Samostalniške zloženke, v katerih je zadnji desni samostalnik jedro, samostalniki pred njim pa so njegovi kvalifikatorji, so značilne za germanske jezike. V slovenščini glede tega opazimo neko vrzel, saj so samostalniške zloženke redke. Članek skuša ugotoviti, katere so v slovenščini nadomestne strukture za to angleško zvezo. Na podlagi analize angleških besedil s področja znanosti in tehnike, kjer so te zveze tako zelo pogoste, da jih lahko obravnavamo kot tipične za to funkcijsko besedilno zvrst, so predlagani prevodni vzorci za prevajanje v slovenščino. Tu je posebna pozornost posvečena temu, čemur pravimo "neobstoj" angleškega pridevnika, tj. dejstvu, da slovenski pridevnik v angleščini velikokrat nima ustreznice v pridevniku, pač pa se uporablja v pridevniški vlogi kar samostalnik. Glede na to, da angleške zveze noun-noun lahko delimo na ustaljene zveze in prostonastajajoče zveze, skuša članek slovenskemu študentu dati tudi nekaj okvirnih napotkov glede tega, kdaj je raba teh zvez nujno potrebna, ker sicer kaže na nepoznavanje besedišča, kdaj pa je samo zaželena zaradi večje slogovne ustreznosti dani funkcijski besedilni zvrsti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-IGD4RDIS

COBISSID

3513371

Objavljeno

25.11.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Mrak Kosel, Bernarda (1999). Kontrastivna analiza angleške zveze noun-noun s primeri iz tehničnega jezika. Mostovi (Ljubljana), letnik 33, številka 1, str. 14-22. URN:NBN:SI:DOC-IGD4RDIS from http://www.dlib.si

MLA:

Mrak Kosel, Bernarda. "Kontrastivna analiza angleške zveze noun-noun s primeri iz tehničnega jezika." Mostovi (Ljubljana) letnik 33. številka 1 (1999) str. 14-22.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IGD4RDIS>

Mostovi
1966-
(Zbirni zapis)