218 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 KOLESARSKI VOZNI RED ZA MESTO LJUBLJANO MARKO KAMBIČ PRVI LJUBLJANSKI «VELOCIPEDI» Leta 1869, dve leti po svetovni razstavi v Parizu, je j kolo (takrat imenovano velociped) prišlo tudi.v Ljub- ljano. Časopis »Triglav« v številki dne 13. aprila 1869 poroča, da so se pojavili »velocipedi« tudi na i promenadi ljubljanskega mesta. Opisal gaje kot »se- j dež z dvema, eden za drugim tekočima kolesoma«, ki j doseže hitrost okoli eno miljo (7,5 km). Kolo je bilo | brez gum, imelo pa je pedale. Zaradi visoke cene so si i ga v začetku lahko privoščili le ljubljanski »imenitne- j ži« in redki navdušenci. Pri Ljubljančanih je pojav »velocipeda« zbudil ; različna občutja. Nekateri so ga imeli za modno muho | in igračo »velikih otrok« ter ga hudomušno imenovali | »epohalno iznajdbo, ki nikakor ne zaostaja za iz- ! najdbo smodnika ali tiskarskega stroja«. Drugi so bili \ prepričani, da gre za izredno »iznajdbo novega j veka«. Večina Ljubljančanov je v začetku »vozarje- j nje velocipedistov« po ulicah sprejela z negodova- njem. Predvsem so se čutili ogrožene, nekaj pa je bilo verjetno tudi zavisti. Olje na ogenj protikolesarsko razpoloženih prebivalcev je prilila prva kolesarska nezgoda, ki je imela obsežne posledice za takratne kolesarje. Prva žrtev »velocipedske manije« je bil kočijaž zdravnika dr. Viljema Kovača. Kovač se je z družino odpeljal na sprehod. Vozu nasproti se je na »velecipedu« pripeljal ljubljanski trgovec Albert Zeschko. Ko je konj zagledal novo vozilo, se je splašil in skočil s poti. Zdravnik, žena in otrok so srečno skočili z voza, kočijaž Peter Cedeunig ( = Cedilnik) pa je pri odskoku »zašel z nogo med drevo in voz«, tako da si jo je zlomil. Ob tem dogodku je časnik »Triglav« dramatično zapisal: »Ali naj mar pride ta- ko daleč, da ne bodo ljudje, ki se za gibanje poslužu- jejo le svojih nog, na promenadah več varni življenja in da so celo kočije v nevarnosti, da se s svojo vsebino vred polomijo.« Za magistrat je postala zadeva resna, ko je isti ča- sopis v sedemindvajseti številki problematiko kole- sarstva politično obarval: »Od strani magistrata še ni bilo — po naši vednosti — ničesar ukrenjenega, mo- goče zato, ker je iz ustavnega tabora (vladajoče stran- ke na magistratu) izhajajoča "jeunnesse dorée" tista, ki dela ceste nesigurne, ter ker odgovorna redakcija Tagblatta sama kot obsedena divja na velocipedih po najbolj obljudenih ulicah in promenadah, brez ozira na noge nedolžnih sprehajalcev, ki se ne morejo do- volj hitro umakniti. Če ustavna gospoda noče hoditi po lastnih nogah — potem naj ne vozi po tujih.« Ma- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 219 gistrat je hitro ukrepal. Ugotovil je, da je »vožnja z velocipedi prikladna, da povzroči nesreče«. »Veloci- ped vozi brez šuma, z veliko naglico. Pri padcu z nje- ga se lahko poškoduje mimoidoči, plašijo se tudi ko- nji.« Skladno s temi ugotovitvami je mestni svet na seji dne 24. aprila 1869 sprejel prepoved vožnje z »ve- locipedi« po cestah in ulicah mesta in predmestij, po vseh sprehajališčih znotraj mestnih linij, vštevši Lat- termannov drevored in park gradu Podturn ( = Tivo- li). Prepoved so trikrat objavili v časopisu »Laibacher Zeitung«. Kolesarstvo se je hitro širilo po drugih avstrijskih mestih. Tudi v Ljubljani je imelo vedno več navduše- nih »prijateljev«. Spomladi 1870 je skupina »lastni- kov in prijateljev velocipedskega športa« poslala ma- gistratu peticijo za »ponovno dovolitev voženj«. Podpisalo jo je osemnajst uglednih meščanov, med njimi baron Egon Zois, Otmar Bamberg, Emmerich Mayer in Jožef Luckmann... Kot razlog za ukinitev prepovedi kolesarjenja so navedli: .. .»da je v drugih mestih, na primer v Gradcu, Celovcu, Trstu, Zagrebu itd. tudi dovoljeno (kolesariti), ne da bi se do sedaj iz teh mest culo o kakih nesrečah — telesno varnost si- gurno ne ogroža to neskončno lahko grajeno in ravno tako lahko vodljivo vozilo niti najmanj. Razen tega nastaja zaradi gornje prepovedi, ki onemogoča tej ge- nialni iznajdbi novega veka vsako razširjanje in izko- riščanje v Ljubljani — lastnikom velocipedov ne- majhna škoda, ker so s tem vendar več ali manj one- mogočeni uporabljati in izkoriščati svoja vozila.« Policijski odsek je 3. maja 1890, glede na dejstvo, da je vožnja z »velocipedi« dovoljena v večini dežel- nih glavnih mest in celo na Dunaju, priporočil mest- nemu svetu naj dovoli vožnjo tudi v Ljubljani, pod pogojem, da se hkrati zavaruje varnost pešcev. Mest- ni svet je na seji dne 21. maja 1890 sklenil, da se kole- sarjem dovoli vožnja po cestah in ulicah mesta in predmestij na makadamskih delih z izjemo pločni- kov, pešpotov, alej, vštevši Lattermannov drevored in park gradu Podturn.^ začetek normodajne dejavnosti za »bicikliste« in »bicikle« »Kolesarski šport« seje v Ljubljani hitro razvil. Kole- sa so se pocenila in privoščili so si jih lahko tudi manj premožni. Navdušenci so se začeli zbirati v prvih ko- lesarskih klubih. Poleg zgoraj navedenih določb ljubljanskega mest- nega sveta zasledimo prve norme za kolesarje in ko- lesa leta 1891 v »Službenem navodilu redarjem dežel- nega stolnega mesta Ljubljane.« Pod naslovom »Poulična policija« obravnava navodilo tudi »Bici- kle«, celotna snov je urejena zelo skopo v nekaj krat- kih stavkih: »Vožnja po biciklih in podobnih vozilih je dovoljena izključljivo le skušenim članom društve- nim, ki nosijo društveno znamenje ali ki imajo kako drugo, mestnemu uradu naznanjeno izkazilo. Sicer je pa vožnja sploh prepovedana po ozkih ulicah, kakor 1 so npr. Špitalske, Gledališke itd... Po drugih ulicah, cestah in trgih se sme z omenjenimi pripravami le po- časi voziti.«^ prvi osnutek »kolesarskega voznega reda za mesto ljubljano« Hkrati z naraščanjem števila »biciklistov« na ljub- ljanskih cestah in ulicah so se vse glasneje pritoževali tisti, ki so se čutili ogrožene zaradi »naglega in nepre- vidnega dirjanja kolesarjev«. »Negodovali so ustno«, vedno več kritike pa se je pojavljalo tudi v časopisih. Magistrat je uvidel, da je potrebno nastale razmere, predvsem zaradi osebne varnosti prebivalcev, izdat- neje normativno urediti. Odločil se je, da bo izdelal »posebni vozni red« za ljubljanske kolesarje. Izdelavo osnutka »Kolesarskega voznega reda za mesto Ljubljano« so zaupali mestnemu policijskemu komisarju Francu Podgoršku.^ Ta je 25. januarja 1895 predložil kolesarski red občinskemu svetu »s prošnjo, da ga blagovoh pregledati in odobriti«. Red obsega dvaindvajset kratkih in jasnih paragrafov. Ureditev je sledeča: Kolesarji morajo imeti posebno dovolnilnico, ki jo izda magistrat za eno leto. »Nedoletniki« (osebe mla- jše od štirinajst let) dobijo dovolilnice le na očetovo (oz. varuhovo) prošnjo (oče oz. varuh se mora proto- kolarno zavezati, da prevzame odgovornost za »ne- doletnika« in podpisati njegovo dovolilnico). Dovo- lilnica se izda na podlagi »spričevala o vozni sposob- nosti«. To prejme kolesar, če opravi »skušnjo pred načelništvom kakega v Ljubljani obstoječega kole- sarskega društva«. Paragraf 4 določa, da je potrebno za vsako dovolilnico plačati 1 goldinar kolkovine in tiskovne stroške. Razen tega mora vsak kolesar plača- ti letno dva goldinarja pristojbine za uboge in povrni- ti stroške za tablico. Dovolilnico mora kolesar vedno imeti s seboj ter jo na zahtevo pokazati varstvenim organom. »Tudi mora vsak kolesar nepogojno poko- riti se varstvenim organom, ako ti s povzdignjeno ro- ko zahtevajo da odskočijo s koles.« Vsako kolo mora imeti zvonček, zavorno pripravo in na sprednjem delu tablico s številko. »Od pričetka javne ulične razsvetljave se mora kolo razsvetliti s svetilko, ki ima svitlo belo luč.«... »Kolesarji se mo- rajo držati leve strani ceste, ogibati se na levo in pre- hitevati na desno, ako je prehitevanje sploh mogoče, ne da bi se motil promet.« Pešce in voznike morajo, ko se približajo, opozoriti z zvoncem. Ob hudi megli morajo voziti z veliko previdnostjo. Pri skupnih vož- njah se ne smejo voziti »vštric« ampak le zaporedo- ma ter morajo biti drug od drugega oddaljeni šest me- trov. »Kolesar mora, kadar mu prihajajo nasproti vprežni vozovi ali jahači, strogo paziti na živino in se je ogibati. Ako zapazi, da se živina plaši ali kadar mu voznik ali jahač da znamenje, da se je bati splašenja, mora takoj razsesti s kolesa in kolo po možnosti skri- ti.« Po ulicah in trgih sredi mesta se mora vedno vozi- ti počasi. 220 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 Prepovedana je vožnja po »pešpotih, hodnikih, promenadah in nasadih«. Voziti se ne sme po javnih cestah in trgih, kadar se po njih pomikajo večji vojaš- ki oddelki, pogrebni sprevodi, cerkveni in drugi ob- hodi, kadar gredo otroci v šolo in iz nje ter kadar se na cesti zbira množica ljudi. Kolesarji, ki ne stanujejo v mestu in se mudijo v njem nad tri dni, se morajo pokoriti mestnim kole- sarskim predpisom. Prestopki predpisov se lahko kaznujejo tudi z odvzemom dovolilnice. O kolesarskem redu se je posvetoval policijski od- sek občinskega sveta. Nekatere določbe je malenkost- no popravil (gre predvsem za stilistične popravke). Nato je magistrat poslal red »na vpogled« Nemškemu kolesarskemu klubu (»Laibacher Bycicle — Club«) in Klubu slovenskih bicikhstov »Ljubljana«. Oba kluba sta kolesarski red pozorno preučila in s svojimi stro- kovnimi pripombami vrnila magistratu." Magistrat je pripombe 25. februarja 1896 izročil v posvetovanje policijskemu odseku. Iz dopisov se vidi, da sta se oba kluba družno sporazumela o predlogih za spremembo tistih paragrafov, ki se jima »niso videU popolnoma primerni, to je ne ustrezajoči vsestransko kolesarskemu športu.«^ Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« je priložil še svoja klubska pravila in tis- kan vozni red kluba* ter posebej poudaril: »Konečno še opozarjamo kot slovensko narodno društvo na na- šo iskreno željo, da se varuje pri nameravanem načrtu v vsakem oziru izključno slovenski značaj našega mesta, kar bode posebno pri morebitnih napisih upo- števati.«' Kluba sta želela, da člani ne bi potrebovali posebnih dovolilnic. Svojo pravico do vožnje naj bi dokazovali kar z »društveno vsprejemnico«. S tem bi bili oproščeni predpisanega preizkusa znanja. Predla- gala sta tudi oprostitev plačevanja pristojbin za člane: »Treba je strogo ločiti kolesarje-divjake in kolesarje, ki so člani kacega v Ljubljani obstoječega kluba. Kot taki morajo ti že tako plačevati klubu visoko pri- stojbino na leto, pri "Ljubljani" 12 goldinarjev, do- čim kolesarju-divjaku tega ni treba... Opozarjamo tudi na okolnost, da obstoji največji kontingent čla- nov iz mladih ljudij, ki se nahajajo v tistej dobi, ko večinoma še nimajo na razpolaganje znatnejših do- hodkov, kar naj se izvoli tudi upoštevati.«' Svetovali so še, naj bi se več pozornosti posvetilo vozovom in pešcem, saj se »le ti navadno kaj malo brigajo za kole- sarja, dogodi se še celo pogostoma, da se mu nalašč zapre pot, tako da mora včasih v nevarnosti naglo skočiti s kolesa.« Glede na izkušnje so priporočili, naj se pri paragrafu dvajset, ki govori o zaporedni vožnji več koles, izpusti določitev razdalje šestih me- trov, saj bi se pri doslednem upoštevanju določila motil promet na ulici. Policijski odsek občinskega sveta je pripombe upošteval ter skladno z njimi spre- menil osnutek kolesarskega reda.^ razprava o osnutku »Kolesarski vozni red za mesto v Ljubljano« je po- licijski odsek predložil v sprejem na izredni seji občin- skega sveta dne 16. junija 1896.^° Po uvodni besedi se je oglasil občinski svetovalec Pire. Trdil je, da so v največji nevarnosti kolesarji sa- mi. Po ulicah in cestah se vozijo le izkušeni biciklisti, »neizurjeni se itak na cesto ne upajo«. Od izurjenih pa se nesreče ne pričakujejo. Odločno je nasprotoval posebnemu voznemu redu za kolesarje. Zavzel se je za starejšo ureditev; določili naj bi le ulice in ceste, po katerih bi bila vožnja prepovedana ter način zazna- movanja koles. Podžupan dr. Bleiweis se je čudil na- sprotovanju. Povedal je, da imajo kolesarske rede že dolgo tudi druga mesta in da namerava tak red spreje- ti celo državna uprava. Podžupan je podprl sprejem kolesarskega reda. Bil je prepričan, da se bo kolesars- ki šport še bolj razširil in da bodo postale nesreče ne- izbežne. Kot močan argument je navedel, da tak red odobravajo tudi kolesarski klubi. Ostali občinski sve- tovalci so ugotovih, da je načrt kolesarskega voznega reda policijski odsek spremenil sam, ne da bi pri tem »zaslišal« magistratnega referenta (avtorja načrta) Franca Podgorška. Zato so sklenili, naj se osnutek vrne policijskemu odseku v novo posvetovanje, h ka- teremu naj povabi tudi magistratnega referenta. i popravljeni osnutek Policijski odsek in magistratni referent sta se po- svetovala o osnutku kolesarskega reda. Nekatere pa- ragrafe sta temeljito spremenila, druge komaj opazno stihstično popravila, večino sta ohranila nespreme- njeno. Predvsem so iz osnutka črtah vse ugodnosti, ki naj bi jih imeh člani kolesarskih klubov. O »popravljenem« osnutku kolesarskega reda so razpravljaU na seji občinskega sveta dne 27. junija 1896." Na sejo so tokrat povabili tudi magistratnega referenta Franca Podgorška. Poročevalec Zabukovec je povzel ugotovitve prejšnje seje in ponovno pouda- ril potrebo po sprejemu kolesarskega reda: »Take ko- lesarske rede imajo tudi v drugih mestih, kjer so do- tične pristojbine še večje, na Francoskem pa obstoji o tem že državni zakon. Pa tudi občinstvo našega mesta izraža željo po takem kolesarskem redu, kajti opeto- vano dogajajo se nesreče, dolžnost občinskega sveta pa je skrbeti za red v tem oziru ter varovati občinstvo pred vsako škodo.«''^ Večina občinskih svetovalcev je pritrdila poroče- valcu, vendar je že vnaprej ugovarjala posebni pri- stojbini, ki naj bi jo kolesarji letno plačevaU v mestno blagajno. Najglasnejši je bil občinski svetovalec dr. Gregorič. Ni se strinjal, »da se hoče pobirati pristojbi- na od takega prometnega pripomočka, ki je k vsak- danjem kruhu nekaterih kolesarjev potreben npr. za obrtnike — kajti čas je denar. Čuditi se more, da se hočejo vedno le bolj ubožnemu prebivalstvu našega mesta nalagati doklade, medtem pa se popolnoma prezira premožno prebivalstvo npr. jahače in ekvipa- že, kateri vzdržujejo te stvari le kot luksus in v svojo zabavo. Le ti so tudi nevarni vsled svojega naglega ja- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 221 i hanja in hitre vožnje po mestu. Od teh se ne zahteva nobena preskušnja in tudi ne plačujejo mestu nobene posebne doklade. Obdavčili naj bi se tedaj ti tudi, meri naj se z jednakim merilom.«^' Dr. Gregorič je v zanosu svojo kritiko usmeril še na pasji davek, ki se mu je zdel prenizek. Zahteval je zvišanje, »kar bi pri-1 pomoglo k temu, da se nekoliko zmanjša število te j nadležne živali«. j Gregorčičevo trenutno čustveno zanesenost je iz-j rabil občinski svetnik dr. Tavčar. Zbodel ga je z be- sedami: »Občinski svetovalec dr. Gregorič je v tej stvari zajahal pač zopet katoliško-socjalnega konja, ter govoril skozi okno.«^* Dr. Gregorčič mu je kratko odgovoril: »Debata bodi mirna, ne pa strankar- ska.«" Poročevalec Zabukovec je ugotovil, da nihče ni dokazal »nepotrebe« kolesarskega reda ter zato | predlagal obravnavanje posameznih paragrafov. Za- i radi »pozne ure« so sprejeli samo prve tri paragrafe, i Upoštevali so mnenje policijskega odseka, da se z j vsemi kolesarji ravna enako. Tako so člani kolesars- i kih klubov izgubih ugodnosti, ki naj bi jih imeh po j prvotnem osnutku.''^ Pristojnost za preizkuse znanja i se je prenesla s kolesarskih klubov na »oblastveno ' komisijo.«^' j »KOLESARSKI VOZNI RED ZA MESTO LJUBLJANO« j Začeto delo je občinski svet nadaljeval na seji dne j 7. julija 1896." Odločili so se, da bodo ponovno skle- j pali tudi o treh, v prejšnji seji odobrenih paragrafih, j Prvi paragraf so tak kot na zadnji seji brez pri- j pomb ponovno odobrih." Pri drugem paragrafu seje > občinski svetovalec dr. Požar zavzel za odpravo j preizkusa znanja za kolesarje. Menil je, »da bi bila vsaka preskušnja iluzorična«. »Glavna stvar pri tej reči je dobra policija, katere nalog bode zabranjevati zlorabo kolesa.« Predlog so ugodno sprejeh in določ- ; be o »skušnji« so iz drugega paragrafa izpustili. Največ pripomb je doživel predlog paragrafa šti- ri.^" Občinski svetovalec Šubic je predlagal, naj od i plačevanja pristojbine oprostijo tiste, ki uporabljajo j kolo »v obrtne namene«. Šubicu je nasprotoval ob- j činski svetovalec Svetek, z mnenjem, da imajo ravno ; obrtniki »največji dobiček od kolesa« in bi bila opro-1 stitev nepravična. Predloga občinskega svetovalca 1 Šubica niso sprejeli predvsem zaradi tega, ker bi bilo i težavno ugotavljati, kdo potrebuje kolo v »obrtne j namene«. j Magistratni referent Podgoršek je svetoval, da se ; določitev pristojbine iz reda izpusti, »ker občinski ] Fotografski atelje J. Zalar ml. in A. Kneževič: tovarnar Al- bert Zeschko, okoli 1880; fotografija, 5,8 x 9 cm; last: Zgo- dovinski arhiv Ljubljana 2221 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 svet ni opravičen določevati take takse, kaj takega obstoji le drugod, kjer se je že izposloval dotični za- kon.« Nasprotno mnenje je zastopal občinski sveto- valec dr. Majaron. Pritrdil je sicer ugotovitvi, da ob- činski svet ni upravičen določevati pristojbine, pou- daril pa je, da pričakujejo deželni zakon, ki bo vsebo- val tudi določbe o pristojbini.^^ Zato je predlagal, naj ostane paragraf štiri nespremenjen, »visoka vlada prenaredila ga bo že sama, ako bo videla, da je to po- trebno.« Ostali paragrafi so bili sprejeti brez po- membnejših ugovorov .^^ Občinski svetovalec dr. Majaron je predlagal, naj se red takoj predloži v odobritev deželni vladi s pri- držkom, da stopi paragraf 4 v veljavo šele, ko se bo izposloval v ta namen potrebni deželni zakon. Občin- ski svetovalec Gogala je dvomil, da bi vlada hotela pogojno odobriti red: 'Prej bi kazalo izposlovati do- tični deželni zakon.« Na koncu je prevladalo prepri- čanje, da »je potreba kolesarskega voznega reda nujna in na dotični deželni zakon čakati bi bilo pre- dolgo, v moči vladi pa je dovoliti njegovo rabo brez paragrafa štiri do tie, ko izide deželni zakon.«^^ sprememba reda Ravno ko bi moral ljubljanski magistrat sprejeti kolesarski vozni red predložiti v potrditev deželni vla- di, je bil deželnemu zboru predložen načrt zakona o vožnji s kolesi po javnih, nedržavnih cestah na Kranjskem. Zakon so kmalu sprejeli. Veljati je začel 6. novembra 1896.^'' Mestni kolesarski red se v neka- terih točkah ni ujemal z deželnim zakonom, zato ga je magistrat zopet prepustil policijskemu odseku, da se o njem posvetuje in ga ustrezno uskladi z višjo nor- mo." Policijski komisar Franc Podgoršek je izdelal nov osnutek kolesarskega voznega reda.^* Glede na para- graf 10 deželnega zakona^' je komisar zopet, predla- gal uvedbo preizkušnje za kolesarje ter pobiranje pri- stojbine za izdajo izkaznice v znesku pet goldinarjev. Ostale določbe so skoraj enake kot v prvotnem redu, le da so nekatere ponekod razširjene.^' Nov osnutek kolesarskega reda je obravnaval še policijski odsek. Delno gaje dopolnil in stihstično popravil.^' Bistveno je spremenil samo 4. paragraf.^" O novem osnutku je razpravljal občinski svet na se- ji dne 16. februarja 1897.'^ Že v začetku je prišlo do nesoglasja glede pristojbine, določene v 4. paragrafu. Poročevalec je zagovarjal pristojbino v znesku pet goldinarjev, medtem ko je policijski odsek vztrajal pri predlogu enega goldinarja. Občinski svet je skle- nil, da se kolesarski vozni red vrne policijskemu odse- ku v novo posvetovanje. PoHcijski odsek je ponovno poročal o kolesarskem redu na seji občinskega sveta dne 6. aprila 1897.^^ Pojasnil je, da je spremenil samo paragrafa 2 in 4 ter da je ostale pustil nespremenjene, take, kot jih je odobril občinski svet na seji dne 7. juh- ja 1896, ker se popolnoma ujemajo z deželnim zako- nom.'' Občinskega svetovalca Šubica je zanimalo, kako se bodo odvijale preizkušnje in po kakšnih merilih se bo ocenjevalo kolesarjevo znanje. Podžupan dr. Blei- weis mu je pojasnil, da tudi deželni zakon nima po- drobnejših določil o »skušnji« in da je to interna stvar, ki ne spada v kolesarski red. Poročevalec Zabu- kovec je prepričeval občinske svetnike, da je potreb- no določila o »skušnji« sprejeti v kolesarski red že za- radi dejstva, da »skušnjo« predpisuje deželni zakon. Brez take določbe vlada mestnega kolesarskega reda gotovo ne bi potrdila. Občinski svet je sprejel spre- menjena paragrafa 2 in 4 ter tudi »Kolesarski vozni red za mesto Ljubljano« v celoti. Magistratu je naro- čil, naj red končno predloži v potrditev deželni vladi in deželnemu odboru. županov dopis o redu župan Ivan Hribar je 25. aprila 1897 poslal poh- cijskemu odseku dopis, v katerem graja nekatere do- ločbe »Kolesarskega voznega reda za mesto Ljublja- no« (ki so ga že sprejeli na seji občinskega sveta dne 6. aprila 1897, ter naroča, naj se o redu pohcijski od- sek ponovno posvetuje in poroča na prihodnji seji občinskega sveta.'" Župan je trdil, da so določila pa- ragrafa 19 nepotrebna:'^ »Določitev kolesarskega re- da, da mora kolesar z zvonilom naznaniti svoj prihod vozniku, ima pomen, da voznik pazi na plašljivo ži- val, nikakor pa nima pomena, da bi se voznik moral kolesarju ogniti, kar mu posebno ni potreba storiti, če vozi na pravi strani ceste.« Dr. Hribar je očital tudi neutemeljenost in neopravičenost paragrafa 21." »Tuje kolesarje nikakor ne gre siliti, da bi se podvrgli temu kolesarskemu redu.« Pohcijski odsek se je na svoji seji 1. maja 1897 pos- vetoval o županovem dopisu. Glede zahteve po po- novnem posvetovanju in poročanju o kolesarskem re- du je sklenil: »Tega storiti pohcijski odsek ni pri vol- ji, ker nasvetovane spremembe niso tako važne, da bi zaradi njih moral obravnavati še enkrat ta red občins- ki svet. Tudi se policijskemu odseku ne zdi pravilno, da bi po storjenem sklepu občinskega sveta katerikoh referent zahteval še enkratne obravnave, ker mu ta ali oni paragraf ne ugaja.«" Policijski odsek je opozoril magistrat, da se je na Nižjeavstrijskem sprejel izredno »liberalen« kolesarski red. Zato je odsek pričakoval, da se bodo tudi v Ljubljani pojavile zahteve po po- dobni ureditvi. V tem primeru bi kolesarski red upra- vičeno predložili v novo posvetovanje. nov NACRT reda, sestavljen na podlagi »kolesarskega reda za kranjsko« in ob upoštevanju »kolesarskega reda za nižje avstrijsko« Mestni policijski komisar Franc Podgoršek je v maju 1897 na podlagi kolesarskega reda za Kranjsko in ob upoštevanju kolesarskega reda za »Nižje Av- strijsko«" sestavil nov načrt »Kolesarskega voznega KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 2231 reda za deželno stolno mesto Ljubljano.«^' V načrtu je izpustil določbe o »preskušnji in voznih izkazni- cah«, prav tako določbe glede plačila pristojbine za uboge. Iz prejšnjega reda pa je obdržal določila glede zaznamovanja koles s številkami. Ostale določbe so v novem načrtu ostale večinoma nespremenjene, le da so jih oblikovno skrčili v nekaj daljših paragrafov. Magistrat je utemeljil tako temeljite spremembe z naslednjimi besedami: »Oprostitev preskušnje se predlaga z ozirom na to, da bi ista le ne dokazala po- polne spretnosti za vožnjo, da se za voznike ne zahte- va nobena preskušnja in vendar so neprevidni in nagli vozniki večje nevarnosti, kakor kolesarji in slednjič, da bi se s preskušnjo nadlegovali tisti, ki rabijo svoje kolo v svojem obrtu ali svojem poklicu in ne za šport. Slednji razlog za odpravo preskušnje velja tudi za od- pravo plačila pristojbine za uboge. Tudi za jezdne konje in druge luksus — konje se ne plačuje davka ali kake pristojbine niti za kolo, ki se večinoma le rabi za prihranjevanje časa, naj bi se ne plačevala pristojbi- na. Zaznamovanje koles s številkami naj bi se pa vse- jedno pridržalo, ker je velikokrat le na ta način mogoče zaslediti neprevidnega kolesarja.«*" »VOŽNJA NA BICIKLIH« V »CESTNO-POLICIJSKEM REDU ZA DEŽELNO STOLNO MESTO LJUBLJANO« Novi načrt »Kolesarskega voznega reda za deželno stolno mesto Ljubljano« je magistrat predložil poli- cijskemu odseku v trenutku, ko se je le-ta ukvarjal z osnutkom cestno-policijskega reda za Ljubljano. Od- sek je ugotovil, da spadajo določbe o kolesarstvu stvarno in logično prav v cestno-policijski red, zato je »vožnjo na biciklih« uvrstil v omenjeni osnutek. Od- sek se je odločil, da bo ostal pri opustitvi preizkušnje ter vozne izkaznice. O pristojbini za kolesarje pa se ni meritorno posvetoval, ker je bil prepričan, da se bo o njej razpravljalo posebej. Na seji občinskega sveta dne 10. septembra 1897 so razveljavili sklep občinskega sveta z dne 6. aprila 1897 glede »Kolesarskega voznega reda za mesto Ljubljano«. Splošne določbe o kolesarjih so uvrstili v »Cestno-policijski red za deželno stolno mesto Ljub- ljano« v poglavje z naslovom »Vožnja na bicik- lih«.*^ Določbe so bile skupaj s cestno-policijskim re- dom na isti seji tudi sprejete.*^ Tako so kolesarske norme končno našle svoje stal- no mesto v pravnem redu ljubljanske mestne avtono- mije. »VOŽNJA NA KOLESIH« V »CESTNO POLICIJSKEM REDU ZA DEŽELNO STOLNO MESTO LJUBLJANO«*' »par. 37 Za vožnjo s kolesi po ljubljanskih cestah, uHcah in trgih, veljajo sploh predpisi zakona z dne 6. novem- bra 1896 državnega zak. št. 50, posebno tudi nasled- nje varstvene naredbe. S kolesom se sme voziti le tisti, ki je vožnje zadost- no vešč in le po cestnem tiru. Prepovedana je vožnja po pešpotih, hodnikih, sprehajališčih med nasadi in sploh tudi tam, koder je tudi voznikom prepovedano. ', Julij Müller: Klub slovenskih biciklistov Ljubljana; fotografija, 25 cm x 30 cm, last: Mestni muzej Ljubljana 224 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 Tudi se javne ulice, ceste in trgi ne smejo rabiti za dirkanje in vajo v vožnji. ' par. 38 Oprema koles Vsako kolo mora imeti zavorno pripravo, zvonilo, tablico s številko in pa svetilko. Tablico s številko je namestiti na sprednjem delu kolesa in je ni prepuščati drugi osebi. Obliko tablic določuje magistrat. Na- pravne stroške mora kolesar povrniti. Od časa javne ulične razsvetljave ali pri hudi megli je dovoljeno voziti le s takimi kolesi, ki imajo svitlo, belo luč, svetečo v smer vožnje in vidno že iz dalje. Barvaste luči so brezpogojno prepovedane. par. 39 Kolesar mora po vsem mestu voziti le počasi t.j. ta- ko, kakor sme v malem diru voziti prevoznik. Nagla vožnja t.j. takšna, da kolesar ne zmore kolesa takoj ustaviti, je sploh prepovedana. Prav počasi, t.j. tako, da ga pešec lahko dohaja, mora kolesar voziti v ozkih ulicah, na ovinkih in križ- potih, potem tedaj, kadar se po ulicah in cestah po- mikajo sprevodi, cerkveni obhodi ali kadar se zbira mnogo ljudstva. par. 40 Ogibanje in prehitevanje kolesarjev Kolesarji se morajo držati vedno leve strani ceste, ter se ogibati vedno na levo, prehitevati pa na desno, ako je prehitevanje sploh mogoče, ne da bi se motil promet. C. in kr. vojski, pogrebom in drugim sprevodom mora se kolesar umakniti s ceste. par. 41. Posebna opreznost Na ovinkih in križpotjih ter pri prehitevanju mora kolesar še posebno paziti na pešce, jezdne konje in uprežne živali ter jih z zvonilom pravočasno opozar- jati, da se bliža s kolesom. Tudi, ako je kolesarju srečati vprežne vozove aH ja- hače, dolžan je paziti na živino in se je ogibati. Ako opazi, da se živina plaši ali kadar mu vodnik da zna- menje, da se je bati plašenja, tedaj mora takoj razse- sti s kolesa. par. 42 Ogibanje pešcev Pešci se morajo kolesarju na voznem tiru umakniti takisto, kakor kakemu drugemu vozu. par. 43 Posebno nadzorstvo varnostnih organov Vsak kolesar se mora brezpogojno pokoriti var- nostnim organom, ako le ti s povzdignjeno roko zah- tevajo, da naj skoči s kolesa. Varstveni organi pa smejo le tedaj kolesarje zau- stavljati med vožnjo in zahtevati od njih izkazila, ka- dar le ti s svojim ravnanjem na kolesu ali sploh s svo- jim vedenjem dajo povod k temu. Vsak ustavljen kolesar, ki ne more s potnim listom, izkaznico, delavsko knjižico i.t.d. izkazati svoje ose- be, dolžan je za varstvenimi organi iti s kolesom k uradu, kjer mora, če treba, v varstvo kazenskega zne- ska, zastaviti kolo.« OPOMBE Članek je del diplomske naloge z naslovom »Normativna dejavnost ljubljanskega občinskega sveta od leta 1895 do le- ta 1900«, opravljene pri prof. dr. Sergiju Vilfanu na pravni fakulteti v Ljubljani junija 1989; 1. Za uvodno poglavje »Prvi ljubljanski velocipedi« sem temeljne podatke o zgodnji dobi kolesarstva v Ljubljani povzel po članku dr. Boža Otorepca — Božo Senk (psevd.). Ne avto pač pa »ve- lociped« (senzacija za Ljubljano pred manj kot 100 leti), Tedenska tribuna, leto III, št. 6, Ljubljana, 10. februar 1955, str. 3. — 2. Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadalje- vanju: ZAL), Reg. 1/1006, folio 82. — 3. Osnutek je ohra- njen v rokopisu, na poli, ki šteje 6 listov. Najprej je napisan nemško, nato slovensko. — ZAL, Reg. 1/1006, folio 84. Či- stopisa osnutka (slovenski in nemški) sta vsak na svoji po- li in se nahajata v ZAL, Reg. 1/1055, folio 324 (osnutek v slovenščini, folio 388, osnutek v nemščini). Iz spisovnega gradiva ni razvidno, ali je kolesarski vozni red povzet po redu kakšnega drugega avstrijskega mesta ali je nastal po- polnoma samostojno. — 4. ZAL, Reg 1/1055, folio 356 (dopis »Laibacher Bycicle — Club-a«), folio (358 (dopis kluba slovenskih biciklistov »Ljubljana«), — 5. V dopisu poudarjajo, da so nasvetovane spremembe rezultat »večlet- nega izkustva praktične vožnje na kolesu«... »Te opazke so sestavljene povsem objektivno prilagajajoče se večletnemu opazovanju in priznani izkušnji.«. — 6. »Vozni red kluba slovenskih biciklistov "Ljubljana"« (ZAL, Reg. 1/1055, fo- lio 364) vsebuje nekaj kratkih določb o delovanju društva, nekaj osnovnih pravil za vožnjo ter pravice in dolžnosti čla- nov. Posebno zanimive so določbe o preizkusu znanja: »5) Člane, kateri se hočejo pričeti voziti zunaj dvorane mora kot izurjence rednik po prejšnji skušnji priznati, in se mora- jo v ta namen pri njemu k skušnji oglasiti. Pri skušnji mora vsaki dokazati: a) Redno zasedanje na ravnih tleh, ravno ta- ko na poševnih in sicer navzgor in navzdol, b) Redno odse- danje na ravnih in poševnih tleh, navzgor, navzdol; in sicer na stran in nazaj pri različnih voznih hitrostih, c) Obračanje po različno velikih kurvah, na desno in na levo. d) Vozenje navzdol s zavorom ali pa samo z proti stopanjem pedal, e) Skušnja pri nepričakovanih zaprekah, pri kojih je treba hi- tro ustaviti, odsedeti in kolo zadržati.« Zanimiva je tudi do- ločba, ki prepoveduje »nepotrebno vozarjenje po mestu«. — 7. ZAL, Reg. 1/1055, foho 362. — 8. ZAL, Reg. 1/1055, folio, 359. — 9. ZAL, Reg. 1/1055, folio 365 (spremenjeni osnutek). — 10. ZAL, Cod. III/46, foho 321—323. — 11. ZAL, Cod 111/46, folio 349—354: Popravljen osnutek ko- lesarskega voznega reda za mesto Ljubljana se nahaja v ZAL, Reg. 1/1055, folio 369. — 12. ZAL, Cod. III/46, fo- lio 350. — 13. ZAL, Cod. III/46, folio 350. — 14. ZAL, Cod. III/46, folio 351. — 15. ZAL, Cod. III/46, folio 351. — 16. Izpustile so se določbe, da člani obeh kolesarskih klu- bov ne potrebujejo posebnih dovolilnic ter da so oproščeni »preskušnje pod olastvenim nadzorstvom«. — 17. Občinski KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 225 svetovalec Pire je predlagal, da se v redu tudi podrobneje določi sestava komisije (magistratni uradnik ter dva kole- sarja strokovnjaka). Predloga niso sprejeli. Hoteli so, da bi imel magistrat proste roke pri sestavi take komisije. — 18.ZAL, Cod. III/46, folio 369—375. — 19. Izpustili so os- nutek 2. odstavka paragrafa 1, ki se je glasil: »Člani "Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana" in "Laibacher Bicycle- kluba" ne potrebujejo posebnih dovolilnic, temveč izkazu- jejo z društveno vsprejemnico dovolilno pravico varstvenim organom.«. — 20. Predlog paragrafa 4 se je glasil: »Za vsa- ko dovolilnico plačati je po T.P. 7 hit. I. pristojbinskega za- kona koiekovine 1 goldinar in tiskovne stroške. Vrh tega mora vsak kolesar 2 goldinarja pristojbine plačati za uboge na leto in povrniti napravne stroške za tablico.« — 21. Miš- ljen je deželni zakon o vožnji s kolesi. — 22. »Kolesarski vozni red za mesto Ljubljano«, sprejet na seji 7. julija 1896, se nahaja v ZAL, Cod. 111/46, folio 369. — 23. ZAL, Cod. III/46, folio 375. — 24. Zakon o vožnji s kolesi po javnih, nedržavnih cestah (veljaven za vojvodino Kranjsko), 6. no- vember 1896, Deželni zakonik 1896, št. 50. — 25. ZAL, Reg. 1/105, folio 298. — 26. ZAL, Reg. 1/1055, folio 377. — 27. Zakon o vožnji s kolesi po javnih, nedržavnih cestah, 6. nov. 1986, že cit., paragraf 1: »Za mesta, trge in zdravi- lišča sme občinski zastop vrhu tega dopustiti vožnjo po ce- stah in ulicah le proti vozni izkaznici, katero izda občina na podstavi izkušnje napravljene pri kakem kolesarskem društ- vu ali na sploh primeren način......Za izdajo izkaznic se sme pobirati do pet goldinarjev pristojbine, treba pa je, da pristojbino odobri deželni odbor...«. — 28. Gre predvsem za manj pomembne razširitve in stilistične spremembe. Npr.: »Stari« paragraf 8: »Kadar se javne ulice prično raz- svetljevati, se mora tudi kolo razsvetliti s svetilko, ki ima svitlo belo luč;«, predlog »novega« paragrafa 8: »Od mra- ka pa do svita je dovoljeno voziti le s takimi kolesi, ki imajo svetlo, belo luč svetlečo v smer vožnje in vidno že iz dalje. Barvaste luči so brezpogojno prepovedane.« Pomembnejša je le še sprememba paragrafa 21, ki po novem določa, da morajo tudi kolesarji, ki se v mestu mude nad tri dni, po- prositi za izkaznico, ter paragrafa 22, ki ureja kaznovanje prestopkov. »Novi« predlog paragrafa 22 se glasi: »Pre- stopki teh predpisov, kateri niso po občem kazenskem zako- nu kaznivi, se kaznujejo z globami do 50 goldinarjev, ako se globa ne da izterjati, pa z zaporom enega dne za vsakih 5 goldinarjev. Globe se stekajo v mestni uboini zaklad.«. — 29. ZAL, Reg. 1/1055, folio 387 (čistopis popravljenega os- nutka). — 30. Namesto svetovane pristojbine za izdelavo iz- kaznice 5 goldinarjev je predlagal samo pristojbino enega goldinarja. — 31. ZAL, Cod. III/48, folio 74—75. — 32. ZAL, Cod. III/48, folio 179—180. — 33. Spremenjeni pa- ragraf 2 se glasi: »Vozne izkaznice daje magistrat za jedno leto in redoma le osebam, ki so prestopile 14. leto. Nedolet- niki dobivajo vozne izkaznice le na očetovo oziroma na va- ruhovo prošnjo in se le-ta more protokolarno zavezati, da prevzame vso odgovornost za nedoletnika in podpisati nje- govo vozno izkaznico. Vozna izkaznica se izdaja le na pod- lagi spričevala o sposobnosti za vožnjo. Sposobnost za vož- njo se dokaže po preskušnji pred posebno komisijo. Komi- sija obstoji iz dveh kolesarjev in enega magistratnega za- stopnika. Člane komisije imenuje magistrat sporazumno z načelništvi v Ljubljani obstoječih kolesarskih društev. Za preskušnjo je plačati pristojbino 3 goldinarje.« Spremenjeni paragraf 4 določa: »Za vsako vozno izkaznico je plačati kolekovino 1 goldinar in tiskovne stroške. Vrh tega mora vsak kolesar plačati pristojbino za uboge na leto 2 gol- dinarja in povrniti napravne stroške za tablico.« — 34. Do- pis magistrata z dne 25. aprila 1897, št. 12610; ZAL, Reg 1/1055, folio 394. — 35. Paragraf 19 »Kolesarskega vozne- ga reda za mesto Ljubljano«: »Kakor je kolesar dolžan mi- mogredočim vozovom itd. z zvoncem naznanjati svoj pri- hod, so le-ti zavezani kolesarju napravljati prostor.« — 36. Paragraf 21 cit. reda določa: »Tuji kolesarji, ki nimajo ni- kake izkaznice ter bivajo vsaj tri dni v mestu, morajo za iz- kaznico poprositi...«. — 37. Odgovor policijskega odseka se nahaja na zadnji strani županovega dopisa, ZAL, Reg. 1/1055, folio 395 (zadaj). — 38. Uradna naslova zakonov sta: — Zakon o vožnji po javnih, nedržavnih cestah (velja- ven za Vojvodino Kranjsko, 6. november 1896, Dež. zak. 1896, št. 50; — Verordnung der k.k. Statthalterei in Oeste- reich unter der Enns, 13. April 1897, Z. 34114, L.G. und V.Bl. Nr. 23. — 39. ZAL, Reg. 1/1055, folio 400. — 40. ZAL, Reg. 1/1055, folio 396; Svobodnejši (milejši) odnos do kolesarjev je omogočil predvsem izredno »liberalni« ko- lesarski red za Nižje Avstrijsko (že citiran v opombi 38). — 41. ZAL, Cod. III/49, folio 61. — 42. ZAL, Cod. III/49, folio 62—63. — 43. ZAL, Cod. III/49, folio 74.