sijajni uspeh je, kakor smo že poudarili, dosegel Krevs v teku 10.000 metrcv. Tempo je bil zelo oster. Kovačič, bi se morda bolje plasiral, ako ga ne bi bile žulile sprinterice in je tri runde tekel z ene sprinterico v roki. Krevs je, čeprav ni navajen na nenormalno tekališče v Atenah (krivulje so dolge 40 m), izboljšal Kovačičev rekord na državnem prvenstvu v Zagrebu za celih 22 dve petini sekunde. Lani smo bili v štafeti 4-krat 400 m prvi. Letos smo se morali zadovoljiti s tretjim mestom. Jugoslavija je lani zmagala z rezultatom 3:33.8, čeprav je nastopila brez Jamnickega. Letošnja zmage-valska grška štafeta je dosegla čas 3:35 tri petine. Postava naše štafete je bila: Stefanovič, Zupančič, Ferenščak in Tučan. Slab je bil Stefanovič, pohvaliti pa je treba Zupančiča in Ferenščaka, dočim se je poznala Tučanu utrujenost po teku na 800 m. Takoj prvih 400 m so pridobili Grki okoli 10 m naskoka, katerega so držali do konca. Naš placement nikakor ne zadovoljuje. Povprečno je tekel vsak tekmovalec naše štafete 54.5. Ta rezultat je slabši od onega, ki ga je doseglo moštvo Haška na državnem prvenstvu. Mar-sikatera klubska štafeta v naši državi bi mogla doseči boljši rezultat. Nastop Jamnickega bi brez dvoma moral situacijo !z-premeniti. Toda kljub odsotnosti Jamnickega bi moral biti naš placement boljši, ker je verjetno, da je odpovedal vsak tekač povprečno za celi 2 sekundi. Skupno beležimo napram lanskemu letu nazadovanje za celih 7 točk. dočim poka-zujejo ostale ekipe, razven Bolgarije, napredek. Letos beležimo v posameznih disciplinah največji napredek v teku 10 km, ki mu sledi tudi oni v metu krogle, dočim smo nazadovali zlasti v tekih 100 in 800 metrov, dalje v skoku v višino, kjer se ni plasiral noben Jug:.sloven. Najtežji poraz pa je vsekakor oni v štafeti 4-krat 400 m, ko smo se morali kot lanski zmagovalci letos zadovoljiti s tretjim mestom. Toliko o rezultatih prvega dne. Hvala Bogu so nam naši metalci Gojifi, Zupan in Kleut v sredo priredili prav prijetno presenečenje ter s svojimi zmagami dosegli, da smo se povzpeli aa drugo me sto. Tekmovanja se nadaljujejo v soboto in v nedeijo. V soboto je program naslednji: predteki 200 m, predteki 400 m lese, tro. skok, 5000 m, disk helenski stil, finale 200 metrov, finale 400 m lese in balkanska štafeta. V nedeljo ob 14.30 prične mara tonski tek. najbrž iz vasice Marathon. Nato sledijo predteki 400 m, predteki 110 m lese, skok ob palici, met kopja, 1500 m, skok v daljavo, finale 110 m lese, finale 4C0 m in kot zaključek štafeta 4-krat 100 metrov. SK Grafika. Danes točno ob 19. obvezen sestanek vseh igralcev nogometne sekcije v ki uho vem lokalu. Službene objave LNP (S seje p. o. dne 12. oktobra 1932.) Navzoči: gg. Stanko, ravn. Šetina. Novak, Grošelj, Kovač, Zupane, Petrič, B rumen. Anko. V nedeljo 16. oktobra se določijo naslednje prvenstvene tekme: Ljubljana, igrišče SK Ilirije ob 15.30 SK Svoboda : SK Železničar, Maribor. PTed-tekma ob 13.45 USK Sparta : SK Disk, Domžale. Službujoči odbornik LNP gospod Drufovka, nadzor nad blagajno g. Vičič. SK Svoboda mora postaviti vsem redite-ljev. Igrišče SK Korotana ob 15.30 poskusne tekme. SK Zadruga : SK Korotan. Maribor, igrišče ISSK Maribora, db 14.45 SK Ra.pid : SK Ilirija. Ljubljana. Predtek-ma ob 13.30 ISSK Maribor, jun. : SK Ilirija. jun. Službujoči odbom;'k g. CMenšek. Čakovac ob 15. čakovečki SK : ISSK Maribor . Službujoči odbornik LNP gospod Knez. Domžale, igrišče SK Domžale ob 15. SK Domžale : SK Reka. SK Domžale mora postaviti deset rediteljev. Hrastnik, igrišče SK Hrastnika ob 15.30 SK Hrastnik : SK Rudar Služlbujoči odbornik g. Taufer. Dovoli se predtekma re-^erv. Trbovlje, igrišče SK Amater ob 15.30 SK Dobrna : SK Zagorje. Službujoči odbornik g. Stepišnik. Dovoli se pTedtekma Teši e-rv. Zagorje, igrišče SK Svobod? ob 10. dopoldne druga poskusna tekma SK Svoboda, Zagorje : SK Retje. Službujoči odbornik g. Hudi. Celje, igrišče Atletik - SK ob 9. dopoldne Atletik - SK : SK Laško. Službujoči odibomik g. dr. Ivič. Popoldne ob 15. SK Olimp : SK Šoštanj. Službujoči odbornik g. Jegrišnfk. Novo mesto ob 15. SK Ekn : SK Javornik. Rakek. Službujoči odbornik g. Petrič Preloži se prvenstvena tekma SSK Celje : ASK Primorje, določena na 16. t. m. v Celju. Določi se prvenstvena tekma SK Grafika : ŽSK Hermes na 23. oktobra v Ljubljani. Odobrijo se prijateljske tdkrne SK Amater, Trbovlje : SK Ilirija v TAovljah 15. oktobra, SK Bratstvo, Jesenice : SK Ilirija 16. t. m. na Jesenicah, SK Sloga, Loke : SK Amater II. 16. t. m. ob 15.3t) na igrišču SK Loke na Lokah. Določi se prvenstvena tekma Pustako-veoki SSK : SK Svoboda, dne 13. novem bra v Čakovcu. Opozarjajo se vsi kluibi, da morajo napisati na tiskovini za postavo moštva im« in priimek vsakega igralca. Sklep M. O Trbovlje glede cen na prvenstvene tekme se vzame na znanje. Na znanje se vzamejo zapisniki M. O. Maribor od 3. in 10. oktobra, zapisnik M. O. Celje od 10. oktobra in zapisnik M. O. Trbovlje od 10. oktobra. Tajnik II. Službeno iz LNP. Sekcija zbora nogometnih sodnikov je z včerajšnjo službeno objavo v »Jutru« pozvala 6odniške kandidate k polaganju izpitov za pods. sodnka ki 3e bodo vršili 22. in 23. t. m LNP opozarja vse one kandidate, ki so se doslej prijavili pri LNP za polaganje izpitov, da to ponovno store, in sicer naj 6e pismeno javijo direktno sekciji zbora nogometnih sodnikov. Ljubljana, kavarna Evropa s podatki. ki jih v včerajšnjih objavah sekcija zahteva. Tajništvo. Službeno iz LNP. Danes ob 18.30 seja k. o. v Delavski zbornici. K isti se pozivajo ob 18.45 Jug Fr. (Primorje), Benedirč Stane (Jadran), Drobež (Korotan); ob 19 Doberlet (Ilirija) in Starman (Svoboda). — Tajnik III. Službeno iz OZDS pri LNP Delegirajo se v nedeljo 16. t. m.: v Ljubljani Svoboda — Železničar, igrišče Ilirije oh 15.15 g. Deržaj; ob 13.45 Sparta — Disk gospod Zupan: v Mariboru Rapid — Ilirija igrišče Maribora ob 14.45 g. dr Planinšek: ob 13.30 istotam Ilirija jun.: Maribor jun. g Skalar; v Čakovcu: ČSK Maribor ob 15. g Nemec: v Domžalah ob 15 Domžale — Re« ka g. Ramovž; v Novem mesto: Elan — Javornik ob 15-30 g. Cimperman:; na Jesenicah: Bratstvo — Ilirija IT. ob 15.30 g Mabkovec: v Hrastniku ob 15.30 Hrastnik — RudaT g. Vidic, v Trbovljah: ob 15 30 Dobrna — Zagorje g Kramarje: v Zagorju: ob 10. doooldne Svoboda. Zagorie — Retie fooskusna) S Marin: v Ljuibliani, igrišče Korotana ob 15.30: Korotan — Zadruga (poskušal g. Dolinar. Protest Maribora. Kakor do-znavamo, je TSSK Maribor brzojavno najavil pn LNP svoi protest proti prvenstveni tekmi Ilirija : Maribor, in sicer zaradi napačnih odločitev sodnika. Nedeljski notfomef v Celju. V nedeljo 9. t. m. odpovedani drugorazredni prvenstveni nogometm tekmi se bosta vršili v nedeljo 16. t. m. Ob 9 dopoldne se bo pri-čela na »porinem igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena tekma med SK Atletik in SK Laškim, cvb 15. pa med SK Olimpom in SK Šoštanjem. Prvo tekmo bo sodil g. Janežič, drugo pa g. Ochs. V slučaju neugodnega vremena in slabega stanja igrišča pri »Skalni kleti« se bosta vršili obe tekmi na športnem igrišču SK Olimpa na Sp. Huidinji pn Celju. Pričetek podsaveznega hazenskega pr venstva. TKD Atena : SK Ilirija. Na igrišču Ilirije se spoprimeta v nedeljo v borbi za podsavezno prvenstvo stara hazenska rivala Ilirija in Atena. Tekma 6e vrši po starih, t. j. sedaj veljavnih pravilih, vendar pa obeta kljub temu temperamentno in interesantno borbo, ker sta obe družini za to srečanje dobro pripravljeni. Več;e izglede za uspeh ima Ilirija, ker igra na lastnem terenu, poleg tega je absolviTala letos znatno več tekem, kakor Atena. v ka terih je v svoji formi znatno napredovala, kar je dokazala ravno v pomladni tekmi proti A t eni katero je porazila z lahkoto s 13 : 2. kasneje pa v pokalnih tekmah. Tekma se vrši dopoldne ob 10.45. in sicer ob vsakem vremenu Vstopnina se k tej tekmi ne bo pobirala. Vodstvo tekme je poverjeno g. Doberletu. Redna glavna skupščina Gorenjskega zimskosportnega podsaveza se bo vrši'a v nedeljo 16. t. m. ob 9. dopoldne v tover-niški restavraciji (Kazini) na Jesenicah. V nedeljo popoldne se vrši na športnem igrišču »Bratstva« aa Jesenicah nogometna tekma, pri kateri nastopi moštvo ljubljanske Ilirije proti I. garnituri Bratstva z Jesje nic. Z ozirom na to, da so znane sposobnosti Ilirije, vlada med jeseniškimi prijatelji športa zelo veliko zanimanje za to tekmo in to tembolj,, ker je tudi Bratstvo v zelo dobri koidiciji in bo nastopilo z nekaterimi novimi igrači. SK Ilirija (nogometna sekcija). Seja načelstva drevi ob 20. v »Evropi«. Prihod« nje tekme: v soboto komib. moštvo: Amater v Trbovljah, v nedeljo I. moštvo: Rapid in juniorji: Maribor jun.. obe v Mariboru. Sestava moštev in podrobnosti so objavljene na običajnih mestih. ASK Primorje (nogometna sekcija) Drevi od 16. naprej strogo obvezen trening za vse nogometaše. Ob 20. seja sekcijskega odbora pri Perlesu. SK Jadran. Drevi ob 20. sestanek I. In rezervnega moštva pri Svetliču, Kolezija. Igra se v nedeljo v Kranju. Zato se opozarjajo igrači, da se sigurno udeleže sestanka SK Reka. Č'anski sestanek vseh nogometašev danes ob pol 8. Sigurno naj se udeležita obe garnituri. TKD Atena (hazenska sekcija). Danes ob 19 obvezen setanek za vs« hazena« šice na igrišču. Oskrbovani planinski domovi Ljubljana, 13. oktobra. Slovensko planinsko društvo sporoča, da odprte in oskrbovane naslednje planinske koče in domovi: V Triglavskem pogoriu: Erjavčeva koča na Vršiču je odprta ob sobotah in nedeljah, ob dnevu pred praznikom in na praznik do vštevši 1. novembra t. 1. Kdor želi koče pocetiti med tednom, nai se zglasi nri g. Julki Pečarjevi v Kranjski gori. Aljažev dom v Vratih: Velja isto kakor za Erjavčevo kočo na Vršiču. Triglavski dom na Kredarici je odmrt ob sobotah in nedeljah do vštevši 16. oktobra. Za poset med tednom se je oglasiti pri oskrbniku g. Francu Sestu v Srednji vasi v Bohiniu. Koča pri Triglavskih jezerih je zanrta. Kdor jo želi posetiti, nai se zglasi pri oskrbnici Ivanki Žvanovi v Srednji vasi v Bohinju. Malnarjeva koča pod Črno -rstjo je odnrta in oskrbovana do 1. novembra. Orožnova koča pod Črno prstjo je odorta in oskrbovana le ob sobotah in nedeljah, na dan pred praznikom in na praznik: to na samo v primeru lenega vremena. Kdor bi se hotel sicer poslužiti koče, naj se zglas' pri oskrbnici g. Ivank' Smukavčevi v Bohinjski Bistrici št. 15 St^ničeva koča, Aleksandrov dom in Vodnikoma. koča so zaprte. V Kara\>ankah: za Kadilnikovo kočo na Golici velja isto kakor za Erjavčevo kočo. Zaradi poseta med tednom se je oglasiti pri oskrbnici g. H. Medja, Sv. Križ Planina nad Jesenicami. Spodnja koča na Golici je odprta in oskrbovana do 17. oktobra: po tem dnevu pa velja zanjo kakor za Erjavčevo kočo na Vršiču. Zaradi poseta med tednom _ se je zgladiti pri oskrbnici C. Derničevi, Sv. Križ - Planina nad Jesenicami. V Kamniških Alpah: Dom v Kamniški Bistrici, Dom. na Krvavcu in koča na Veliki planini so vse leto oskrbovani. Cojzo-va koča na Kckrškem sedlu in j Kamniška koča na Kamniškem sedlu sta odprti ob sobotah in nedeljah do vštevšn 16. oktobra t. 1. Za poset med tednom se je oglasiti pri oskrbniku Doma v Kamniški Bistrici. Če%a koča in Krekova koča .sta." zaprti. Vse leto sta odprta in oskrbovana hotel Zlatorog in hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Ostale koče so oskrbovane le za silo. SPD priporoča svojim članom, da kupujejo polovične vozovnice na podlagi uve-renj zaradi evidence v podružnici »Putni-ka« v hotelu »Metropol« (Miklič) na Ma-sarvkovi cesti (nasproti glavnega kolodvora). Savinjska podružnica SPD v Celju sporoča. da so odprte naslednje koče: Pisker-nikova in Tillerjeva koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozirski planini in Celjska koča v Celjskem pogorju. Kocbekov dom na Koroš;ci in Frischaufov dom na Okrešlju sta zaprta. Podružnic? SPD v Radovljici sporoča, da je Vilfanova koča na Begun jščici odprta in oskrbovana le ob nedeljah, dokler bo lepo vreme. Podružnica SPD v Kranju sporoča, da je Valvazorjeva k^ča stalno odprta: Prešernova koča na Stolu pa le ob sobotah in nedeljah do 16. oktobra. Mežiška podružnica SPD »Peca« v Me-v'ci sporoča, da je Uletova koča na Ped odprta do 16. oktobra: po tem dnevu pa bo koča oskrbovana ob sobotah in nedeljah do 1. decembra, če bedo dospele prijave. Čim bodo snežne razmere na Peci za smučanje ugodne, bo koča stalno oskrbovana vso zimo. V koči je nameščenih za zimske posetnike 44 postelj v kurjenih sobah. Vse prijave glede poseta je pravočasno javiti podruž™i'5 »Peca« v Mežici. LTpravni odbor SPD na Boču snoroča, da bo restavracija na Boču tudi letošnjo zimo odprta :n oskrbovana. Podružnica SPD v Škofji Loki sporoča, da je koča na Ljubniku odprta in oskrbovana vse leto. Pot je dobro markirana, tako da je dostop mogoč od vseh strani. Tura je zlasti priporočljiva v jesenskih dneh zaradi izredno lepega razgleda. Ez življenja na deželi Iz Hrastnika h— Uradni dan sre&kega sodišfa, ki je bil prvotno napovedan za soboto 15. t. m., se bo vršil že jutri v običajnih urah v prostorih občinske ekspoziture v Hrastniku. h— Prosvetni odsek sokolskega društva ponovi v nedeljo 16. t. m. ob 18. igro »Dve nevesti« ali Mučaradnikov »Miha se ženi« v dvorani Sokolskega doma. h— V steklarni se je položaj, ki je bil v zadnjem času že zelo kritičen, začasno zboljšal Te dni »e je začelo delati še na tretji peči. Iz Novega mesta n— Gobe, prehrana revnih, jesensko deževje je ustvarilo revnim ljudem precejšen zaslužek. AjdovSki so po naših gozdovih zrasli iz tal v takih množinah, da je trg vsak dan poln. Nabiralci, ki trgujejo z ajdovčki, imajo poleg dobička še brezplačno prehrano. n— Kino »Dom« v Sokolsfeem domu predvaja danes in jutri obakrat Ob 20.15 ter v nedeljo 16. L m. ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »Nedolžni Jakob«. Predigra zvočna. n— Opozorilo, ki velja za vse. Sresko načelstvo je dalo razglasiti, da je vsakomur strogo zabranjen prehod čez železniški most in viadukt, k' spaja novomeški in kandijski kolodvor Kdor bo neupravičeno šel to pot in ga železniška straža ustavi, bo nosil vse posledice stroge naredbe. n_ Splošna trgatev. Naši vinogradniki so pričeli te dni s splošno trgatvijo. Nekateri so trga'i tudi v deževnem vremenu, ker so sodili, da ne bo več konca jesenskemu deževju. Pridelek bo po kakovosti do* ber. Kier pa je v poletiu "adala toča. je zdaj ob trgatvi precej nridelka .gnilega, za -to bo letina po doleniskih krajih v količini man'ša od lanske n— Delo se je odprlo. Uprava parne žage v Soteski, ki je last kneza Auersoerga in katero je imela do nedavna v najfmu lesna tvrdka Javornik ie nričela zopet redno obratovati Za enkrat ie uprava nsrne žafe kne7a a nesnaga ki io v lastni režiji, zaposlila okrog 100 delavcev. 17 Ptitta j— Divji lovci na delu. V reviriih blizu Nove vasi pri Ptuju je zo.dije noči odmevalo strel'anie divjih lovcev. Lovski paznik Blaž Toplak je v ponedeljek blizu polnoči opazil v mesečini dva taka ponočnjaka. Previdno se jima ie bližal a sta ga vendarle opazila '"n oddala par strelov proti njemu Moral se ie ummkniti in 'e hote] divja lovca zalezti 7 druge strani Pa sta ga zopet opazila 'n zače'i streMari Te da' ie ustrelil tud' Tonlak Po kratk- tišin? ;e cul da ga nekdo k!'če na pom"č Prev;dno se je približa' in našel svonega dobrega znanca Alojza S'ano obstreli^Tvvi po no gah. Spravil ga ie do svoie hiše. nato r»a ga ie z vozom rceneljal na niejov dn>n Slana je sicer doh°r posestnik, a je ven lh odborov -odni.k- ~n -> roščstia n d^re p^ vsa i •»'•-! fe^enca -ma nrpivseir-'dfiio delo v naših ed'' V-ah adm nistracijo več točnosti in -■.. v scipline. Cene malim oglasom ženttve bi dopisovanja; v*aka beaeda Du* 2— ter enkratna pri-fojbina ta iifro ali ta dajanje naslova Din S.—s Ogla* trgovskega (n reklamnega značaja: vsaka beseda £hn J.—,, Po Din I.— ta besedo aa svačunajo nadalje vsa oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najemc. »Poreita, »Lokali*, »Sta-movanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, •Informacije*, mZivali«. »Obrt* tn »Le*« fer poč/ rubrikama »Trgovski potniki* tn »TLaslu-iek*, če srn s oglasom nudi zaslužek, oz'roma, če se tiče potnika Kdor st pa pod tema rubrikama Oče tasluika ali tluiba, plača za Za odgovor vsako besedo 50 par. Pri mh oglasih, ki te taračunajo po Din Vrta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro aH ta da j vi je naslova. Vsi ostat oglati socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna prtstofbcna ta iifro ali ta dajanje naslove pr* oglasih, b ee zaračuna fo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3-—. SajmanjU znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—k fr) oglasih po I Din ta besedo pa Du> 15.—. V te pristojbine ta male Oglase fe plačati pri predafi naročila, oziroma tih fe vposlatl e pisma obenem t naročilom. Pozor, gostilničarji, restavrater ji! Bermet vino črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora. 302 t h i»nu Vstka tKvx-d» 50 j»r; u dajanj« naslov« ah u Šifro pa S Dia. (1) Kro]. pomočnika dobro iztirjenega v izdelovanj« d a m s k i h plaščev. ■prejme K. Pu&nik. Šelenburgova 1. 41153-1 Natakarje 2—3 jel-ott&še im 2 nosfflca pijač. samo prvovrstne mo-& z najboljšimi spričevali sprejmem takoj proti p!a6i p.> dogovoru. Ponudbe oa og'as. oddelek »Jutra« pod Iifro »Jelonoša«. 41>184 1 Gdč. ali gospa dobi diobno me=to v trgo-vimš.~ak© pogodi 10—15.000 Di.n proti jamstvu m »b-rest.im. Ponudbe na oglasni oddelek >Jut.ra< pod šifro »Življenje« 41218-1 Stalno službo »'i drnžabnStvo nudim ie.n«ki aM moški ost-bi. k' razpolaga s 15—Din. event. prodam dobičkanos ao. lepo. manjše podjetje v centru me«+a. Ponndibe V1.?. j 1'1 '-k »Jutra« pod »Lepa boidiočoost 33«. 41223-1 Izpopolnitev v francoskem jeziku, predvsem v gramatiki im v a,n glešč-ini želi gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »jutra« pod »Izpopolnitev« 41202-1 Prodam Ociani k«. soaAaja p» 1 Dia besed«; sa da janj« aaskrv* ali aa Sifr« S Dia. — Oglasi socialnega nu&aja vea ka beseda 50 par» sa dajanj« naslova ali sa Sfno 3 Din. («) Oglasi trg. »nagaja po 1 Din beseda; aa da je naslova ali ta Šifro 5 Din. — Ogia«t socialnega »naSaja p« vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro p« S Din. (81 Knjige ?!>ovemske, srbobrv., 6e5ke, ruske im francoske, prodam po izredno nizki ceni Vprašati na Tržaški cest! 51. 23/1, levo. 41054-8 Kdo* i S 4 « tasluika, plača sa vsako besedo 50 par; za naslov ali Šifro S Din. — Kdor nudi zaslužek. pa sa vsako besedo 1 Din, za dajanj« naslove ali sa Šifro pa 5 Din. (31 Beseda 1 Din; ta da-anj« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukc-ije, pla-5ajo vsako besedo 50 par; za šifro ali ia dajanje naslova 3 Din. (41 Šivilje in nešivilje! Krojenj« in izdeUvvanje damske garderobe po iab k t razumljivi metodi 'n Preizkušenih krojih »e poučuje v tečajih Strokovnega krojtieja liiteljišča aa Smartinski cesti1 Štev. 24 (preje Sta-ri trg 19) V«ak: d im: je v današnji krizi poleg Šivanja neobhodno potrebno znanje krojena te modeliranja. Tečaj 15. oktobra! Kroji rw> meH te sliki zunanjim po$t.nt» obratno! Vpisujean-o tudi v ve^eroi tečaj. 41173 4 Popravila preprog sprejmem. Naslon v ogla«, oddelku > Ju.tTa <. 41161-3 Zastopstvo za Slovenijo oddam za zelo dober gospodinjski predmet. Pontidibe aa naslov: Zaereb I, Postni pret. 142. 41.151-3 Zastopnika kii r edino poeeča trgmvine meJaneg'® blaga, sprejme za Slovenijo tomača trvor-mioa. Poinndibe na oglasni od4'elek '»Jutra« pod šifro »Domača &vonnii:oa«. 41(152-3 V Celju dobi stalen zaulti-žrik posestnik. fci da kos zemlje, če mogoče z majhno hišico v najem za več let. — Ponudbe z c»pT?nm zemljišča na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Do.bra *h..žba«. 411187-3 Dve peči liomoerio, preaiosljivo — Iji petrolejeko poa štev. 6. 4llil96 6 ^A^^nrotp Veaika beseda 1 Dio: L Ia dajanj« naatora aH ! sa Slfro pa S Dia. (10) i Avto »Marmon - Boosevelt«, osemcillnderskl. nov, zaprt, 5 sedežev, 6 gumastih Speinchenrader, prodaja »Motorimport?, Trleste, Via Commcrcl-ale 7 Informacije d^je Avtoklub, Ljubljana. 40776-10 »Fiat 501« z notvo pmevmatiiko poceni proda F. Besoma, Češka iindius-t^niljsAva banka. 41326-10 Službe išče Vsaka beseda 50 par; za da jen j« naslova ali za Šifro pa 3 Din. 500 Din daim tiwtemra, ki m/i preskrbi -»talno eloužbo sluge ali »klfldalščnika. Nas.liov v »"•lasnem odd-eliku »Jutra«. 41,155-2 Mesto natakarice išče 36 let Ptara gospodična, v goetMmiški in trgov ski stroikd doibro ver-zira.na. Pon-udbe no oiglas. oddelek »Jutra« pod »-Prvovrstna moč«. 41198-2 Hišnik ki M opravlijed tudi vrtna dela, išče mest« Naslov v oglatem oddelku »Jutra«. 41167-2 Kdsar Riee Burroughs: Tarzan« kralj džungle DRUGI DEL Mlada gospa rz meščat»k-e biše, z bo+j. šo šolsko nnoibraizbo, žel! sinžbo k otrokom k-mt vzgo-jniteljiioa »14 ble^a jm^arka, po možsnirs-tii v Ljutbljani. Zmožna kaiv«ije im dela vMiko delo! Dopise na po dirtiž-nio« ».Tirt-ra« v Mariboru pod »Zaflusiijšva«. Vojni invalid brez posla, išče službo v kakem zavodu, bolnioi ali v drugem večjem pottjetju za lažja tvišna dela, kot oskrbnik hiše. ču vaj, slu ja. spremljevalec aM kaj iruge-ga. Cenjene ponudbe na og'1«- oddelek »Jutra« pod šifT« »Lahko takoj«. 41080-2 Servirka iSSe sliu-fbo natakamic«. — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 40902-2 Perfektna sobarica ®bama, knhimjo te vTt/vm. pri Mairibom. za 40.000 Din proda Za.fforski, Maribor, Frančiškainpka nI. št. 2Q. «'199-30 Posestvo čez dva mrala veliko ■ sadjem vred proda Johana Snppan. Gom.ia Korena 51. pošta Sv. Barbara v Slov. goiricath. 41321-20 (idw n n d i prehrano plača za vsako besedo 1 Dia; kdor išč* pre hrano za besedo 50 par; za dajanje na «lova aii Šifro 8 Dia. jzir^ma 5 Din. (14) T ra^rr-ti cgisri J Dia Dijaške gobe Sobo z o*ftrbo nddnm 2 dlijako-ma v Gradišču. Naslov v ocannem oddelku ».Intra«. 41312-22 Dijaka sprejmem za 500 Dim v renitm me&ta na hrano in stan«rfl.nje. Naslov v ogl. oddelku »Jutira«. 41324JC Dijake ■»prejmem po niizfci eeni iri-dS mfista v zračno stanovanje. Nafloiv v oglas, oddelku »Jutra«. «320-22 Sobo odda Otroka boljših staršev sprejme v vestno oskrrw> gospa, ki je vajena otrok. Naslov pove ogiaern oddelek »Jutra«. 41-162-14 Vnajem ! Vsaka ImmkkU 1 (Mn; aa da>aj» mukem di ta Hb* pa S Dlk. (13) Gostilno in trgovfno oddam z ntoviim letoim v najem. Naeliov v oglasnem oddelku »Juitra«. «|147-1<7 Vsaka beneda 1 Din: za lajanj« naslo-rs alt za Sitno pa 5 Din. (16) Bukova drva eca 200 m», »iha, t po4«-niih, z zaključno dobavo do konec svečana, tel« ugodno prodam. Pom udbe na ogla«nii oddeletk Jutra pod znaokio »Suha drva«. 41il93-15 Stanovanje Oglasi crg. enačaja po 1 Dia beseda; t« dajanj« »a&tova ali sa šifro 6 Dio. — Oglasi socialnega snaAaja vsaka beseda 50 par: sa dajanje naslova ali ia Sifr« pa 3 Din. (7) 2 majhna štedilnika miizna. rabljena, knipi Mati ia Kozinc, Sevnica ob Savi. 40942-7 Stružnico rabljemo, dio 1 m d>olčm«. ku-pim. Pon.ud-be na oglas, oddelek »Juitra« ped šifro »Stružnica«. 41227-7 Njegov pogled na plen, ki si ga je bil Izbral, se je tisti hip popolnoma izpremenil. To je bil človek, njegov bližji, ki ga je zalezoval skupni sovražnik! Dogodek je po bliskovo sledil dogodka. Lev je planil iz grma... Tarzan je kriknil v svarilo, in črni vojščak se je še za časa ozrl, da je videl tanko zanko, ki je ustavila Numo sredi krvoločnega skoka. Vsaka t**ed» 1 Din: za lajanj« naslova aH ta Sifr« pa 5 Din. (16) 45.000 Din posojila iščem za dobo poi leta. — Evenjtuelao sprejmem tihega družabnika. Garancija sigurna. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital 45.000«. 41209-16 Vseka beseda 1 Dta; as dajanj« 4 m fUra pa 6 Din. (Sij Vsaka beaeda 1 Dan, sa dajanj* aasbrr* a> sa Mira pa fi Din. (20) Kmetsko posestvo majihiM). pač pa z velikim vrtom ali travnikom poleg poo.bo. — Ponudbe na naislov: A. Fale, trg.. Kranj. 41156-20 Dvosob. stanovanje a ku-hinjo, parketom in elektriko nddam na Rimski cesti 23. 41159-31 Stanovanje 3 sobe im knhinjio, oddam. Stari trg 24/n. 40562-31 Dvosob. stanovanje a prštiklinami oddam za november. Istotam oddam kabinet. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. «103-21 Stanovanje t 2 al« 3 sobami, v*ero komforticKm im vrtom oddam v vifli Sumčamica — Marmontov tre. 41,170-31 Trisob. stanovanje komfortno, 8 pritnklinaimd in vrtom oddam pod Rožnikom. cesta 1/7. 41186-31 Trisob. stanovanje t vodovodom im elektriko, v novoigrajemi hiši na Cesti dveih cesarjev takoj oddam za 350 Din meseč-nn Natam&nejie v trgovini na Gallusovem na>brežju 37. 41225-211 Stanovanja Vaaka beaeda SO par: m dajaaj« na al*«* al m iitr* t Din. (O*) Stanovanje eno- ali dvosobno e kuhi njo. v srediiiiM mesta išče ves dan odsotna stranka brez otroS. — Ponudbe o a ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Beden plačnik«. 40912-26 Lepo in veliko sobo separirano, oddam takoj 1 ali 2 mirnima go«- — strogo serpariTajvo, iščem bliru Starega trga. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. «185-23 Kabinet l«f> te čiet, >dda mirn! ta stalni osebi boljša dražina Naslor pov« ogi. oddelek ».Tutra«. 41112-23 Kabinet t centru mesta o d d s m s 16. oktobrom. Ogledati v Kna-ftjetvi oKoi Sitev. Ifl/Tl 40036-23 Opremljeno sobo t zajtrkom ali brez oddam v Mdcvski »teši štev. 6. «1310-23 Lepo sobo v ©onitru mesta oddam takoj. Na»Wv pom pr«j, C&ito. Castoik. Cista preteklost. Dobno oferanj« ni stroji Deiikatesa., Do tura moč. Denticvt. Dobička nosno. Dva cesa-rja. Do mači ja 888, Dailjnogled. Do bra znamka. Dober okus. Dežela 31. Elegantna so ba. Elektromotor. Ford Fiat Gorenjka. Gotovima. Gospodinja, Gara.nei.ja 15 lerot-ntea. iTveiba na. Juirist, ln Strokoma, Idealna lega. Komfort. Kovčeg. Klavir. Kavcija pot.rebna. Kavcije zmožna. Kapital. Kavcija. Komenski. K avcii, 10.000 Lepo Sivi j en j«. Lepe ru na c jo« tli. Lepa 'ega. Lju bitHjica otrok. Limuzina za jesen. Lilija. Ljubljana Lahko opravijo. Lepa so ba. Mandolina. M1ada z« konca. Mera im kemfekci'3 Marljiva. Mirna stranke Marlj5v. M-V<. Nimo. Na trgu. Namredek. Navedba cene. Nemka. 0dras»t!i. Omlbra 32. 0«krba. Opis te cen«. Osemsto dinarjev. Posestvo. Pouk S2. Pesa. Popolmom« snaften. Počen' sob« 160 Priipro»*a. Pra štediona, Premoženje, Per ko Marija Pouk. PJodo nosmost. Pristen dom. P«, cernj Pianimka. Prvovrstn' zastopnik za Za?rr-b Po trebno 20.000. Pril nlnost Rad-' »elitve Reprezontant Redlka prilika. RaMijena. Razumna RnM:em dobro ohranjen« blago. Renta bojno Služba takoj. Solidna moč Svetel lokal. Stroga tajnost. Sigurnost. Simpa-rSja. Stalno. Solidna go stilna. Situiram. SpasHelj. Strogo zaupno, SNiga. Suho Strogo solidm^. Sredt mesta. Speci,jalist. Stinčlan ska. Slager. Safar, Točen Večni greh ljubezni moškega iti ženske! Naročite takoj to novodošlo edinstveno knjigo, katero je spisal dr. E. Zugen. Za mladino neprimerna. Kdor pošlje v pismu Din 20, se mu pošlje franko naslov. Po povzetju Din 6.— več. — Pošilja se diskretno. AMBROŽIC, Ljubljana, poštni predal 74. 12435-a t Občina LiuMjama Seatza pogrebni savod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes dne 13. t. m. za vedno zapustila preljuba soproga, mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospr LEOPOLDINA PERKO soproga nadnčitelja v pokoju previdena s tolažili sv. vere. Truplo blagopokojne prepeljemo v soboto, dne 15. oktobra 1932 zjutraj iz ljubljanske splošne bolnice v Stožice, kjer se bo vršil pogreb istega dne ob 9. uri dopoldne na domače pokopališče pri Sv. Juriju. Ljubljana — Stožloe, dne 13. oktobra 1932. 12436-a ŽALUJOČI OSTALI Potrti neizmerne žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je nenadoma preminula naša srčno dobra, pre-skrbna mati, gospa Ana Goldstein Pogreb nepozabne se bo vršil v petek, dne 14. oktobra 1932 ob 10. uri dopoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopaJišče k Sv. Križu. 12437-a Ljubljana, dne 13. oktobra 1932. Josip Goldstein, soprog — Ing. Pavel, sin — Erna, hčerka, in ostalo sorodstvo. plačnik. Topla jesen, Takojšnje plačilo, Tehnik. Takoj. Tričlanska družina. Takojšen nastop. Tovarni ški avto. Tramvaj, Ubog Ijnva. Uporabno, Vera 20. maj. Vestjo. Vestem dela vec. Večje kvote. Vinski potnik. Vesten, Glasbila Radio Vsaka beaeda t Dta: as 4a)Mi)» uartuia al ia tthw pa • Dta. (98) Kratek klavir krajien, agodmo prodam. — NasLov v ogl a snom oddelku »Jutra«. 41229-26 Vsaka beaeda aa dajanja ta litra pa 6 DVa; •H <*n Pse f.i«tokrvoe oockor Spanje?«, ja-zbečairja in fofcsterijerko ugodmo prodam. Naslov ▼ •igiOiSatim oddouku »Jutra«. «230-27 Razno Vsaka beseda 1 Dim: za dajanj« naslova za Šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva nlica št. 5 Izvleček iz programov Petek 14 okiohra. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Jugoslavija v goeDodarskem oziru- — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30; Vipavska dolina. — 19: Francoščina — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: O zobni negi šolske mladine. — 20.30: Prenos iz Beograda- — 22.30: Čas, poročila. Sobota. 15. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čae, plošče. — 17: Salonski kvintet — 18: Gimnastične vaje. —. 18-30: Angleščina. — 19: Poglavje iz sociologije. — 19.30: Zabavni kotiček. — 20: Moški zbor glasbenega društva >Sloga<. — 20.40: Salonski kvintet. — 22: Čas, poročila, — 22-15: Valčkova ura. BEOGRAD 11: Radio-orkester. — 17: Lab-ka godba. — 19-30: Narodne pesmi. — 20: Sluhoigra. _ 20.30: Orkester. — 22.20: Lab-ka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20-30: Orkestralen koncert _ 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.50: Program iz Brna. — 21.10: Godba na pihala. — 22.20: Mešan program. — BRNO 19.15: Lahka godba. — 19.50: Kabaretni program. — 21-10: Program kakor v Pragi. — VARSAV\ 18: Lahka slaeba. — 20: Koncert orkestra in solistov- — 22.05: Chopinove klavirske skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 15.15: Pesmi- — 16.45: Orkester mandolin. — 18: Godba na pihala. — 20-30: Sluhoigra. — 21.10: Dunajska nastrojenja. — 22.45: Predvajanje zvočnega papirja. — BERLIN 20: Mešan program. — Plesna glasba- — KONIGSBERG 18.55: Koncert solistov. — 20: Program kakor v Berlinu- — MOHLACKER 19.30: Humor na Bavarskem. — 20: Program kakor v Berlinu. — 22.45: Lahka glasba. _ BUDIMPEŠTA 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Ciganska godba, Vilko Mazi: Z avtom v Alpe VI. Iz Lauterbrunnena je samo par kilometrov io slapov Triimmelbach. Tudi naj-skromnejšj vodiči opozarjajo na to znamenitost. ki je res nekaj edinstvenega med množico švicarskih slanov Saj jih pada baš v dolino Bele Liitsrhine cela šuma in je med njim nad vse impozanten Staubhach toda veličastje teh slapov se te dojmj s tako porazno silo. da tega skoro ni mogoče povedati. Ce nikoli nikjer spoznaš tu. kako nebogljen prah si z vsem svojim nehanjem v tej gigantski prirodl In kakor so navadno največje lepote in vrednote narave odmaknjene daleč v višino ali v globino zpml.ie, ' lorda prav zato. da se jim človek približa s tem večjim snoštovanjem. tako tudi teh slapov ne onaziš orej. dokler jim ne prideš že čisto za pleča Silne mase ledenišk h vod izpod Jungfran so bile milijone iet na deln. da »o si i.zglodale te vrtoglave tesnile, ponekod tako ozke. da bi niti z glavo ne mogel mednje. Z demonskim truščem grmijo vode skozi ta labirint, zdaj z leve. zdaj z desne, se požen6 v omotično brezno, pa ti spet zropočejo preko glave, kakor da se podira svet nad tabo Dostikrat jih niti ne vidiš, samo zeleno ali rdeče osvetljene stene teh strašnih špranj prestrezalo mimogrede kak curek, k! te lahko prav nevšečno onlazi Prav zato vidiš pred vhodom k slapovom fantiča s črto rajdo dežnikov ln je za oba koristno, če nisi gluh za njegovo vneto prigovarjanje Zares velike tehnične in materijalne težkoče je bilo treba premagati, da je postal ta skoro nikdar od sonca obsijani labirint tako lahko dostopen. Podjeten hotelir je tvegal celo gromozanske stroške za vzpenjačo, ki te potegne skozi visok granitni jašek do najinteresantnejših delov slapov; to se mu je že v nekaj letih bogato obrestovalo. Pri nas bi seveda vsakdo stokrat pre-cincal glavo, preden bi se lotil take ide'p. pa če bi mu kdo še tako verno dopovedoval, da je treba najprej štalico in šele potem kravico. Tudi v Triimmelbach so začele romati procesije tujcev šele potem, ko je bilo zadnje poskrbljeno do največje udobnosti. Zakaj narava sama pretežni večini ljudi še dolgo mi vse, treba jo je šele z okusom serviratl. In to je največja umetnost vsega tujskega prometa. >Odhod pa ste?« je gnala radovednost lepo, mlado proda.ialko v bazarju pod slapovi, kjer smo izbirali spomiinčke na ta prelep kotiček Švice Ni si mogla tolmačiti >Y« na avtomobilu, pa Jo je očividno zanimala tudi slovenska govorica Ko smo ji povedali, da smo iz Jugoslavije in lz Ljubljane, nam je takoj začela navdušeno pripovedovati, kako rada posluša iaše narodne pesmi z ljubljanske radio-iosta-je in da ji je na moč všeč glas našega napovedovalca. Hm, kako daleč seže taka radio-simpatlja S tele-vizor.tem bodo ta*e »tele-skomine« še mnogo večje. *In notem bodo hoteli ljudje še kak drug >tele-onga«, i kakopa... Interlaken je pravi tujski paradiž, de jal bi skoro: srce Švice. Ne vabi vanj samo neposredna bližina božanske Jung-frau, ampak tudi prekrasna lega men Brlenškim in Thunskim Jezerom Totiko mikavnosti m udobnosti ne nudi človeku menda zlepa kak kotiček na svetu. Da je v Interlaknu hotelska Industrija na višku, tega mi niti ni treba posebe povdar jati. če Imaš dobro nagačen mošnjičen. živih v enem od 60 hotelov lahko Kakor v Indiji-Koromandiji. Kakor v Švici vob če, je tudi v Interlaknu postrežba po restavracijah in kavarnah največ v ne* i h ženskih rokah. Morda me bo «lo napak razumel, ampak n! treba. Torej brez vsake dvoumnosti. Vse bolj domače je, če t) pogrne mizo čedno dekle kakor še tako zlizan natakar Nekaj posebnega je Msta svetska promenada med razkošnim; hoteli in nasadi na Hohenwegu, kjer fitoj' tudi pompozni zdraviliški dom s svojim parkom, ki Je kakor iz škatljice. P->«eb-na atrakcija parka je velika cveflčna ura v obLiki rondoja. Ta ura pa nI samo za parado, ampak kaže tudi nafa.ičen čas ln bije vsako četrt, pri čemer se ponoči posveti tolmunček kraj nje ln pa -itlca s palčki nad $jo v pisanih lučkah. Pa še eno atrakcijo imajo ▼ Interlaknu, t<> so > Tel love« igre na prostem, fci se vrš.jo vsako poletno nedeljo z ogromnim ansamblom. Dasi stane zadnj: prostor veS ko 4 kovače, je velikanski avdite j zmerom dobro zaseden, v boljših časih pa je bilo treba vstopnice celo rezervirati. No, nam je bilo tega Telia, ki ga je polna vsa Švica od Curlha do ženeve in so ga še tu vlekli skoro tri ure, že kar preveč. Naslednje Jutro smo Jo preko gozdnatega prelaza Jaun proti Ženevskemu jezeru. Onkraj prelaza se načenja francoska Švica, valovita, zelena nekra-jina, precej podobna naši Dolenja i.1., samo da bi bile pri nas tudi take krasna ceste! Zmerom več je tovarniških dimnikov, pa se vrste tudj zmerom lepše kme je. Pri Broeu nam zastavj pot dolga ko ou;t čr-no-Viega goveda. Tako lepo rejen? in či-°ta Je bila oa živina, da jo je P "o r^s veselje pogledati. še par y <">■» ^nkraj Chatel St Denisa In odgrnila se je boko pod nami neizmerna ploščlua Lac Lčmana z n*>iti-čnimi gorami "a nasprotnem bregu. V velikih ovinkih mel skrbno ntrpovanlmi vinograd; smo dosej^ Vevejr. iiiesto čokoladnih tvornic. Pre\Msn« Je tila potem vo«r«ja ob obali v L..zano '«: f-e Je po zaključku rep-aracijske konference tako Izpraznila, da smo bl^ v enem zeV> repomirae b hotelo* čisto sam' in je bilo k»i SVoda ae'i sa ml smo »e vozi ' drugo jutro tu1 z avtobusom. f z kat-»-e.-»a smo a; ogled >7 s i ra mmivo8ti mest« k> nam je clcerone od «8megs d^lgigj časa krepko zadre- mal Morda nas je prav v t,a namea d'-ri^iral skozi dolgo bukovo h03to, dobro vedoč. da so lozanske bukve ravno takšne kakor Ižanske ln zato nihče ne bo drezal vanj. Hudomušni gospod direktor pa mu le ni hotel na ta lim, češ služba je služba ln zastonj se tudi ne edjazimo, pa ga je vsako toliko časa zbezal z vprašanjem, ali »o to datljeve aH kokosove palme. Mož je samo vzdignil težko glavo, podzavestno prikimal ln nekaj nerazločnega zamrmral. pa se zopet pogreznll do prihodnjega vprašanja. Ko pa smo privozili naposled v vinograde, se je mahoma predramil In začel peti slavo lozanskim v.ino, ki da jim ni pod soncem enakih. Od Lozane do Ženeve je en sam božji vrt, je ena sama, dolga ln lepa avenija. Trta se menjava s sadovnjaki, gosposki domovi s košatimi gradovi In kar na.pr°J se ziblje jezero na levi. pljuskne včašlh ob breg, se pošali, s kakim galebom In zažene za betm parnikom, ki ga or.ie na_ počez. Procesije limuzin drvijo po tej široki asfaltni cesti, kar po dve, tri vštric.. Po sredi ceste teče bel pas. tel deli smer vožnje. Za nami pritiska že vse od Mor-gesa eleganten Daimler brez uspeha in zaostane šele malo pred Verso^om. Ogromne stavbe rastejo iz vrtov, vrvež šetalcev narašča, venec palač se zavihti s svojim.; okni in balkoni v silen lok, to Je ženeva s svooim svetskim utripom. Tu nI krize, še malo ne. Na terasah pred kavarnami skoro ni prazne mize. po trgovinah ne zehajo blagajničark® kakor pri nas In še marsikje 'n, čudo božje, na nobenem vogalu ne dobiš berača, snloh nikjer v Švici. )Se bo nadaljevalo). Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoil Ribmkai. 6a Narodno uskarno d. d. kot uskamaria Franc JeaeraelL Za inseratui del Je odgovoren Alojz Novak. Vat v Ltubliam.