Slovens ki Po d o čevalec
GLASILO S-S OB O DLIiN E ERONTE S-LO^ENIJE
Ljubljana, torek 23. januarja 1931
LETO XII« ŠT. 19 L POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
DENARNI OBTOK SMO ZNIŽALI, KDAJ BODO SLEDILE ŠE CENE
Med našimi delovnimi ljudmi dnevno pojavljajo vprašanja, kako je z našim dinarjem in kakšno gibanje cen se nam obeta v letošnjem letu. Na taka vprašanja je danes mnogo laže odgovoriti kakor pred enim letam. Ena izmed najznačilnejših ugotovitev ne. davne proračunske razprave v Ljudski skupščini FLRJ je bila gotovo ta, da se je lani naš obtok bankovcev pnvič po osvoboditvi občutno zmanjšal in da ga bomo po planu za letošnje leto nadalje skrčili. Ob tej ugotovitvi mnogo laže ocenimo, v kakšni smeri se bodo letos gibale cene na prostem trgu, zlasti če pri tem še upoštevamo vrsto ukrepov, ki imajo vsi namen preprečiti vsako možnost rušenja ravnotežja med kupnimi in blagovnimi skladi in čedalje bolj krepiti naš dinar.
Prejšnja leta se je naš denarni obtok stalno dvigal. Tako se je v letu 1948 povečal za 9.9 milijarde din in tudi v letu 1949 še za 4.9 milijarde. To naraščanje obtoka je bilo deloma utemeljeno z naglim povečanjem blagovnega prometa, kajti če je več blaga v premetu, moramo imeti tudi več go. tovine v obtoku. Seveda pa je naraščanje denarnega obtoka šlo tudi na račun prekoračenja planiranih skladov plač, kar je rušilo ravnotežje med količino razpoložljivega potresnega blaga ia kupno močjo, izvirajočo iz plač. Tako nastali presežek kupne moči je odtekal v prvi vrst; na prosto tržišče kmetijskih pridelkov ter tam povzročal dviganje cen in špekulacijo.
Da se onemogočijo takšni škodljivi pojavi, smo se že leta 1948 lotili stro. gega planiranja sklada plač in kupnih skladov. Prišli so ukrepi za čvrsto planiranje delovne sile in zmanjšanje administrativnega osebja, za utrditev finančne discipline, za povečanje proiz. vodnje potresnega blaga, zlasti v okviru lokalnega gospodarstva, in za postopno odpravo distributerskega in birokratskega razdeljevanja potrošnoga blaga, vse to ob rastoči borbi za varčevanje.
Ze leta 1949 so prvi ukrepi v tej smeri pripomogli, da se je obtok ban. kovcev sorazmerno manj povečal kakor obseg blagovnega prometa. Lansko leto pa nam je prineslo prvič tudi zmanjšanje obtoka bankovcev za 3 milijarde, in sicer od približno 44 na 41 milijard dinarjev- To zmanjšanje smo dosegli, čeprav se je v tem letu blagovni promet po tekočih cenah povečal za skoraj 5 *A. Doseženi uspeh je tem pomembnejši, ker je bila spričo suše nevarnost, da se poruši komaj doseženo ravnotežje med kupnimi in blagovnimi skladi. To nevarnost so preprečili odločni ukrepi za zmanjšanje sklada plač z redukcijami odveč, nega števila delavcev in administrativnega osebja.
Čeprav imamo danes še vedno pod-jetja, ki prekoračujejo plačne sklade, vendar lahko rečemo, da je prenehala vsaka nevarnost za doseženo ravnotežje. Letos bomo vse te ukrepe še odločneje izvajali. V proračunih se uve. ljavlja strogo varčevanje. Z odredbo o ukrepih za varčevanje s predmeti široke potrošnje je uradom in podjetjem n. pr. prepovedan vsak nakup pohištva ali opreme za notranjo ureditev pisarn, prepovedane so tudi adaptacije itd. Da še bolj utrdimo blagovno denarne odnose, določa letošnji splošni državni proračun nadaljnje zmanjšanje denarnega odtoka za 2 milijardi in pol in povečanje proračunskega rezervnega sklada za 40”/». Je pa še vrsta drugih ukrepov, ki se vsi sučejo okrog utrditve dinarja»
Naše delovne ljudi seveda najbolj zanima, kdaj bo to zmanjšanje obtoka Izsililo tudi znižanje cen na prostem trgu. Zlasti delavec in uslužbenec težko občutita sedanje visoke cene. — Jasno je, da bo zmanjšanje denarnega obtoka šele čez čas prineslo nižje cene, enako kakor tudi naraščanje obtoka ne povzroča takoj višjih cen. V našem primeru pa je bilo treba še prej konsolidirati odnose, ki izvirajo iz obtoka kmečkih bonov ter točk in denarnih bonov industrijskih nakaznic. To vprašanje smo uredili te dni z uvedbo novega načina prodaje potrošnega blaga
v prostem prometu. Spričo nenadne sprostitve kupne moči, ki jo predstavljajo kmečki boni in industrijske na. kaznice smo morali ob uvedbi novega načina prodaje postaviti po načelu ponudbe in povpraševanja razmeroma visoke cene. To je terjalo tudi vzpostavitev pravilnega razmerja med cenami kmetijskih pridelkov in industrij, skih proizvodov. Z uveljavljenjem načela ponudbe in povpraševanja se uveljavlja na trgu avtomatizem, ki bo deloval tako, da se bodo v bodoče cene kmetijskih pridelkov in industrijskih proizvodov gibale več ali manj skladno, se pravi čim bolj bodo padle cene kmetijskim pridelkom, tem bolj bodo nazadovale tudi cene industrijskemu blagu.
Na prostem trgu kmetijskih pridelkov opažamo že nekaj mesecev popu. ščanje cen, ki se ni ustavilo niti ob podražitvi tobaika, vžigalic, soli in petroleja. Vse kaže, da bodo cene na trgu kmetijskih pridelkov naidalje popuščale, ker bodo kmetje potrebovali za tekoče nakupe več denarja in bodo več prodajali. Med kmeti ni več toliko bonov. Lani so realizirali izven okvira vezane trgovine za skoraj 2 milijardi neizkoriščenih bonov, hkrati pa so dobili mnogo manj novih bonov, saj so imeli spričo suše za 4 milijarde din manj obvezne oddaje. Bone >pa danes mnogo laže izkoristijo za naikup industrijskega blaga. Tudi neizkoriščenih industrijskih nakaznic je pri delavcih in uslužbencih manj kakor lani (v Ljubljani je bilo 1. januarja 1.6 milijona neizkoriščenih točk, leto prej pa
5.3	milijona).
Odločilnega pomena za nadaljnji razvoj cen pa je tudi pojav socialističnega sektorja kmetijstva na prostem trgu. Število prodajaln državnih posestev in delovnih zadrug se bo še znatno pomnožilo. Tako bo poseganje socialističnega sektorja na prosti trg čedalje bolj učinkovito. Zato lahko ra. čunamo, da bodo cene kmetijskim pridelkom začele v doglednem času močneje popuščati, kar bo avtomatično izzvalo tudi nazadovanje cen industrij, skega blaga. Končni uspeh vseh ukrepov na področju blagovno denarnih odnosov bo torej ta, da bo prišlo prej ali slej do postopnega znižanja splošnega nivoja cen na prostem trgu, to pa bo prineslo zboljšanje življenjskega standarda predvsem delavcu in uslužbencu.	S.
Z ustanovnega kongresa Zveze enotnih razrednih sindikatov za STO Bartolo Petronio poroča o delu, smotrih in nalogah Enotnih razrednih sindikatov
Maršal Tito izročil odlikovanje
dr. Ivanu Ribarju
Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je včeraj opoldne v navzočnosti članov Politbiroja CK KPJ, podpredsednikov in tajnikov Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, načelnika generalnega štaba JA, generalnega polkovnika Koče Popoviča ter predstavnikov Prezidija in vlade LR Srbije izročil predsedniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivanu Ribarju odlikovanje z naslednjimi besedami:
«Pozdravljam tovariša Ribarja In mu čestitam k 70-letnici. Kot priznanje naših narodov za njegovo vztrajno delo in službo ljudstvu bi mu rad izročil visoko odlikovanje, Red jugoslovanske zastave I. stopnje, ki ga Je zaslužil s tem, ker je bil v najhujših časih vselej neomajno ob strani svojega ljudstva in zmeraj s tistimi, ki so vse svoje življenje žrtvovali za blago; naših delov-
PEKING.PRIVOLIL v USTAVITEV
SOVRAŽNOSTI za omejeno dobo
Najboljši tekmovalci prejemajo
prehodne zastave Izvršnega odbora OF
Pozivu IOOF Slovenije na tekmovanje v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte Slovenije se še vedno odzivajo številne nove frontovske organizacije, sindikalne podružnice naših podjetij in tovarn, mladinski aktivi in aktivi drugih množičnih organizacij, ki v okviru Osvobodilne fronte stopnjujejo svojo delavnost in se dnevno orga. nizacijsko krepe ter usposabljajo za boljše izpolnjevanje svojih nalog.
Izmed osnovnih organizacij Osvobodilne fronte so v mesecu decembru dosegli najboljše izide:
Vaški odbor Osvobodilne fronte Slivnica, okraj Maribor okolica;
krajevni odbor Osvobodilne fronte Črnuče, okraj Ljubljana okolica in vaški odbor Osvobodilne fronte Idrsko, okraj Tolmin.
Med sindikalnimi podružnicami pa so dosegle največ uspehov: sindikalna podružnica delavskega kolektiva tovarne »Iskra« Kranj;
sindikalna podružnica delavskega kolektiva rudnika Zagorje in sindikalna podružnica delavskega kolektiva Železarne na Jesenicah.
Izvršni odbor OF Slovenije podeljuje tem najboljšim frontnim organizacijam in sindikalnim podružnicam v znak priznanja prehodne zastave kot zmagovalcem v šestmesečnem tekmovanju na čast 10- obletnice OF Slovenije za mesec december leta 1950.
Najboljše osnovne frontovske organizacije v posameznih okrajih, mestih
Tovarna igel v Kobaridu
bo začela obratovati prihodnji mesec
Se približno mesec dni, pa bodo v Kobaridu na Primorskem stekli novi, moderni stroji v tovarni igel, ki jo zdaj pripravljajo. V starih, že razpadajočih italijanskih vojašnicah pod trgom, delavci okrajnega gradbenega podjetja iz Tolmina že malone ves mesec pripravljajo. prezidavajo. tešejo in belijo. V glavnem zdaj končujejo zidarska dela. Ko bodo prostore še prebelili in počistili, bodo vanje postavili nove stroje, ki so zdaj shranjeni v skladišču. To pa je šele prva polovica strojev, ki smo jih kupili v Italiji. Drugo polovico nam bodo poslali še ta mesec. To. rama, ki nam jih dobavlja, bo poslala za nekaj mesecev k nam tudi svojega strokovnjaka, da bo naše delavce uvedel v delo — v »skrivnost proizvodnje«.
Sprva bodo v tovarni izdelovali šivanke za vse vrste šivalnih strojev. Teh danes pri nas najbolj primanj-
VREME
Napoved
sredo: Pretežno oblačno vreme z rahlimi krajevnimi padavinami. Temperatura membe.
brez bistvene spre-
kuje. Pozneje pa bodo izdelovali tudi vse druge vrste šivank za ročno šivanje. Računajo, da bodo ob popolnem izkoriščanju strojev, pri katerih bo zaposlenih le okrog 20 delavcev, izdelali na dan okrog 5000 igel.
Tovarna, ki bo začela izdelovati igle, bo sčasoma prešla tudi k izdelovanju drugih predmetov. Se letos bo začela izdelovati tudi britvice (za brivske aparate), po katerih je že nekaj časa veliko povpraševanje. Pini popolnem obratu bo zlahka zadovoljila vse domače potrebe. Pozneje bodo izdelovali tudi različno okovje za okna in vrata, za galanterijske izdelke iz usnja in podobno. Tako bo tovarna s svojimi izdelki zamašila mnogo vrzeli in za. dostila močnemu povpraševanju po teh predmetih.
Domačini kobariškega kota se Živah, no zanimajo za novo nastajajoče okrajno podjetje in vsak dan opazujejo njegovo urejanje- Marsikdo bo dobil v novi tovarni primerno zaposlitev, posebno še, ko se bo tovarna razvila v večje podjetje in bo njena povečana proizvodnja zahtevala še novih delovnih moči.
Sovražnosti naj bi se izstavile ob začetku konference sedmih držav o problemih Daljnega vzhoda
razuma, tako da bi se razgovori lahko nadaljevali.
Druga etapa: Zaradi končanja vojne v Koreji in zagotovitve miru v Aziji je treba vse pogoje za prenehanje vojne obravnavati v zvezi s političnimi problemi, da bi dosegli sporazum v naslednjih vprašanjih: o korakih in ukrepih za umik vseh tujih čet, o priporočilih korejskemu ljudstvu, da samo reši notranja vprašanja, o umiku ameriških sil s Formoze in ameriškega brodovja iz formoške morske ožine v skladu s kairsko in potsdamsko deklaracijo, o dokončni potrditvi zakonitega statusa LR Kitajske pri Združenih narodih in o drugih daljnovzhodnih problemih.
Indijski delegat je dejal, da so imeli delegati 12 azijskih in arabskih držav danes sestanek, na katerem so proučili ves problem v luči novih pekinških predlogov. Nekatere delegacije so zahtevale, naj se jim da nekaj časa. da bi proučile kitajske predloge in prejele navodila od svojih vlad. Zaradi tega je Rau predlagal, naj odbor po raspravi o pekinških predlogih preloži sejo za 48 ur.
Takoj po govoru indijskega delegata sta predstavnika Ekvadorja in Venezuele izjavila, da ne moreta zavzeti stališča do novih predlogov iz Pekinga» ker se morata poprej posvetovati s svojima vladama. Podobno mnenje so izrazili tudi siamski, grški in britanski delegat, pri čemer so zavzeli skeptično stališče do kitajskih predlogov. Grški delegat Kinu je izjavil, da odstop kitajske vlade od vztrajne zahteve, naj se najprej začno razgovori, nato pa ustavijo sovražnosti v Koreji, najbolje dokazuje, da je odločno stališče nekaterih delegacij v Političnem odboru prisililo vlado v Pekingu, da je prišla z novimi predlogi. Britanski delegat Gladwin Jebb
Lake Success, 22. jan. (Tanjug) Indijski delegat pri Združenih narodih Benegal Rau je izjavil na današnji seji Poltičnega odbora, da je kitajska vlada privolila v prenehanje sovražnosti v Koreji za omejeno dobo. Vse sovražnosti naj bi se ustavile ob začetku konference sedmih držav o problemih Daljnega vzhoda. Kitajska vlada je izročila ta predlog indijskemu veleposlaniku v Pekingu kot odgovor na njegovo zahtevo, naj kitajska vlada natančno opredeli svoje stališče.
Benegal Rau je izjavil, da se odgovor kitajskega zunanjega ministrstva glasi: 1. Ce bo sprejeto načelo, da se morajo vse tuje čete umakniti iz Koreje in če bo to uresničeno, se kitajska vlada zavezuje, da bo nasyetovala svojim prostovoljcem, naj se vrnejo na Kitajsko. 2. Glede končanja vojne v Koreji in miroljubne rešitve korejskega problema misli kitajska vlada, da je mogoče to storiti v dve* etapah..
Prvo etapo bi pomenil sporazum o prenehanju sovražnosti za omejeno dobo že na prvem sestanku konference sedmih držav in izpolnitev tega spo-
in rajonih ter najboljše sfndritkalne podružnice v posameznih strokah prejmejo še posebna priznanja.
Izvršni odbor OF Slovenije pa poleg tega izreka pohvale za dosežene uspehe še osnovnim organizacijam Fronte:
.Zadobrova, okraj Celje okolica; Naklo, okraj Kranj okolica; Nova Štifta, okraj Šoštanj; Rakitovec, okraj Sežana; Čeča, okraj Trbovlje; Hinje v Suhi krajini, okraj Novo mesto; sindikaina podružnica delavskega kolektiva grad. benega podjetja »Pionir« v Novem mestu; delavski kolektiv kurilnic v Mariboru in delavski kolektiv pošte Maribor.
Iz pisarne sekretariata, IOOF Slovenije.
Zadruga v Šmarju si je za trajno priborila tekmovalno zastavico
Začetek lanskega leta so delovne zadruge v Šmarju pri Grosupdjah, v Arji vasi in Zabnici sklenile tekmovalni do. govor. Te dni je padla končna odločitev, katera zadruga se je v tem tekmovanju najbolj izkazala in sj prislužila priznanje v obliki lepe zastavice.
Ko je tekmovalna komisija pregledala uspehe vseh treh zadrug, je ugotovila, da se je najbolj izkazala delov, na zadruga v Šmarju, ki ima dobro organizirano delo, dobro knjigovodstvo in je dosegla vidne uspehe v arondaciji zemlje- Nič manj se zadruga v Šmarju ni izkazala pri svojih pridelkih, kakor tudi v drugih tekmovalnih točkah. Najresnejši tekmec ji je bila zadruga v Arji vasi, ki le malenkost zaostaja za zadrugo v Šmarju- Delovna zadruga v Zabnici pa se je uvrstila na tretje mesto.
Ko bo te dni opravila delovna zadruga v Šmarju svoj občni zbor, bo na svečan način prevzela svoje prvo odlikovanje, h kateremu ji iskreno če. stitamo!
Kovinarji iz Siska so pozvali na tekmovanje vse kolektive črne metalurgije
Delovni kolektiv železarne v Sisku, ki je lani izpolnil letni plan štiri dni pred rokom in dosegel več rekordov v proizvodnji surovega železa, se je zavezal, da bo letos v prvem polletju presegel proizvodni plan in zmanjšal proizvodne stroške. Tudi delavci, ki so zaposleni pri drugem lani zgrajenem plavžu, so trdno odločeni, da bodo v prvem polletju dali za 5 •/• več surovega železa, kakor to določa plan. Hkrati je ves kolektiv pozval na polletno tekmovanje za izpolnitev plana vsa podjetja črne metalurgije v Jugoslaviji.
je Izjavil, da je nova poslanica kitajske vlade predlog, ki je najbliže prenehanju sovražnosti izmed vseh dosedanjih predlogov Pekinga, da pa je treba pustiti delegatom dovolj časa, da bodo proučili celotno vprašanje.
Filipinski predstavnik Romuio je odklonil, da bi novo kitajsko poslanico sprejel kot odgovor Združenim narodom. Predlagal je Političnemu odboru, naj indijski veleposlanik v Pekingu svetuje kitajski vladi, naj svoj odgovor pošlje uradno Združenim narodom. Podobno stališče je zavzel tudi turški delegat.
Sovjetski delegat Carapkin je ponovil znane obtožbe in napade na ZDA, pri čemer se sploh ni spuščal v razpravo o kitajskih predlogih.
Ko so na koncu predstavniki Izraela, Egipta in Cileja predlagali, naj bi sejo odložili, da bi omogočili vsem delegacijam razpravo o pekinških predlogih, je Politični odbor zaključil današnjo sejo. Prihodnja seja bo v sredo popoldne po newyorskem času.
V Makedoniji bosta letos začeli obratovati dve novi hidrocentrali
V prihodnjih dneh bodo na gradbišču hidrocentrale Pesočani severno od Ohrida končali vsa gradbena dela, na kar bodo monterji aačeli montirati turbine in generatorje. V treh letih sc gradbeni delavci in minerji zajezili vodo Pesočanske reke, prebili štiri vodne rove v skupni dolžini 790 m, zgradili več kilometrov dovodnega ka.na.la ter strojnico, kjer bodo postavili štiri turbine z dvema, generatorjema, ki bosta imela skupno zmogljivost 2500 kilovatov. Hidrocentrala bo opremljena z doma izdelanimi stroji. Najprej bodo začeli montirati tlačni cevovod, ki bo dolg 1 km. Ta centrala, kd bo med letom začela obratovati, bo imela velik pomen za gospodarski razvoj jugozahodnega dela Makedonije. Letos pa bo začela v Makedoniji obratovati tudi hidrocentrala Sapunčica pri Bitolju, kjer so gradbena dela prav tako že končana. Hidrocentrala Sapunčica bo s svojimi 2500 kilovati tretja hidrocentrala, ki so jo po vojni zgradili v Makedoniji, kajti že lani je bila dovršena hidrocentrala Zmovci pri Kočanih.
110 km novih gozdnih železnic v Bosni
Zaradi boljšega izkoriščanja gozdov bodo letos v Bosni in Hercegovini zgradili 110 km novih gozdnih železniških prog, razen tega še 70 km gozdnih kolovoznih cest in 12 km kamionskih cest, obnovili pa bodo 36 km sta. rih kamionskih in drugih cest v gozdovih. Za vsa ta dela je določenih v proračunu 300 milijonov dinarjev.
nih ljudi in blagor naše domovine. Tovariš Ribar je delni tako tudi pred vojno. Tudi med narodnoosvobodilno vojno je prenašal vse težave in žrtve, in sicer velike žrtve, takšen pa je ostal tudi po vojni. Sedaj, ko se mora naša država boriti ne le za svoje lepše življenje in bodočnost, temveč mora tudi dokazovati vsemu svetu, da je vredna tako po svojih žrtvah, kakor po vsem, kar je storila, da bi bila član Združenih narodov in da bi ravnali z njo, kakor ustreza svobodni in neodvisni državi. Ko izročam to visoko odlikovanje, sem prepričan, da bo tovariš Ribar še nada-■je dosledno vztrajal na poti, po kateri je hodil vse svoje življenje. Želim Ti srečo, tovariš Ribar, čestitrm Ti in želim dolgo življenje in moč, da bi složno z nami prebrodil vse težave, pred katerimi so se znašli sedaj naša država in naši narodi.«
Ko je prejel visoko odlikovanje iz rok maršala Tita, je predsednik dr. Ivan Ribar dejal:
»Tovariš maršal, to visoko odlikovanje me je posebno vzradostilo. Je znamenje visokega zaupanja in priznanja, ki ga je izrazilo ljudstvo -jo Prezidiju in po naši zvezni vladi, zlasti pa po Tebi, kot predsedniku vlade. Prav tako je izraz priznanja in zaupanja Partije, ki ji tudi načeluješ. Tr visoko priznanje bom znal opravičiti s svojim nadaljnjim delom. Ne mislim mirovati, temveč hočem delati in se boriti. Upam pa, da bom lahko še nadalje vzdržal vse napore, ki jih bodo zahtevali od mene. Vselej bi rad ostal z vami in skupno z vami. To mi je sedaj edini smoter življenja, da bi v borbi prenašal vsa bremena in težave skupno z vami. Tudi meni je pred očmi kakor vsem vam zgraditev naše socialistične domovine. Tovariš maršal, v čestitki, ki si mi jo posl?.:, si dobro rekel, da bomo še imeli teža’vendar pa, da jih bomo premagali. Upam, da jih bomo z združenimi močmi premagali. Ubrali smo pravilno pot. O tem sem prepričan, in prav zato me ne bodo ovirali nikakršni napori, da ne bi nadaljeval dela v prid ljudstva, za katero sem tudi dobil to visoko odlikovanje. Zahvaljujem se, tovariš maršal, tovariši člani Politbiroja, tovariši iz Prezidija in zvezne vlade za zaupanje, ki ga imate do mene in vam obljubljam, da bom vreden tega zaupanja do svoje* smrti.«
Maršal Tito in ostali voditelji so toplo čestitali predsedniku dr. Ivanu Ribarju, maršal Tito pa mi je kot svoje darilo izročil zlato dozo s posvetilom. Dr. Ribar in drugi gostje so se zatem udeležili kosila, ki ga je maršal Tito priredil v počastittev predsednika Prezidija.
Sinoči je bil v veliki unionski dvorani IV. redni simfonični kon. cert Slovenske filharmonije, na katerem je sodeloval kot solist fagotist Ivan Turšič iz Beo. grada v Mozartovem koncertu za fagot in orkester. Dirigiral je direktor ljubljanske Opere Samo Hubad- Drevi bo ponovitev v veliki filharmonični dvorani. Na sliki fagotist Turšič
Kmetijske zadruge pred „novimi“
nalogami
S PLENUMA ZVEZE KMETIJSKIH ZADRUG V LJUBLJANI
Osnovna naloga kmetijskih zadrug bi morala biti skrb za dviganje proizvodnje na vasi, in to s pomočjo raznih odsekov. Čeprav je to jasno, je bila doslej dejavnost naših kmetijskih zadrug dokaj šibka in še to skoraj samo v trgovini. Prav zato so se ob izidu uredbe o sprostitvi trgovine zbale za svoj obstoj, češ da s svojimi šibkimi
VI. šahovsko prvenstvo Jugoslavije
Najdaljša partija zopet
prekinjena
Udeleženci šahovskega prvenstva Jugoslavije so imeli včeraj prost dan. Na sporedu Je bilo pet prekinjenih partij in odložena partija med Simonovičem in Andričem iz XIII. kola.
Simonovič in Andrič sta Igrala Note-boomovo varianto polslovanske obrambe. Beli je igral novo potezo, pri čemer se je razvila zelo ostra borba. Medtem ko je beli razvil svoje figure aktivneje, je črni nekoliko zaostal v razvoju. Simonovič je v nadaljevanju osvojil dva nasprotnikova prosta kmeta, kar je zadoščalo za zmago.
Medtem ko so se nasprotniki v partijah Kostič—Udovčič ter Puc in Gligo-rič brez nadaljevanja igre sporazumeli za remi, sta se Puc in Nedeljkovič vztrajno borila, pri čemer sta do ponovne prekinitve v damski končnici napravila skupaj 128 potez. Po nad 14 urnem igranju se položaj na deski ni bistveno spremenil, saj sta nasprotnika v 48. potezah menjala le dva kmeta.
čeprav ima Nedeljkovič Se vedno prednost enega kmeta.
Ker se je partija Puc—Nedeljkovič zavlekla, je prekinjena partija Andrič— Nedeljkovič preložena. Tudi Majsto-rovič in Simonovič bosta prekinjeno partijo igrala naknadno.
Vrstni red udeležencev Je zdaj tale: Puc»* 9 In pol (1) točke, Gligorič*» 9 In pol, Milič,** Matanovič** 8 in pol, Trifunovič,** udovčič** 8, Vidmar,** Ra-bar,* Fuderer* 7 in pol, Janoševič,** Karaklajič** 7, Nedeljkovič* 8 in pol (2), Kozomara** 6 in pol, Kostič** 5 In pol, Simonovič,* Andrič* 5 (I), Bertok** 5, Majstorovič* 4 (1). Zvezdice pomenijo proste dni.
Danes bodo igrali tile: Fuderer : Simonovič, Kostič : Majstorovič, Gligorič : Kozomara, Bertok : Puc, Matanovič : Udovčič, Vidmar : Karaklajič, Trifunovič : Janoševič, Milič : Batoar. Andrič
Ponovno prekinjena pozicija Je nejasna, I in Nedeljkovič sta prosta.
lastnimi sredstvi ter z mladim, raz. meroma neizkušenim kadrom ne bodo mogle uspešno tekmovati z državnimi trgovinami. No, z novimi uredbami je v našem blagovnem prometu konec distributerstva, birokracije in monopolizma. Zato bo nedvomno nujno propadel kdor bi hotel opravljati trgovske posle na dosedanji način. Čeprav je verjetno, da se bo to pripetilo marsikateri prodajalni kmetijske zadruge, bi bilo zelo napačno misliti, da pomeni likvidacija take prodajalne že tudi likvidacijo kmetijske zadruge same. Kaj nalagajo tedaj spremembe v naši trgovini kmetijskim zadrugam?
Za dobro opravljanje trgovskih poslov je treba imeti primerna denarna sredstva. Teh večina našita kmetijskih zadrug nima. Zato morajo zadruge skrbeti, da povečajo z živahno delavnost, jo že obstoječih in z ustanavljanjem novih hranilnih odsekov svoja sredstva.
Denarja je med kmeti veliko in če primerjamo predvojne vloge (precej čez milijardo takratnih dinarjev) z vlogami, ki so jih zbrali hranilni odseki našita kmetijskih zadrug po vojni (komaj dobrih 50 milijonov sedanjih dinarjev), vidimo, kako velike, resnično hvaležne naloge čakajo še naše kmetijske zadruge samo na tem področju.
Denar nam pač ni potreben samo za trgovsko poslovanje, ampak prav t*" tudi za druge stvari, ki naj bi jih pospeševale kmetijske zadruge s svojimi raznimi odseki.
Tu gre najprej za živinorejske odseke. Kaj so storile naše kmetijske zadruge doslej po vojni za izboljšanje naše živinoreje? S kmeti vred so se živinorejski odseki — kolikor so sploh živeli — marsikje samo zaganjali v odkup. a ničesar ukrenili, da bi ga pomagali izpolniti, ne da bi trpela pri tem predvsem struktura naše živine. Samo zaradi nedelavnosti teh odsekov raste pri nas iz meseca v mesec število jalove živine, ker ni dobrih plemenjakov, ali pa romajo, če so, celo v klavnice. (Tak primer se je pripetil še pred štirimi meseci v Loški dolini.)
Stanje našita vinogradov in sadovnja. kov je takšno, da kar vpije po delavnih vinogradniških in sadjarskih odsekih-Večina naših vinogradov je starih okrog 40 let. Ce nočemo, da nas čas prehiti, moramo že letos začeti z intenzivnim obnavljanjem. Letno bo treba obnoviti nekaj tisoč hektarov! In sadovnjaki? Od lani do maja letos, bo naraslo število zaradi kaparja postio^ nib sadnib dreves na okrog 2. in Nadaljevanje na 3.
C ;te OZN so se umaknile južno od Vondžuja na nove
V ^vojaških krogih pričakujejo novo kitajsko	postojanke
S konference o pedagoškem
tisku
Tokio. 22- jan. (Un. Pr.) Ves včeraj-Inji dan so bili hudi boji na zahodnem in vzhodnem delu fronte, danes pa je po najnovejših poročilih na vsem korejskem bojišču zatišje. Po poročilu štaba osme ameriške armade so kitajske enote včeraj izvršile tri močne napade na ameriške postojanke. Po tretjem napadu so se morale ameriške enote umakniti iz mesta Ičona. Ponoči so Amerikanci znova zavzeli mesto, vendar so jih kitajske enote z močnim ognjem iz lahkega orožja In minometov prisilile k umiku proti jugu. Čete generala Mac Arthurja so se umaknile na nove postojanke južno od Vondžu.
Madžarsko bodočnost jedo Rusi
Madtarska vlade, je 2. januarja 1951 znova uvedla zajamčeno preskrbo z osnovnimi življenjskimi predmeti kakor sladkor, moka, kruh itd. »Sabad nep*, organ Partije madžarskega delovnega ljudstva, pravi 4. januarja v zvezi s tem, da so ljudje »z zadovoljstvom sprejeli to najnovejšo uredbo madžarske vlade*. O tem »zadovoljstvu* nam pa med vrsticami govore navedbe nekaterih žena, ki jih je pobaral pisec članka in Jci pripovedujejo o pomanjkanju sladkorja, črni borzi in dolgih repih pred prodajalnami z najosnovnejšimi življenjskimi potrebščinami.
Najnovejši ukrep Partije madžarskega delovnega ljudstva o ponovni uvedbi nakaznic za preskrbo ni ničesar drugega kot dokaz več o pustolovski in protiljudski politiki današnjih madžarskih informbirojskih oblastneiev. Ta ukrep pa je tudi klasičen primer informbirojskega varanja ljudskih množic. Partija madžarskega delovnega ljudstva je po vladi pred devetimi meseci ukinila zajamčeno preskrbo, razformirala urade za izdajanje nakaznic ter uvedla svobodno prodajo vseh potrebščin. »Sabad nep* je prinesel to vest z naslovom »Ukinjene so zadnje nakaznice za preskrbo*. Dne 1. septembra 1949 — tik pred propagandističnim kongresom tako zvane Svetovne demokratske mladinske organizacije — pa so bile na Madžarskem ukinjene nakaznice za kruh. Vsa informbirojska madžarska propaganda je razglasila to kot dokaz »pravilne politike«, katere plod je blaginja madžarskega ljudstva. »Sabad nep« je ob tej priložnosti pisal: »Rezultat štiri in polletne borbe je. da se od 1. septembra 1949 naprej za vselej lahko poslovimo od kruha na nakaznice«, režimovski pesnlkun Zelk Zoltan pa je celo »zapel* pesem o »svobodnem kruhu*.
Hrupne informbirojske reklame pa je bilo kmalu konec. Moskva je imela z madžarsko industrijo in proizvodnje svoje račune (izvoz v ZSSR In druge informbirojske države, proizvodnja za oborožitvene namene itd.), zato je vprašanje življenjskega standarda postalo drugorazredna stvar. Naenkrat se je začelo govoriti, da je socializem, brez žrtev in podobno nemogoč. Clan Politbiroja Partije madžarskega delovnega ljudstva Eme Gere je na zasedanju Centralnega komiteja v začethu junija 1950 potrdil Rakošijevo mišljenje, da Madžari ne smejo »pojesti svoje bodočnosti*, da je »povečanje življenjskega standarda nedopustno* itd. Iz Moskve je prišel razčiščevat to vprašanje sovjetski gospodarstvenik (po rodu Madžar) Jene Varga, ki je v članku 18. junija 1950 obrazložil, zakaj se ne sme dovoliti, da bi Madžari (čeprav proizvajajo toliko agrarnih proizvodov, da bi mogli z njimi zadovoljiti lastne potrebe), »pojedli svojo še lepšo bodočnost*. Po teh. izjavah je na madžarskem trgu začelo primanjkovati »svobodneaa* kruha, moke in sladkorja, hkrati pa se je ponovno razpasla črna borza, ki jo madžarsko ljudstvo dobro pozna iz prvih let po drugi svetovni vojni. Oblast je hkrati poostrila boj za prisilni odkup žita in drugih poljedelskih predmetov, s tem pa je bito tudi konec popularnosti »odločb o svobodnem kruhu*.	Fč.
ja. Včeraj popoldne so bili na tem odseku večji boji.
Na osrednjem delu fronte se je nadaljevala aktivnost patrulj. Cisto na vzhodu, južno od Kangnunga, so bile ameriške enote zapletene v boje z 2 do 3000 severnokorejskih in kitajskih vojakov, ki so se umaknili s hudimi izgubami. Dva kitajska bataljona sta bila v bojnem stiku z Mac Arthurjevimi silami jugozahodno od Tanjanga, na polovici poti med Vondžujem in An-dongom.
IS	do 18 kitajskih In severnokorejskih divizij se zbira severno od sedanje ameriške obrambne črte na zahodnem delu fronte. Poročajo, da čaka 12 drugih divizij severno od Seula kot rezerva. Sedanje napade kitajskih in sever, nokorejskih čet na sile generala Mac Arthurja razlagajo v vojaških krogih v Koreji kot poskusne napade pred novo kitajsko ofenzivo-
Zadnje vesti z bojišča
Tokio, 22. jan. Današnje poročilo štaba osme ameriške armade pravi, da 9o danes Mac Arthurjeve čete ponovno vkorakale v mesti Kumijangjangni in Ičon — važni cestni in železniški tari. žišči na cesti, fci pelje od Suvona v Vondžu, ne da bi prišle pri tem v stik z nasprotnikom. Na osrednjem in vzhodnem odseku fronte so Mac Arthurjeve sile nadaljevale z nasilnimi izvidnAški-mi operacijami.
Ko omenja položaj na bojiščih Koreje, meni Reuter, da so se Kitajci očirvidno odločili, ne le presekati, temveč tudi obdržati v svojih rokah 110 km
New York, 22. jan. (Tanjug). Znani ameriški javni delavec John Rogge je imel predavanje, v katerem je pozval vse, ki obsojajo napadalno politiko, naj se združijo v močno organizacijo, da bi zares učinkovito pripomogli k ohranitvi svetovnega miru in razvoju mednarodnega sodelovanja. V predavanju, ki ga je priredia vplivna ameriška protestaniovska organizacija »The Community Church of Boston« je Rogge še dejal: »Mislim, da je naša naloga, da se ob istem času borimo zoper napadalne in reakcionarne elemente v ZDA in zoper velikoruski ekspanzionizem«. Rogge je mnenja, da se politika
London, 22- jan. (Tanjug.) Sovjetska zveza pošilja na ameriško tržišče precejšnje količine izdelkov satelitskih držav in jim s tem odvzema devizne dohodke, ki bi jih le-te lahko Imele z neposrednim planiranjem svojih izvoznih predmetov. Večino izdelkov je v teh državah zaplenila Sovjetska armada med vojno.
Spričo tega piše britanski tisk, da je Bolgarija skušala pred kratkim prodati v ZDA svoje rožno olje za ceno 225 funtov šterlingov za 1 angleški funt teže oziroma 443 gramov. Toda Bolgari so bili neprijetno presenečeni, ko so ugotovili, da jim konkurira sovjetsko izvozno podjetje »Amtor« ki prodaja enako količino rožnega olja po 187 funtov šterlingov za angleški funt. Časopisje pripominja, da so leta 1945 sovjetske okupacijske čete odnesle s seboj v ZSSR velikanske količine rožnega olja. Rožno olje, ki ga sedaj Rusi prodajajo v Ameriki, izvira v glavnem iz teh rezerv. Trdijo, da je podobno tudi z bolgarskim tobakom n» new-yorskem tržišču. Bolgarija je skušala
New Delhi, 22. jan. (Tanjug). Finančni odbor Indijskega parlamenta je potrdil zakonski načrt o ukrepih za izboljšanje zdravja mater ln otrok v Indiji, obenem s programom za pediatrično zdravljenje v Delhiju. Ta zakonski načrt bo uresničen s sodelovanjem vlade in UNICEF, ki bo dal materialno pomoč v znesku 928.000 rupij in poslal strežno osebje za otroke.
dolgo cesto, ki spaja Suvan z Vondžu. jem.
V svojem jutranjem poročilu se dotika' United Press strategije severnokorejskih in kitajskih sil in pravi, da le-te nameravajo pričeti akcijo vzhodno od Ičona ter se povezati z gverilci, ki so se vtihotapili skozi levo krilo Mac Arthurjevih sil, katere drže črto južno od Jongvoia, Ako bi ta manever uspel, bi bila Mac Arthurjevim silam južno od Vondžuja zaprta pot za umik. United Press nato pripominja, da je zn Mac Arthurjevimi črtami v trikotniku Seui—Ičon—Suvan najmanj 18 kitaj, skih divizij to 4 severnoikarejske divizije.
Po sporočilu poveljstva ameriškega letalstva so letalske sile pod poveljstvom generala Mac Arthurja zadale od pričetka korejskega, spopadla nasprotniku Izgube, ki dosega jo število 210.000. Samo zadnja dva meseca je izgubil sovražnik 60-300 mož.
Demanti ameriškega zunanjega ministrstva
Washington, 22. jan. (AFP). Predstavnik ameriškega zunanjega mini. strstva je danes zanikal trditev, ki se je pojavila v časopisju, da se bo John Foster Dulles razgovarjal v Toki ju z generalom Mac Arthurjem ta odgovornimi japonskimi funkcionarji o ustanovitvi »pacifiškega pakta«, podobnega Atlantskemu paktu. Nadalje je izjavil, da John Foster Dulles nima no. bene druge misije, kakor da prouči možnost sklenitve mirovne pogodbe z Japonsko.
Dunaj, 22. jan. (Tanjug), Po poročilih tujih agencij je v Švici, Avstriji in Italiji prejšnji teden nad 100 ljudi izgubilo življenje zaradi snežnih plazov. O številnih ljudeh ne vedo, ali so živi, ker so v hišah, ki jih je zasul sneg-V Švici je na mnogih krajih prekinjen promet. Železniški promet z Italijo se razvija samo na eni progi. V italijanskih Alpah in na Tirolskem so številne vasi odrezane. Mislijo, da je samo v avstrijskih Alpah izgubilo življenje za. radi plazov 40 ljudi.
Zürich, 22. jan, (Tanjug). Po nepopolnih podatkih znaša število žrtev, ki so jih zasuli snežni plazovi v Švici, Avstriji, Italiji in Franciji, sedaj že 181. Doslej j® izgubilo življenje v Avstriji 97 oseb, 75 v Svdcii 6 v Italiji in 3 v Franciji. Sodijo, da bo število oseb, tai so jih zasuli snežni plazovi, preseglo 200, ko bodo prišli še podatki iz vasi v planinskih predelih.
Švicarski urad za snežne lavine je objavil danes poročilo, v katerem opo. zarja prebivalstvo, da grozi v bližini opustošenih krajev nevarnost novih plazov. Posebni vojaški smučarski od-
Scbumacher trdi, da hoče ZSSR spraviti res nemški narod pod svoje gospostvo
Berlin, 22. jan. (AFP). Predsednik
nemške socialnodemokratske stranke Kurt Schumacher je izjavil v berlinskem radiu, da je nedavno pismo predsednika vzhodnonemške vlade Grotewohla samo ena izmed akcij sovjetske zunanje politike. Pod geslom »nemške enotnosti«, ki jo poudarjajo voditelji Vzhodne Nemčije, se skriva dejansko poizkus ZSSR, da bi spravila ves nemški narod pod svoje gospostvo. Schumacher je nadalje Izjavil, da so vzhodnonemške policijske Sile ovira za narodno enotnost Nemčije,
Tajno posvetovanje Arabske lige
Kairo, 22. jan. (Un. Pr.) Politični odbor Arabske lige je v soboto na tajni seji proučeval krizo na Daljnem vzhodu. Predsednik iraške vlade Nurl es Said je izjavil, da bi se morale arabske države tesno povezati z zahod* nimi državami In da je nemogoče, da bi arabske države ostale nevtralne med Vzhodom in Zahodom, ker leži njihovo ozemlje ob pomembnih mednarodnih prometnih zvezah. Predsednik egiptovske vlade Salih Eddin bej je izjavil, da bi bilo u sničenje nacionalnih zahtev arabskih držav prvi pogoj ža zvezo med arabskimi in zahodnimi državami.
Boji v Vietnamu
Saigon, 22. jan. (AFP) Na fronti severno od Hanoja je že nekaj dni zatišje. Francoske patrulje so naštele nad 1500 trupel Ho Sl Minhovih vojakov na odseku pri Vin Jenu, kjer so bili prejšnji teden najsrditejši boji.
Poročilo francoskega glavnega poveljstva v Saigonu pravi, da so francoske enote izvedle številne očiščevalne akcije na področju Tunana in Kvang Tria v srednjem Vietnamu, zaplenile vojaško gradivo in uničile več vietnamskih taborišč.
Očiščevalne operacije so bile v južnem Vietnamu pri Hok Moni, Bien Hoju, Saigonu in Solonu. Ho Si Min-hove sile so Imele 47 mrtvih, več ranjenih In 92 ujetnikov. Francosko letalstvo je podpiralo akcije francoskih enot.
Ustanovljen bo vrhovni organ Atlantskega pakta
London, 22. jan. (Reuter). Tu se je danes pričelo zasedanje namestnikov zunanjih ministrov Severnoatlantskega pakta, na katerem bodo proučevali kanadski predlog o poenostavitvi organizacije Atlantskega pakta. Kanada je prejšnji mesec predlagala, naj bi se Svet zunanjih ministrov, Svet obrambnih ministrov ta Svet finančnih ministrov združili v eno telo, ki bi bilo vrhovni organ Severnoatlantskega pakt ta.
Tokio, 22. jan. (AFP). Okrog 60 ljudi je utonilo, ko se je neka ladja pri plovbi v pristanišče Jokohame nenadoma prevrnila. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidnega nakopičenja potnikov, ki so se ustrašili požara na poveljniškem mostičku.
delfci so začeli reševati prebivalce teh vasi, z mdnometalci pa razstreljujejo mesta, kjer groze novi plazovi. Severno od San Moritza so plazovi zasuli več oseb ta več glav živine. Marsikje še do danes ni bila vzpostavljena nikakršna zveza.
Posebni delavski oddelki so očistili mednarodno progo ki pelje skozi tunela Simplon ta S>amkt Gothard, Tudi v Avstriji je čedalje več žrtev. Na Tirolskem je prekinjena zveza s pri. bližno 30 večjimi občinami. Promet z Dunaja proti zahodu pa je ustavljen na vseh važnejših progah. Ledene in snežne mase. ki se venomer vale po alpskih strminah, so povzročile veliko škodo na signalnih napravah ob progah, zaradi česar je prišlo na Štajerskem do železniških nesreč.
V bližini Brennerja so zaznamovali največjo število žrtev v Italiji. Tamkaj je lavina zasula im hudo ranila 20 oseb.
Po poslednjih poročilih so tudi na Bavarskem terjale snežne lavine prve žrtve.
Te dni io se na povabilo Pedagoškega društva LRS zbrali v Ljubljani nekateri pedagoški delavci iz vse Slovenije, ua premotrijo problematiko na šega pedagoškega tiska. Ugotoviti so morali dosedanje uspehe in neuspehe, potrebe ter aejansko stanje, nato pa izvleci zaključke in postaviti nove naloge, ki stojijo pred nami. Konferenca bo gotovo zanimala široko javnost, ki z živita zanimanjem spremlja prizadevanja naših pedagoških delavcev. Kako rešujemo vzgojno problematiku, kako jo rešuje Pedagoško društvo, ki je konferenco sklicali in pomaga vzgojiteljem, to je danes skupna stvar naših delovnih ljudi.
V primerjavi s prejšnjimi leti kaže pedagoški tisk v preteklem letu nedvomno velik korak naprej. Predvsem je viden napredek v vsebini- Mnogi prispevki kažejo, da so plod in rezultat dobro pripravljene in dovolj poglobljene diskusije širšega kroga pedagoški reviji, ista tendenca pa se že slabost v tem, da teren, to je tisti, ki živijo ta delajo praktično z našo mladino, vse premalo pišejo o svojem delu. Naša šolska in vzgojna praksa se v pedagoškem tisku ne odraža dovolj To je najbolj vidno pri »Sodobni pedagogiki«, doslej edini slovenski pedagogu reviji; ista tendenca pa se že kaže tudi pri novem vzgojnem listu za starše, ki bo šele začel izhajati v tem letu. Problemi so pred nami, čutimo jih, obravnavati pa bi jih morali in po možnosti tudi reševati paši učitelji in profesorji, vzgojitelji in inšpektorji- Ker pa to svojo važno nalogo vršijo samo deloma, zato je praktično
V Mariboru je zasedal nori mestni ljudski odbor
V	nedeljo je prvič zasedal novoizvoljeni mestni ljudski odbor v Mariboru. Ob navzočnosti 87 odbornikov je vodil zasedanje najstarejši ljudski odbornik Jože Fetejan,
Na zasedanju so pregledali delo in uspehe mestnega ljudskega odbora za tri leta nazaj. V tem času so za 76% dvignili vrednost proizvodnje in ostale gospodarske dejavnosti brez lokalne industrije. Najbolj je povečana vrednost pri gozdarstvu, obrti, prometu in kmetijstvu. Vrednosti investicij v treh letih je nad 300 milijonov din. Odprtih je bilo 43 novih obrtnih delavnic, vrednost proizvodnje lokalne industrije je bila lani že 537 milijonov din.
Gradnja novih stanovanj bo ena najtežjih nalog novega ljudskega odbora. Povečali bodo število obrtno usluž-nostmdh obratov in vpeljali ponovno tradicionalne obrtniške panoge. Novi odbor bo skrbel tudi za olepšanje mesta in dvig kmetijstva. K izpolnjevanju nalog bo pritegnil požrtvovalne mariborske frontovce.
Frontovci v Hotizi so med najboljšimi v lendavskem okraju
Odlkar se je začelo tekmovanje v počastitev desete obletnice Osvobodilne fronte, so frontovci v prekmurski vasi Hotiza poleg frontovcev v Srednji Bistrici najboljši v lendavskem okraju-Sosednje vasi; Veliko in Malo Polano, Crenšovce, Gaberje in Kapco, s katerimi tekmujejo, so pustili daleč zadaj.
Že v prvih dveh mesecih so frontovci v Hotizi pritegnili v svoje vrste 48 novih članov. Sredi decembra so ustanovili izobraževalni tečaj, ki ga obiskuje nad 40 ljudi. Mladinci pa se zbirajo v posameznih obrtnih krožkih, kjer se fantje uče izdelovati razno domače orodje, dekleta pa iz koruznega ličkanja pletejo cekarje.
V	začetku novembra so frontovci v Hotizi izbrali posebno komisijo, ki je imela nalogo, da skrbi samo za odkupe v vasi. Hotiški kmetje so še isti mesec izpolnili odkup masti, mesa in krompirja. Fronta je sodelovala tudi pri določanju odkupnih obveznosti za l.to 1951 in skrbela, da so vsa gospodarstva pravilno obremenjena.
'Fronta v Hotizi je skrbela, da je očiščeno ta pripravljeno za škropljenje vse sadno drevje v vasi. V tekmovanju so hotiški frontovci zgradili most čez potok in v dveh mesecih opravili pri gradnji zadružnega doma čez 450 prostovoljnih ur. Meseca decembra so ustanovili pevski zbor, ki je sodeloval na prireditvah novoletne jelke. H-
tako, da je načelna obravnava šolskih in vzgojnih problemov odmaknjena od
resnične, življenjske prakse.
Premalo, skoraj nič še nismo dosegli pri preverjanju teorije s prakso, čeprav se vsi zavedamo, da je prav to preverjanje preizkusni kamen za teorijo, ki je pač samo suha teorija, katere ne moremo vzdrževati, ker ni dokazana. Bele potem, ko uo naša praksa preverila in utemeljila teorijo, bomo lahko govorili o naši teoriji, ki bo mogoče tudi drugačna ali celo popolnoma nova in boijša, kakor je bila dosedanja. In to bo velikega pomena za ideološki dvig in vzgojo pedagoškega kadra, ker bo svoje praktično delo lahko poglobil in izboljšal.
Pedagoško društvo LRS je v prvem letu svojega dela že močno, vendar še premalo razgibalo pedagoške delavce. Pred njim stoji naloga, da ob i>omoči sindikata krepko stopi v vsako našo šolo in vzgojno ustanovo ter preko njih med široke ljudske množice. Razbiti mora tisto »uradno pedagogiko«, ki je dostikrat utesnjevala naše praktike in jih usmeriti, da bodo ne samo svobodno, temveč tudi zrelo razpravljali in pisali o vseh šolskih in vzgojnih problemih. Premagati bomo moral) ostanke miselnosti, da je vsak napisani članek že tudi direktivni, zato brez kritike.
Živahen razgovor je sam izoblikoval zaključke in naloge, ki stojijo pred Pedagoškim društvom. Iščimo tesnejšo in toplo povezavo z dobrimi delavci na terenu. K delu pritegnimo tudi vodstvene kadre, za reševanje vzgojnih in šolskih problemov. Zbirajmo okoli sebe tovariše, zato da jim pomagamo, se od njih učimo in jih pritegnemo v delo. Pedagoško društvo bo na željo poslalo posameznikom, ki se bodo odločili, da bodo pisali o kakem določenem problemu, študijsko literaturo. Zelo važno viogo bodo med pedagoškimi delavci odigrale sindikalne podružnice. Razbijati morajo ostanke mi-selnosti, da se kritizirati ne sme, dati morajo ljudem pogum in jih mobilizirati, da bodo sodelovali v pedagoških revijah, v Prosvetnem delavcu ta dnevnem časopisju.
Pedagoška žetev v pedagoškem tisku je bila v preteklem letu razmeroma skromna, čeprav vsebinsko plemenitejša od prejšnjih let. Z rastjo in delom Pedagoškega društva pa bo že v tem letu mnogo večja in tudi bolj pestra. Dala nam bo razširjeno pedagoško revijo, vzgojni list za starše, drugi del »Zbornika«, prve metodične knjige za osnovno šolo in še nekatere priročnike za nase učitelje in vzgojitelje. Vsebina ta obseg teh del pa bo širokim ljudskim množicam pokazal življenjsko silo Pedagoškega društva ter vrednost in moč naših pedagoških delavcev v borbi za ustvaritev novega živtljenia.
V.	C.
Tudi na Goriškem se uveljavlja novi način trgovine
Po uvedbi novega načina trgovine so na Goriškem trgovine vsak dan polne odjemalcev. Celo pred prodajalno čev. ljev tovarne »Miren«, kjer so bili čevlji v prosti prodaji, je te dni vrsta, ki je prej nikoli ni bilo. Marsikdo si je zdaj lahko nnbavil lepo in dobro obutev, kakršne si prej zaradi visokih cen ni mogel privoščiti. Zelo so kupovali galanterijske usnjene izdelke, pa tudi razna živila in celo likerje. Trgovine so še vedno dokaj dobro založene s tekstilnim blagom, pleteninami, obut-vijo in podobnim. Mnogi, ki so lahkomiselno potrošili vrednostne kupone za pijačo itd., se že kesajo. Opozoriti pa je tudi na boljšo postrežbo v trgo. vinah.
Uboj našega graničarja ob madžarski meji
Včeraj popoldne je na odseku jugoslo-vansko-madžarske meje pri Dolnji Lendavi, kilometer severno od kraja Cen-tiba, madžarska obhodna straža dveh vojakov streljala z madžarskega ozemlja na našega obmejnega stražarja, ki je bil na svojem mestu znotraj r.aše meje, in ga ubila. Ime ubitega vojaka je Siavo-ljub Miljkovič. Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je predlagalo madžarski vladi, naj komisija naših in madžarskih predstavnikov preišče ta dogodek.
Mirovno gibanje mora bit! popolnoma
Kdor istoveti napredete » etunanjo neodvisno politiko ZSSR, ne dela «a mir, ampak proti miru
ZSSR konkurira svojim satelitom z njihovim lastnim blagom
obeh strani pogosto sklada, ker jima je skupno sovraštvo do sodelovanja med narodi in državami na temelju .enakopravnosti. Ravno zaradi tega so na čelu resničnega boja za svetovni mir tiste države, ki so izven blokov in vodijo neodvisno politiko.
»Takšne države«, je pristavil Rogge, »kakor sta Jugoslavija ln Indija, resnično delajo za mir.« Zato je Rogge mnenja, da bi moralo biti mirovno gibanje predvsem neodvisno. Tisti, ki ’istovetijo napredek z zunanjo politiko Sovjetske zveze, ne samo ne morejo koristiti miru, ampak deajo tudi proti miru, ker so za nemiroljubne sovjetske ekspanzionistične cilje.
prodati letošnji tobak v Ameriki po 6 šilingov za 443 gramov. Rusi pa so ta isti bolgarski tobak pradajali Ameriki za šiling ta jpol ceneje. Britansko časopisje piše, da Sovjetska zveza na podoben način trguje tudi z madžarskimi izdelki.
Plazovi v Avstriji, Švici, Italiji
in PranciH zasuli 181 turistov
Med novimi knjigami
(Nadaljevanje in konec)
V Skoplju je Slavko Janevski izdal poemo »Egejska barutna bajka«. Pravkar so v Zagrebu (»Zora«) izšle v novi, po obliki manjši izdaji »Balade Petriče Kerempuha« Miroslava Krleže. Prav tako j« treba omeniti novo izdajo Homerjeve »Odiseje« (to je že peta hrvatska izdaja tega dela, prva izšla ie 1. 1882) v prevodu dr Toma Maire-tiča (izdala Matica Hrvatska).
Zdaleč šibkejša od poezije je letos proza. Lahko rečemo, da je žetev naravnost šibka. MihaikJ Gazivoda je izdal na Cetinju knjigo novel »Pripevi, jelke« na 152 straneh. Že pred vojno znani črnogorski pisatelj Dušan DJU-rovič se je oglasil pravkar z romanom »Pod vedrim nebom«. V Zagrebu je izdal knjigo novel »Na granici« Avguštin Stipčevič- Mladi bosanski pripovednik Meša Selimovič je i2dal v Zagrebu drobno zbirko proze »Prva četa«. Omeniti je treba še pet novel mla. dega Vojina Jeliča pod naslovom »Djukln djerdan«, vsebinsko zajetih iz življenja severne Dalmacije. Pisec je doma Iz okolice Knina. Posebno pozornost zasluži ciklus o Giembayth Miroslava Krleže, ki je nedolgo tega izšel Inert šesta knjiga pisateljevih celotnih del (»Zora«, Zagreb). Obsega vse, kar se nanaša na Glembaye, toref tao-vele in fragmente, ln vse tri drame Gospodo Glfmbayeve, V agoniji in Ledo. Tako je sedaj ta pomembni Krležev ciklus, ki je nastal v letih 1928-30 to ld slika propadanje zagrebških pa-
tricijskih družin iz Donjega grada po prvi svetovni vojni, tiskan v eni sami zajetni knjigi.
Zdaleč bogatejši so podatki o delih iz politične, kulturne ta književne zgo. dovine, sploh znanstvena dela, ki so izšla zadnje čaše. O njih bom poročal samo na kratko, ker jih je veliko In tehtnih.
Pravkar je pri Matici Hrvatski izšla prva knjiga iz zbirke Hrvatska književna kritika, To bo zelo pomembna izdaja. Obsegala bo osem zapored iz-iišlih knjig, v katerih bo podan celotni razvoj hrvatske književne kritike z izborom najtehtnejših kritik. Prva knjiga (285 strani) obsega razdobje od Vraza do Franje Markoviča (Vraz, Vukotinovič, Demeter, Veber.Tkalče-vič, Jurkovič, Senoa in Franjo Markovič). Priredil jo je sedanji rektor zagrebške univerze dn Antun BaTac. V drugi knjigi bo prikazana, doba realiz. ma, v tretji dela Milana Marjanoviča, v četrti Matoš, v peti Nehajev in sodobniki. v šesti in sedmi doba med 1914 ta 1941 ta v osmi sodobna književna kritika. Kazalo bi, da bi si tudi Slovenci omislili podobno izdajo svojih književnih kritikov.
Prav tako pri Matici Hrvatski je izšla knjiga »Eseji o Puški n ti 1 LJermontovu-(282 strani). Obsega razprave Nikolaja Gudzija: Svetovni pomen ruske književnosti, Borisa Tom« Jevškega: Puškin ta narodnost, K. Drjagtaa: Puškinova borba z» realistično estetiko im Vik-
torja Vinogradova: Stil prozi Ljermon-tova. Jugoslovanska aikademija v Za. grebu je izdala nekaj pomembnih del. Pravkar je izšel z občutno zamudo »Zbornik Marka Mar ulica« na 345 straneh. Obsega originalne Maruličeve latinske pesmi s paralelnimi prevodi Nikole Šopa, razprave Grge Novaka o Splitu v Mandičevih časih, Cvita Fis. koviča o umetni obrti v 15. in 16. stoletju v Splitu, Petra Skoka o stilu Maruličeve »Judite«, Mateja Hrasteja o Mandičevi čakavščimi,' medtem ko Antonin Zaninovič piše o Mandičevih knjigah v splitski dominikanski knjižnici, Josip Badal.lč pa je prispeval bibliografijo Mandičevih del ta razprav in člankov o njem. Zbornik je Mustri, ran- — Za bibliografe je pomembna prva knjiga pod naslovom »Jadertina croatica«, ki jo je o hrvatskih In srbskih delih, v Zadru izšlih v razdobju 160 let sestavil ravnatelj zadrske znanstvene knjižnice Vjekoslav Maštro-vič. Nadalje so v isti založbi izšla »Pisma Vatroslava Jaglča«, enega največjih hrvatskih slavistov. Izšel je obsežen Letopis Jugoslovanske akademije za razdobje 1946-48. V 281. knjigi »Rada« je Nazorova študija z naslovom »Cltajuči Kranjčeviča« ta študija Stjepana Musu lin« »Poljaki v Giindndlče-vem Osmanu«, medtem ko dr. Barac piše o potopisih Adolfa Vebera — Znani hrvatite muzikolog dr. Vinko Žganec je v Akademiji Izdal »Zbornik narodnih popjevaka Hrvatskog Zagor. ja« (notni del), medtem ko bo same tekste izdala v kratkem Matica Hrvatska. Na 440 «tnuttb je 754 napevov.
Izmed del Srpske akademije nauka omenjam delo Jovana Radoniča »Rimska kurija i južnoslavenske zemlje« ta prvo knjigo »Prepiske Ilije Garašani-na«, ki jo je zbral Grgur Jaklič.
Sestri Jankovič sta v Beogradu izdali peto knjigo pod naslovom »Narodne igre« (narodni plesi). Njuno delo je treba posebej pohvaliti zaradi izredne tehtnosti in solidnosti. Prva knjiga ima. plese iz Makedonije, Črne gore, Srbije in Srema je izšla 1. 1934, druga (1937) Kosovo, Prizren z okolico ta Metohijo, tretja (1939) Skoplje, Tetovo, Gostivar, Kumanovo ta Skopsko C mo goro, če. trta (1948) Lazaropolje, Debar, Ohrid ta Djevdjelijo, peta pa (1949) Vojvodino, Srem in kraje ob Nišavi.
Jadranski institut (v sestavu Jugoslovanske akademije v Zagrebu) je izdal pred kratkim delo z naslovom »Rapallsfci ugovor« brez komentarja, medtem ko Institut pripravlja mnogo obsežnejše delo o Jugoslovansko.ltali-janskih odnoiajlh na Jadranskem morju.
Narodni odbor mesta Zagreba je tiskal 18. zvezek zbirke Povijesni spomenici grada Zagreba pod naslovom Uprav«, grada Zagreba u XVII. stoljeću«.
V S koplju je izšla na 451 straneh razprava Dimitra Mltreva »Pirtesk» Makedonija u borbi za narodno osvobojen je« Posebno pomembno je delo Danča Zografskega »O delavskem gibanju v Makedoniji do balkanske vojne« na 336 straneh. Delo je izdal Institut Za narodno zgodovino v Skoplju. Tam sta izšli še dve manjši razpravi:
»Uporniško gibanje v jugozahodni Ma. kedoniji« (94 strani) in »Makedonski preroditelji in revolucionarji« (80 stjani).
Na Cetinju je izšla razprava dr. Dušana Lekiča »Zunanja politika Petra I. Petroviča Njegoša (1784-1830). Njegoševega predhodnika, na 344 straneh. V Novem Sadu je Matiča Srpska izdaj n delo pokojnega Vase Stajica »Velikokikind-ski dištrikt« na 468 straneh. V založbi Srbske književne zadruge je izšla štu. dija Dušana Popoviča »Srbija i Beograd od Požarevačkog do Beogradskog mira (1718-1739)«. Sreten Popovič pa je napisal pred 70 leti 24 reportaž pod naslovom »Putovanja po novoj Srbiji«. To zanimivo potopisno delo je seda j izšlo na skoraj 600 straneh v novi izdaji.
Se nekaj besed o prevodih naših del med Srbi ln Hrvati. Beograjska »Prosveta« je pravkar izdala izbor novel Miška Kranjca» Pri »Novem pokolenju« v Beogradu je Izšla Ingoličeva »Pot po nasipu«. V makedonskem prevodu so izšli Borovi »Raztrgamci« (pod naslovom »Partalkovci«) in »Mali Kitajec Kong« Sonje Severjeve. V Narodno knjižnici zagrebške »Zore« so izšle na 60 straneh »Pjesme palog partizana«, to se pravi izbor Kajuhovih pesmi v prevodu Hiacinta Petrisa. V založb! »Glas rada« v Zagrebu je izšla v hr-vaiskem prevodu drama Mire Pucove »Operacija«	T P.
Cicibanova knjižnica
Založniška . delavnost Mladinske kntise j« V zadnjem času zelo narasla
mladino vseh starosti. Cicibanova knilžnica. ki io z uspehom ureiuie dr Kristina Brenkova, je namenjena naj-mlaisim V naslednjem samo nekaj kratkih besed o nekaterih novih zvezkih Cicibanove knjižnice.
Prev liubko otroško Igro v šestih slikah sta napisali znani slovenski pesnici Vida Taufer in Lili Now: na-slov ii i »Mojca in živali«, v niei pa nastopajo Mojca, piskrovez. Lisica. Zajček Medved in Volk. Potem ko se nam osebe predstavilo, iih vidimo pri skupnem delu. Toda Lisica bi rada ži. vela na tni račun ter svojim tovari, sem ukrade med. spravljen za boljše čase, zraven pa še celo Zajčka obdolži tatvine. Na koncu piskrovez in Medved odkrijeta Lisičino prevaro tovariši pokličeio Zajčka iz »pregnanstva«, tla na nošlieio Lisico, da se spokori. — Igrica ie napisana v verzih ki se Jih bodo malčki radi naučili tudi na pamet Ilustracije Marlenke Mukove dobro ustrezajo.
Pripovedke A. I. Kuprina ie Prevedla Marija Kmetova. Naslov pripovedke morda niti ne ustreza najbolj za teh šest zgodb o živalih, ki živijo s človekom, ea ljubijo in varujejo, vsaka po svoje kakor pač zna. Mačka Ju-Ju, psa Barbos in Zulka, pa Sap. san in Beli koder Tudi o škorcih in o življenju nenavadne kozice nam pripoveduje pisatelj. Otroci — nemara tudi izven cicibanskih let — bodo te zgodbe radi brali.
Na koncu naj omenim dve slikanici, 1 se mi zdita nrav uspeli Prva je Medvedova svatba«, druga »Prema-sane zverine«. Osnova obema je slovenska narodna pesem, ki jo je za to izdajo Priredi! pesnik Mile Klopčič — Slikarsko delo ie izvršil Janez Vfdic T?dnj3 obeh slikanic je lep dar otn> kom- Sorazroeroma velika naklada (18.500 in 70.000) bo omogočila da ontto cim ven otrok do njih. Izvirnost m domačnost obeh slikanic kliče » novimi podobnimi izdajami.
Vesti
iz mednarodnega gospodarstva
Zaradi pomanjkanja premoga so v Angliji oprostili vojaške službe 5006
rudarjev. V Angliji občutijo to zimo veliko pomanjkanje premoga, ker se proizvodnja premoga ni v enaki meri dvignila, kakor je narasla potrošnja v industriji. Ker bi nadaljnje pomanjkanje premoga lahko otežilo izvajanje oboroževalnega načrta, so angleške vojaške oblasti te dni oprostile službe v vojski okrog 5000 rudarjev.
V Indiji so zmanjšali obroke živil za 20 •/•. Zaradi velikih poplav in suše je bila lani kmetijska proizvodnja v In. dijd znatno manjša kakor v normalnih letih. Zlasti je nevarnost, da bo zmanjkalo krušnega žita. Zato se je indijska vlada te dni odločila znižati obroke živil v vsej državi za 20"/». Zniža, nje bo prizadelo okrog 113 milijonov ljudi, ko so navezani na racionirara živila. Indijska vlada se bo obrnila na vse države, ki imajo presežke živil, naj indijskemu prebivalstvu pomagajo.
Čeprav je Zahodna Nemčija skoraj podvojila izvoz, ima še vedno pasivno trgovinsko bilanco. Lani je bila vrednost izvoza iz Zahodne Nemčije skoraj še enkrat večja kakor v prejšnjem letu- Izvoz je dosegel vrednost 8361 milijonov mark (prejšnje leto 4131). toda hkrati se je znatno povečal tudi uvoz, ki je dosegel 11.373 milijonov mark (prejšnje leto 7846). Deficit trgovinske bilance je znašal torej še vedno nad 3 milijarde mark, čeprav se je zmanjšal v primeri s prejšnjim letom, ko je bil izkazan v višini 3.7 milijarde mark-
Obnova francoske trgovinske morna.
rice- Francija je v glavnm obnovila svojo trgovsko mornarico. Dne 1. januarja 1951 je imela Francija okrog 700 trgovskih ladij s 2,965-600 bruto-registrskimi tonami (leta 1939 je imela 670 ladij s 2,733.600 tonami). Sedaj gradi Francija v svojih ladjedelnicah 106 ladij s 670-000 tonami.
Nova znatna podražitev živega srebra na svetovnem trgu. Ze lani se je živo srebro na svetovnem trgu sila podražilo. V Združenih državah se je gibala cena živemu srebru v začetku leta okrog 50 dolarjev za steklenico, do konca leta pa se je dvignila na 142 dolarjev. Dviganje cene pa se tudi letos ni ustavilo. Tako je 17. januarja cena živemu srebru na newyor-škem trgu dosegla že 225 dolarjev za steklenico.
Zdrav odpor zadružnikov v Stročji vasi
V delovni zadrugi v Stročji vasi, ki je ena izmed najboljših zadrug ljuto merskega okraja, so imeli pred kratkim odborniki, brigadirji in nekaj boljših zadružnikov sestanek, na ka. terem so podrobno razpravljali pereča vprašanja iziaritrfuge. Najvažnejša točka je bilo nagrajevanje zadružnikov po delovnih dneh v denarju. Vsi zavedcj 'n delovni zadružniki, ki so dosegli ali celo presegli na zadnjem zboru določeno število delovnih dni, so se namreč uprli nameri, da bi se izplačala polna vrednost delovnega dneva tudi tistim zadružnikom, ki neupravičeno niso dosegli zadostnega šte. vila delovnih dni.
Svoje stališče,so zagovarjati pravilno. Marljivi zadružniki so edini pripomogli, da se je delovni dan v zadru. gi letos visoko dvignil. Ce bi vsi lenuharili, kakor so nekateri, bi gotovo za. druga ne dosegla taiko visoke proizvodnje. Zato bi bilo nepravilno, če bi prejeli enako vsoto za delovni dan tudi tisti, ki so se odtegovali od dela, ka.
Več skrbi hribovskim predelom!
Ko ie kontrolna ekipa iz Šoštanja dbisikala Paški Kozjak, ki ie bil za narodnoosvobodilne vojne partizansko zavetišče je ugotovila več nepravilnosti. ki jih bo morala kra jevna oblast odpraviti.
Med drugim je ugotovila da ima posestnik Jurij Dren, ki poseduje 95 arov orne zemlje v hribovitem, im slaborod-nem predelu, za leto 1950 predpisane obvezne oddaje 25 ka belega žita, 200 kilogramov krompirja. 286 kg žive teže goveje živine, enega mršavega prašiča. 10 kg masti is» '500 litrov mleka. Poleg tega ie posestvo zadolženo še za oddajo 243 jajc.
Na posestvu živi 8-člamska družina, v kateri je 5 nedoletnih otrok v starosti od 1 do 14 let in 81 let stara pre-vžitkarica
Ta, primer kaže nepravilen odnos krajevnega ljudskega odbora Selak do višinskih predelov Kozjaka. Obremenitev na ie v škodo skupnosti, ker računalo odkupni organi, da bodo pridelke odkupili, medtem ko je realizacija dejansko nemogoča.
Premalo skrbi za človeka kaže krajevni ljudski odbor tudi v naslednjem primeru:
V razpadajoči bajti posestnice Marije Kramar v Kozjaku stanuje 7-člaoaka družina Jakoba Založnika rudarja v rudniku v Velenju Založnik opravi vsak dan najmanj 4 ure hoje na delo im z dela za podrtijo, v kateri stanuje, pa je njegova žena. v preteklem letu opravljala pri Krsmarjevi vse do meseca avgusta vsa najtežja meška dela. Krajevni ljudski odbor tega. kričečega primera ni videl in doslej še ni ničesar storil.
NAROČNIKE,
ki še niso poravnali naročnine za mesec februar, opozarjamo, da jim bomo prenehali pošiljati dnevnik 31- januarja. — Ponovno jim ga bomo pošiljali le proti plačilu naročnine za pol leta vnaprej. Obenem pripominjamo, da prejemamo obvestila o nakazilih navadno šele po 14 dneh.
Uprava »Slovenskega poročevalca«
OPOZORILO
Opozarjamo vse volivce mesta Ljubljane, naj se glede na razpisane volitve v Ljudsko skupščino LRS prepričajo, ali so vpisani v volivnem imeniku pristojnega rajonskega ljudskega odbora.
Reklamacijski rok za popravke voliv-nih imenikov traja do vključno 31. januarja 1951.
Volili bodo lahko samo tisti volivci, ki bedo do konca reklamacijskega roka vpisani v volivnem imeniku rajona svojega sedanjega bivališča. — Mestna votivna komisija.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Torek, 23. januarja: Rajko Mija.
Sreda, 24. januarja: Felicijan, Timotej.
SPOMINSKI DNEVI
23. I. 1783. — Rojen francoski pisatelj
Henri Stendhal.
23. I. 1378. — Rojen na Vinici pesnik
Oton Zupančič.
23. I. 1945. — Ustanovljeni v Beogradu
Enotni sindikati Jugoslavije.
DE2URNA LEKARNA
Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prešerna.
*
Se danes obiščite I. razstavo znamk v Nunski ul. 2. Razstava bo odprta samo še danes in jutri I	261-n
Ribarske zadruge v Sloveniji bodo sprejemale nove člane samo do konca februarja, ker je bilo tako sklenjeno na plenarni seji 26. febr. 1950. Ribiči, ki so že člani ribarskih zadrug, marajo dvigniti ribclovnico pri svoji zadrugi najkasneje do 30. aprila. Pozneje ne bodo dobili letne ribolovnice in strokovnega glasila Ribič. — Sosvet ribarskih zadrug LRS.
Obiščite v zimskih dneh, naše klimatsko zdravilišče HVAR. Vsem skupinam in poedincem nudimo udobne hotele z dobro domačo kuhinjo. Gradsko hotel, ugosi. poduzeće Turist, Hvar.
PUTNIK v Ljubljani priredi v nedeljo 23. januarja smučarski izlet v Planico in Kranjsko goro s posebnim vlakom. Odhod iz Ljubljane ob 6.10. Cena vozovnici 80 din. Število mest omejeno, zato pohitite s prijavami.
Izšel je Putnikov beležni koledar za leto 1951, opremljen s slikami v bakro-tisku. — Prodajo vrše vse poslovalnice Putnika.
Planinci, pevci! Planinsko društvo Ljubljana-matica Vas obvešča, da bodo redne pevske vaje zopet od četrtka 25. jan. v državni klasični gimnaziji. Pridite polnoštevilno! — Pevovodja.
Smučarskega tečaja za pionirje III. gimnazije ne bo zaradi nepredvidenih težav. III. Državna gimnazija, Ljubljana.
Zaradi zaključka likvidacije Potrošniške zadruge v Litiji, sporočamo vsem članom, kateri še niso dvignili svojih deležev, da to store do vključno 27. januarja. Po tem roku zapadejo vsi deleži.
Drž. elektro-kovinsko podjetje Motor, Skefja Loka, obvešča podjetja In druge interesente, da do nadaljnjega ne sprejema v popravilo nobenih elektro-mo-tor.jev zaradi preobremenjenosti svojih obratov.
Podeželske poslovalnice! Maske v veliki izbiri dobite pri trgovskem podjetju Tekstil. Ljubljana, Pred Škofijo 3. Pohitite dokler traja zaloga!	259-n
RADIO
SPORED ZA SREDO Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.00, 19.30,
22.00	in 23.55. — 5.00 Jutranji pozdrav; 5.25 Pesmi borbe in dela; 5.50 Jutranja telovadba; 6.10—7.00 Lahka orkestralna glasba; 12.00 Opoldanski koncert (Bogomir Leskovic: Partita, Matija Bravničar: Himnus slavicus); 12.40 Zabavna glasba in objave; 13.00 Jezikovni pogovori; 13.10 Pester spored ba1etne in plesne glasbe;
14.00	Zabaven spored izvaja orkester Ra-
dia Ljubljana, sodelujejo Sonja Draksler, Marjan Lipovšek in Maks Paulin; 14.30 Odgovori na aktualne teme; 14.45 Igra orkester Mantovani; 15.10—15.30 »Od či-talniške dobe do danes« — Pesmi Hra-broslava Volariča poje komorni zbor Radia Ljubljana; 18.00 Igrače v glasbi; 18.10 Mali leksikon za pionirje; 18.30 Igra Mali ansambl; 19.00 Drago Ulaga: Kakšen bo letošnji planiški teden; 19.10 Slovenske samospeve poje tenorist Miro Brajnik, pri klavirju Marjan Vodopivec; 19.45 Zabavna glasba in objave; 20.00 Ciklus Beethovnovih klavirskih sonat: Sonata op. 31, št. 16 — Izvaja pianist Anton Trost; 20.40 Ivan Tavčar: Visoška kronika (radijska priredba); 22.13"Kaj bo jutri na sporedu; 22.30 Iz del Roberta Schumanna:	23.30 Plesna glasba; 24.00
Glasbena medigra. 24.15 Oddaja v italijanščini; 24.43 Zaključek oddaje.
kor jo bodo prejeli zavedni zadružniki. Izostajanje z dela nekaterih zadružnikov se je prav jeseni ostro občutilo
in je bila zadruga postavljena pred vprašanje, ali bo sploh lahiko pospravila poljske pridelke ln pravočasno posejala ozimine. Zaradi slabega vre. mena se je položa j zaostril in so morali poklicati na pomoč sezonske delavce iz Prekmurja. Tem je zadruga samo v denarju izplačala okoli 125.000 dinarjev, še enkrat toliko pa so zadrugo stali sezcmci v hrani. Razumljivo je, da so ti izdatki, ki so jih povzročili lenuhi, zmanjšali vrednost delovnega dneva.
Tako so marljivi zadružniki predlagali preprost, a pravičen obračun, Ka. kor pričakujejo, bo znašal delovni dan najmanj 110 din. Za gospodinje je bilo na primer sklenjeno, da morajo doseči 110 delovnih dni na l eto. C e je gospodinja napravila samo en delovni dan, bo prejela zanj samo 1 din- Ce
je napravila 50 delovnih dni po prejela za vsak delovni dan 50 din. Sele pri polnih 110 delovnih dneh bo prejela tudi polno izplačilo po 110 din za vsak delovni dan. Torej vsakemu po njegovem delu! Enako bo obračunan delovni dan tudi pri moških, ki imajo normo 250 delovnih dni na leto. Ce je moški napravil samo en delovni dan, mu bo zanj izplačano le 0.45 dan-Pri 100 delovnih dnevih bo prejel že po 45 din za vsak delovni dan, polno vrednost pa bo prejel šele pri 250 delovnih dneh. Neizplačane zneske pri delovnih dneh tistih, ki niso dosegli določenega števila delovnih dni, bodo vložili v socialni fond. Enak ključ bodo uporabili tudi pri razdeljevanju bonov, žita in drugih pridelkov.
Na sestanku so bila razčiščena še druga odprta vprašanja in bodo sprejeti sklepi največje važnosti za nadaljnji razvoj delovne zadruge v Stročji vasi.	S. M.
KMETIJSKE ZADRUGE
PRED NOVIMI NALOGAMI
Nadaljevanje s 1. strani
milijona. Skoda, ki nam jo Je prizadejal kapar, Je tolikšna, da je naš izvoz jabolk od 4000 do 5000 vagonov pred vojno padel lani na — 27 vagonov. Ce se ne lotimo takoj kar najbolj načrtnega obnavljanja sadovnjakov, se bomo tudi glede sadja v naj. krajšem času znašli pred katastrofo. Kdo naj le opravi to veliko delo, če ne ustrezni odseM pri kmetjiskih zadrugah?
Nadalje so kmetijske zadruge pozabile, da je tudi ustanavljanj« in dobro vodenje ekonomij še vse premalo izkoriščeno področje njihovega dela. Mož. nesti za to je dovolj. Čeprav govorimo in pišemo leto za letom, da ne sme ostati nobena ped zemlje neobdelana, se to dogaja in kmetijske zadruge tega ne preprečijo. V Juršincih (v ptujskem okraju) Je bila nekoč dobra kmetijska zadruga, toda lani ni niti trenila z očesom, čeprav je vedela, da ni preorala neka kmetica — lastnica 14 ha orne zemlje — niti ene brazde. Kmetij, ske zadruge tudi ne bi smele biti ravnodušne do industrijskih ekonomij, ki delajo na najeti zemlji in imajo špekulantske velike kmete, ki so dali industriji zemljo v najem, (da se rešijo obveznih oddaj in davkov) za upravnike, Takšne ekonomije nam ne dajejo tega, kar bi lahko dajale, razen tega pa pospešujejo špekulacijo, ki gre v škodo našik delovnih ljudi. Zato bodi skrb za ekonomije pomemben in stalen del borbe kmetijskih zadrug za pre. obrazbo vasi, m povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za znižanje cen ter boljše življenje.
Podobnih važnih nalog naštejemo lahko še več. Koliko možnosti imajo kmetijske zadruge samo v obrtništvu! Zelo potrebne so tudi vodne zadruge, W naj bi zopet prevzele skrb za vzdrževanje melioracijskih objektov (nasipov. odtočnih jarkov in kanalov itd.). Skratka: niti govora ne more biti o tem, da pomeni nova trgovina likvidacijo kmetijskih zadrug. Nasprotno! Ce bo ta ali ona prodajalna kmetijske zadruge res šli po gobe, bo kmetijska zadruga imel vsaj časa, da se posveti vsem tistim nalogam na vasi, ki so resnično njene naloge.
Plenum Zveze kmetijskih zadrug, ki je ugotovil zgoraj omenjene pomanj. kljivcsti v delu naših zadrug, je razpravljal še o vlogi kmetijskih zadrug pri odkupih, o potrebi, da se zvišajo deleži ln morda uvede zopet omejeno jamstvo. Višji deleži in jamstvo bi postavili kmetijske zadruge nedvomno na trdnejše noge in imeli za posledico tudi to, da bi jih kmetje občutili res kot svoje. Posebno odločno so delegati plenuma zahtevali, da vrnejo razni uradi, ustanove in podjetja kmetijskim zadrugam tiste uslužbence, ki so jih za. druge izšolale v raznih tečajih, pa so jih nato večinoma kmalu morale odstopiti drugam. Tej zahtevi bo treba nujno ugoditi, kajti sicer kmetijske zadruge ne bodo mogle obvladati nalog, za izpolnitev katerih je sprejel plenum ustrezne sklepe.
Partizanska mati bo zastopala kranjske borce
Člani Zveze borcev mesta Kranja so izbrali za svojega delegata tudi 70-letao Frančiško. Tomazin. Njo pozna ves Kranj. Med narodnoosvobodilno vojno je bila mnogim partizanom dobra mati.
V nedeljo 21. t. m. so frontovci 18. terena v Šiški zmagoslavno pokrili svojo stanovanjsko stavbo, v kateri bo našlo stanovanje 12 družin. Stavba, ki je zgrajena skoraj popolnoma s prostovoljnim delom. Je zdaj pod streho. S tem pa je končana seveda šele prva polovica tega veli. kega dela. Izmed vseh frontovcev, ki so stavbo gradili z največjim po-žrtvovanjem, so se najbolj odlikovali tovariši: Rojc Ivan, Nebec Franc star., Poljanec Drago, Zupančič Herman, Mramor Ludvik, Černe Jule, Dermaša Ignac, Piš Dušan, Gruden Marija, Omejec Marija, Makovec Franc, Vernik Stane, Juhant Franc in Bitenc Tončka- Vsi ti so žrtvovali od 500 do 900 napornih prostovoljnih delovnih ur in skrbeli tudi za organizacijo dela. Zato Je predvsem njihova zasluga, da je stavba danes pod streho.
IZŠLA JE KNJIGA
Tone Bantam:
„Kmetijski stroji in orodje"
Na svojem posestvu v Bakovčid je leta 1941 uredila partizansko bolnišnico. Sama j« zdravila ranjence. Zato je morala vsa njena družina v koncentracijsko taborišče. Po osvoboditvi je Tomazinova mama pristopila s svojim velikim posestvom h kmetijski zadrugi. Sama je vodila nekaj časa tudi zadruž. ne ekonomije. Ves čas pa je tudi aktivi-na članica Zveze borcev.	D-
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Sreda, 24., ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Zaklj. predst. za MO sindikata državnih uslužbencev
OPERA
Sreda. 24., ob 20: TJ Švara: Veronika Desetiška. Zaključena predstava za tečajnike raznih ustanov in Ljubljansko garnizijo. V prodaji bo galerija in deloma balkon ter stojišča.
VESELI TEATER 90‘
Predstave bodo v Šentjakobskem gledališču v torek 23. jan. ob 19 in 21. Veseli teater 90‘ je pripravil nov spored štev. 2. Na programu so aktualne enodejanke: Prehodna soba. Ulična see na. Pri zdravniku. Šaljivi prizori, kupleti itd. Ježek nastopi z novitetami Konferanso vodi tov. Božo Podkrajšek. Preskrbite si pravočasno vstopnice! 262-n
KINO
LJUBLJANA: UNION: jugoslovanski film »Plavi 9. Filmske novosti 44,'K. Predstave ob 16.15, 13.15 in 20.15. MOSKVA! premiera ameriškega filma »Humoreska«. B-er. žurnala. Predstave ob 15,
17.	19 In 21. SLOGA: ameriški film: »Brzojav na zahod«. Hrvaški pregled št. 10. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. TRIGLAV: avstrijski film »Srce mota molčati«. Žetev in klasje. Predstavi ob 18. ln 20. LITOSTROJ: sovj. film »Konstantin Zaslovnov«. Po belih stezah. Predstava ob 20. VEVČE: Italijanski film »Tragičen lov«. Hrvaški pregled 5.
MARIBOR: PARTIZAN: angleški film »Srebrno ladjevje«. Hrvaški pregled 7. UDARNIK:	franc, film »MI otroci«.
Hrvaški pregled 8.
CELJE: METROPOL: Jugoslovanski film »Plavi P«. Filmske novosti 44. DOM: ameriški film »Njen obraz«. Filmske novosti 30.
KRANJ: STORŽIČ: avstrijski film »Beli sen«. Ivan Cankar.
JESENICE: ameriški film »Njen obraz«. Obzornik 42.
BLED: ameriški film »Zmajevo seme« I. Hrvaški pregled 9.
KAMNIK: italijanski film »Mlin na padu«. Filmske novosti 20.
NOVO MESTO: a?nerlški film »Tarzan v New Yorku«. Ustvarjalcem petletke.
PTUJ: ameriški film »Tarzan v New Yorku«. Ustvarjalcem petletke.
Predavanje Slavističnega društva. V
sredo, 24. jan. ob 20. predava v Slov. seminarju tov. Božo Vidoeski o razvoju makedonskega knjižnega jezika.
Sekcija zdravnikov v ambulantno-poli-klinični službi vabi vse zdravnike in medicince višjih semetrov na predavanje tov. dr. Božene Merljak - Lusicky o temi »Vrednotenje funkcionalnih preiskav v klinični sliki (Plazma-reakcije, ledvice). Predavanje bo v četrtek, 25. jan. ob 19.30 v sindikalni dvorani Ministrstva za ljudsko zdravstvo.
Društvo ekonomistov Slovenije priredi v sredo 25. jan. predavanje: o vlogi Industrijske svojine (patentov, žigov itd.) v ekonomiki in politiki imperializma! Predava tov. dr. Stojan Pretnar. Začetek ob 19.30 v stavbi Planske komisije LRS, Gregorčičeva ul.
ŠOLSTVO
KONCERT!
Repriza IV. rednega simfoničnega koncerta orkestra Slov. filharmonije pod
vodstvom dirigenta SAMA HUBADA bo drevi ob 20.15 v veliki filharmonični dvorani. Spored je naslednji: Mozart — Predigra k operi Čarobna piščal. Mozart — Koncert za fagot in orkester, solist Ivan Turšič iz Beograda. Škerjanc — Gazele. Beethoven — VII. simfonija. Prodaja vstopnic v Knjigami muzikalij.
Koncert kvarteta Robert MASTERS iz Londona bo v ponedeljek 29. januarja ob 20.15 v veliki filharmonični dvorani. Kvartet je sestavljen takole:	Robert
Masters Cviolina). Nannie Jamieson (viola). Muriel Taylor (čelo), Kinloch Anderson (klaviT). Prodaja vstopnic od srede zjutraj v Knjigami muzikalij. — Prodaja v sredo je rezervirana za stalne koncertne abonente, v četrtek pa je splošna.
PRcnamiA
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
IN DIT
24.	jan. ob 20: Mehanizacija gradbenih del. Predava ing. Umek Anton. Predavanje spremljata črno bel ln barvani film Gradnja petrolejskih cevovodov v ZDA. Predavanje bo v predavalnica fizikalnega Instituta (vhod iz Gosposke ulice). Vstopnice uro pred predavanjem v veži pred predavalnico.
Tečaj za kmetijske laborante, ki ga
organizira Ministrstvo za prosveto LRS, prične 5. februarja ob 20. v poslopju Tehniške srednje šole v Ljubljani, Aškerčeva 9. — Neglede na že poslane predhodne prijave Ministrstvu za prosveto LRS, naj vsi reflektantl pošljejo do. 2. februarja Tehniški srednji šoli v Ljubljani prijavo, ki naj vsebuje: rojstne podatke, šolsko predizobrazbo, dosedanjo in sedanjo zaposlitev. Prijavo kolkujte z 10 din, ln ji priložite izjavo podjetja, da je pripravljeno kriti proporcionalni del stroškov tečaja. Tečaj bo predvidoma trajal 4 mesece in se bo vršil v večernih urah. — Ravnateljstvo TSŠ.
OBVESTILA
OBVESTILO
Z odločbo Izvršnega odbora OLO Ljubljana okolica, da sta se Okrajno podjetje za odkup poljskih pridelkov Ljubljana okolica ln Okrajno odk. podjetje »Žlvinoodkup«, Ljubljana okolica, združila v eno podjetje pod firmo Okrajno podjetje za odkup kmetijskih proizvodov Ljubljana okolica. Podjetje posluje od l. jan. dalje na Ambroževem trgu 7, telefon 46-67, bančni tekoči račun Narodna banka Ljubljana št. 610-75200-0. — Pozivamo vse upnike in dolžnike, da poravnajo odnosno prijavijo svoje terjatve za Okrajno podjetje za odkup poljskih pridelkov Ljubljana okolica in Odkupno podjetje Živinoodkup, Ljubljana okolica do 31. marca na gornje novo podjetje. Po tem roku se ne priznavajo nobene neprijavljene terjatve od morebitnih upnikov, dolžnike pa bomo izterjali preko Državne arbitraže.
POZIV VSEM UPNIKOM
IN DOLŽNIKOM
Obnovitvena zadruga Borovnica s sedežem v Borovnici je po nalogu OLO Ljubljana okolica v likvidaciji. Pozivamo vse upnike ln dolžnike, da prijavijo svoje terjatve ln poravnajo svoje obveznosti do 15. februarja 1951.
Opozarjamo, da se po 15. febr. ne bodo sprejemale več terjatve. Proti dolžnikom pa se bo uvedel sodni postopek.
Likvidatorja.
VABILO
na izredni občni zbor Potrošniške zadruge z o. j. rajona I, Ljubljana, ki bo v nedeljo 28. januarja ob 9. dopoldne, v sindikalni dvorani Masarykova 15/H.
Zbor sklepa veljavno ob navzočnosti dve tretjine delegatov. Ako zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri bo čez osem dni, to je dne 4. februarja nov
zbor ob istem času ln na Istem kraju, če tudi ta zbor ne bi bil sklepčen, bo čez 15 dni, to Je v nedeljo, dne 10. februarja nov zbor, ob Istem času in na istem kraju, ki bo Sklepal veljavno po preteku ene ure, ne glede na število navzočih delegatov.
Delegati se izkažejo na zboru s pooblastilom zadruge, ki ga oddajo pred pričetkom zbora.
Pozivamo delegate, da se zbora polnoštevilno udeleže.
PRESKRBA
DELITEV MESA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si bodo lahko v tekočem tednu nabaviti vsak dan sveže meso ali po želji drobovino in mesne izdelke na odrezke živilskih nakaznic za mesec januar in sicer:
R-la jam 2250 g, R-la 2000 g, R-lb 1500 g, R-2a 1250 g, R-žl, R-Ž2, H-l, RS-1, R-2, RS-2 750 g, R-3, RS-3, SO-1, SO-2, PO 500 g, D-2, D-3 250 g.
Meso si bodo lahko nabavili tudi bolniki, noseče žene, dajalci krvi, udarniki in doječe matere. V torek 23., sredo 24,. četrtek 25. in petek 26. jan. bodo delile meso od 7 do 12 in od 14 do 18 sledeče prodajalne mesa: Zaloška 28, Smartin-ska 12, Linhartova 1, St. vid, Celovška cesta (na trgu), Rožna dolina c. IX/13, Zeljarska 1, Polje, Zalog in poslovalnice na trgu št. 4, 8 ln 16.
V soboto, dne 27. jan. bodo delile meso neprekinjeno od 6 do 18 vse prodajalne mesa. Ostala navodila za delitev mesa bodo nabita na vidnem mestu v poslovalnicah.
DELITEV JAJC
Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane, da si lahko do vključno srede, 31. jan. nabavijo vložena jajca na odrezek nakaznic za mleko, januar—marec 1951 in sicer:
Skupina od 0—2 let po 2 kom. na odrezek št. 153: skupina od 2—7 let po 2 kom. na odrezek št. 153; skupina od 7—14 let po 3 kom. na odrezek št, 253.
Jajca bodo delile spodaj navedene prodajalne mleka: Poljanska c. 18, Pred škofijo 16, Miklošičeva c. 7 In 35. Karlovška 34, Gosposka 16, Stari trg Poljanška cesta 3, Zaloška 7 in 45, Prisojna 1, Smartinska 16, Klunova 8, Predovičeva 12, Streliška 8. Kodrova 27. Malgajeva 2, Celovška 72 in 153, Janševa 2, TyrSeva 53 in 92, Albanska 22. Gajeva 5. Kongresni trg 15, Gregorčičeva 4, Predjamska 8, Zeljarska 4, Opekarska 39, Polje l, Zalog, Sneberje. Po končani delitvi je takoj oddati preostalo količino jajc pristojni upravi, katera jih mora še isti dan dostaviti trgovskemu podjetju »Ekonom«, Ljubljana, Tyrgeva c. 12.
UMRLI
Umrl nam je naš ljubljeni mož, ata ln stari ata ANDREJ KOMOVEC. Pogreb bo 24. Jan. ob 8 zjutraj. Žalujoči: žena Marija, otroci Ivanka, Tone in Mici z družinami. Planina, Ljubljana, Domžale.	278-a
Naznanjamo žalostno vest, da nas je v 72. letu starosti zapustil naš dragi očka FRANJO RITER, upok. rud. nam. Na njegovi zadnji poti ga spremimo v sredo 24. jan. ob 16. RLtarjevi. Zagorje
22.	januarja 1951.	280-n
Umrla nam je naša ljubljena sestrična IVANKA KANDRIČ. Prepeljali smo jo iz Novega Celja in pokopali v Veliki Nedelji 18. jan. Žalujoči sorodniki. 273-a
Pri Državni založbi Slovenije je pravkar izšla knjiga »Kmetijski stroji in orodje«. To je prva slovenska knjiga o strojih dn o orodju vseh najvažnejših panog kmetijskega gospodarstva.
Razen kmetijskih strojev in orodja so v knjigi opisana tudi kmetijska vozila. kakor tudi pogonski stroji, ki jih kmetijstvo uporablja
Pred opisom posameznih vrst kmetijskih strojev in orodna, ie v knjigi opis bistva. sestave delovanja in razvoja strojev in orodja, vpis virov delovne moči, navodilo za oskrbovanje strojev in za delo z njimi poglavje o delu itd.	*
Skupno obsega knjiga 440 strani velikega (A4) fermata. Pisana je kar se da preprosto, tako da jo bodo .zlahka uiporabijaii tudi nešolani kmečki ljudje, za katere jo je Pisec (Tone .Bantan, tudi predvsem napisal. Opis pojasnjuje in dopolnjuje okrog 1509 slik in risb-
To knjigo bi morali imeti m prebirati v vsaki kmečki hiši! Se posebej potrebna in zanimiva pa bo za mlajši kmečki rod ki ima zanimanje za naprednejši način kmetovanja, zlasti za učence in absolvente kmetijskih sol in strokovnih tečajev..
Prav tako nepogrešljiva bo knjiga o kmetijskih strojih in orodju za vse urade in ustanove, ki imajo kakor koli opravka s kmetijstvom, zlasti za organe kmetijsko pospeševalne, planske, statistične, zavarovalne in drugih strok Potrebovala io bodo številna podjetja, ki kmetijske stroje ali orodje bodisi izdelujejo bodisi napravljajo bodisi razpečujejo, pa tudi mnogi obrtniki (n. pr. kolarji in drugi), uprave državnih posestev itd.
Pa tudi vsi tisti, ki s kmetijstvom sicer nimajo neposrednega stika, pač pa o mehanizaciji kmetijstva, o raznih kmetijskih strojih in orodju o novih načinih kmetijskega dela itd- pogosto berejo, slišijo po radiu itd. ali celo o tem pišejo — bodo dobili iz te knjige temeljne pojme in pregled o celotnem obsežnem področju kmetijske mehanizacije: našli bodo v njej opis strojev. o katerih slišijo in berejo; pa tudi, kako se temu ali onemu' kmetijskemu stroju ali orodju ali posameznim delom teh po slovensko pravi — včasih oa. kako bi jih morda pravilneje poimenovali. Zato ta knjiga ne bi smela manjkati v nobeni javni knjižnici, najmanj pa v podeželskih!
Kniiga »Kmetijski stroji in orodje« je izšla v 4000 izvodih, kar je veliko premalo da bi io mogli dobiti vsi. ki bi iim hila potrebna. Vendar večja naklada zaradi pomanjkanj papirja ni bila mogoča Glede na naklado, velik obseg in izredno veliko število slik ter dober papir ie cena knjigi — vezani v polplatno — izredno nizka — 360 din.
Pisec ia za to kniigo pripravil tudi abecedno »Stvarno in pojmovno kazalo«. ki bi bralcem izredno olajšalo iskanje pojasnil o pos&meznnh strojih in orodjih, o njih delih, o posameznih strokovnih izrazih itd. Hkrati bi bilo to kazalo že tudi osnutek DOrazvrstiive (klasifikacije) in imenika (nomenklature) kmetiskih strojev, orodja in njih
sestavnih delov. To kazalo bi obsegalo
približno dve poli (32 strani) istega formata kot je knjiga.
Ker bi dodatek »Stvarnega in pojmovnega kazala« izid knjige zadržal in jo podražil, je izšla brez njega. Vendar se ie Državna založba Slovenije odločila da, bo v primeru, ako bo vsa naklada knjige »Kmetijski stroji in orodje« razprodana do konca aprila letošnjega leta, posebej izdala in vsem kupcem oz. naročnikom brezplačno dodata še »Stvarno in pojmovno kazalo h knjigi »Kmetijski stroji in orodje«.
Da bo izdaja tega kazala — in s tem osnutka porazvrstitve in imenika kmetijskih strojev in orodja — omogočeno. pozivamo vso slovensko kmečko javnost in vse druge interesente, da knjigo »Kmetijski stroji im orodje« kupijo takoj v najtoiižnji knjigami. V primeru, da bi bila knjiga v posameznih knjigarnah že razprodana, naj ia interesenti takoj naročijo po najbazji knjigarni pri Drž založbi v Ljubljani.
Blagajniško oz. druga potrdila o nabavi ali naročilu te knjige naj vsakdo shrani, da bo mogel z njim brezplačno dvigniti še »Stvarno in pojmovno kazalo«. če oz. kadar bo izšlo! O izidu bodo kupci oz naročniki po časopisju obveščeni.
Z nakupom oz. naročilom knjige »Kmetijski stroji in orodje« iz navedenih razioisov ne odlašajte, temveč jo nabavite čimprej!
DRUGA PREMIERA VESELEGA TEATRA
Devetdesetminutno veselo gledališča ie po nekaj mesecih pripravilo svoj drugi spored. Prvi predstavi sta bili v nedeljo, 21. januarja- na odru Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu, nadaljnje pa bodo v dvorani Doma sindikatov.
Da nam1 je humor potreben in dobrodošel so dokazali nedeljski obiskovalci, ki so do zadniega kotičks napolnili šentjakobsko dvorano Na sporedu so sodobne satirične enodejanke in šaljivi nastopi združeni s petjem kupktov. Napovedovalec je Božo Podkrrue«. sodeluje pa tudi znani in priljubljeni Frane Milčinski _ Ježek. Nekatere enodejanke so prav duhovite, da privabljajo gledalcu nezadržljiv smeh (n. pr. prehodna soba. srečanje na sprehodu, zgodba o premogu, v tramvaju) medtem ko so druge boli ali mani prisiljene (n: pr. od Eve do danes, pri psihiatru, pesem stare ljubljanske dame. ki ne more pozabiti starih »dobrih časov«, in nastop postreščkov).
Nastop v splošnem človeka zvedri. Dobro je ker ni odmorov, zelo pa moti. ker nekateri, zlasti Podkrajšek, tako neusmiljeno pačijo jezik. Tudi sestav, lialci-kupletov zelo greše s svojo !;ub-lianščino Cene za obisk so razmeroma visoke. Kaj. če bi Ježek tudi o tem sestavil kuplet? Pa morda o tem. kako obiskovalci veselega gledališča iščejo po dvorani svoje sedeže in iin reditelji preseljujejo iz vrste v vrsto, ker se' niti sami ne znajdejo?
Umrla Je 87 letna mati, sestra, teta MARIJA ISTENIČ roj. Lampret. Pokopali smo jo v torek 23. Jan. ob 14 na mestnem pokopališču v Celju. Družina Lampret, Minatti in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Ig, Celje.	279-a
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je nenadoma preminul MATEVŽ LUKANC star., kolar v Tržiču. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 24. januarja ob 10. dopoldne iz hiše žalosti. Žalujoča družina Lukane in sorodstvo.	277-a
V osmrtnici pokojne KATARINE KRANJC, se mora glasiti Marica por. Teršar in ostalo sorodstvo.
ZAHVALE
Vsem, ki ste našo nepozabno zlato mamo LEOPOLDINO ASIC spremili na njeni zadnji: poti, ji poklonili cvetje in v teh težkih časih z nami sočustvovali, prisrčna hvala. Predvsem se zahvaljujemo g. dr. Kajzelu in dr. Cebohinu za njih požrtvovalen trud, pevskemu društvu »Loški glas« za žalostinke ter gasilski četi za udeležbo ln poslovilni govor. Vsem srčna hvala. — Žalujoči rodbini Ašičevi, Span ln Hribar. 234-a Vsem znancem in sorodnikom, ki ste spremili mojega nepozabnega moža MIHAELA BERNIKA na njegovi poslednji poti v tako častnem številu — prisrčna hvala. Prav tako se zahvaljujem čebelarjem, gasilcem in .obrtnikom za častno spremstvo, tov. prof. Bitencu za poslovilni govor, pevskemu zboru ln vsem darovalcem cvetja. Posebno zahvalo pa sem dolžna dobrim bližnjim in daljnim sosedom za vso pomoč in tolažbo v težkih urah. — Žalujoča žena Rozalka Bernik, Breg pri Litiji.	230-a
Ob izgubi naše ljubljene žene, mame, babice, prababice, sestre, tete ANE ROZYCKI, roj. GOSAK se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili v njen prezgodnji dom. Ji poklonili zadnje cvetje, godbi, naša iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo dr. Cehu za njegovo skrb med boleznijo, dobrim sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani v te.1 težki uri, Izrazili sočutje, ter nam lajšali našo bol. žalujoče rodbine: Rožycki, Cer-nešek, Brandl, Kušer.	262-a
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega dragega brata in strica ALOJZIJA LOJKA, župnika, biseromaš-nika na njegovi zadnji poti. Posebna hvala župniku Kušmanu iz Kal za ves njegov trud. Žalujoči brat Prano, nečaki in nečakinje.	261-a
Ob bridki izgubi naše drage, nenozab-ne žene, hčerke, mame, stare mame, sestre FANCl PINTAR se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku, ji darovali cvetje in izrazili sožalje. Žalujoče družine: Pintar, Nacht&gal, ing. Kunstek, ing. Pavlin. — Ljubljana. Zagreb. Beograd, Maribor.	25s-a
Vsem, ki so spremili našega nepozabnega, srčnoljublj enega ateka MARTINA SOTOšKA, nadučitelja v pok. na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetja, nam izrekali izraze toplega sočutja, se najlepše zahvaljujemo. Posebna hvala zdravnikom interne klinike za vso skrb in trud ter dobrim sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih urah. Žalujoči otroci: Zdravko, Justa, Ljubica. — Ljubljana, Rogatec, Šenčur, 18. jan. 1951.
MALI OGLASI
ISCEM starejšo gospo, upokojenko z lastnim stanovanjem, ki bi vzela štiri leta staro punčko ln mater na stanovanje. Drugo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. pod »Takoj 6«.	420-10
OPREMLJENO sobo, sončno m suho išče nemški strokovni delavec. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Sončno«. POUČUJEM odrasle in otroke nemščino in italijanščino po hitri metodi. Rimska cesta 10/1., desno.	363-4
ZAMENJAM HIŠO in posestvo v zdraviliškem kraju na Dolenjskem za hišo z vrtom v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku.	369-7
MIREN VAJENEC išče sobo z lastnim perilom, eventuelno tudi posteljo, gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Vajenec«.	379-10
TOVARIŠ iz Ljubljane - okolice Išče s 1. februarjem instruktorja(ico) za S. razred gimnazije za predmete: aritmetiko, geometrijo in fiziko v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek ned »Uspeh«.	374-4
ZAMENJAM trosobno hišo z vrtom v Zagrebu za enako v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na Oglasni zavod Hrvatske, Zagreb pod broj 1318.	375-8
DNE 16. jan. okrog 14. je bilo na cesti med Gorico in Ajdovščino iz tovornega avtomobila izgubljeno 4 škatle 100 W žarnic. Najditelja se naproša, da najdbo za nagrado javi na Tiska-nina, Kranj.	376-14
DNE 17. jan. je bila izgubljena listnica s ^točkami in denarjem na Slovenskem Javorniku. Poštenega najditelja prosim, da vrne točke, denar naj si obdrži za nagrado. Opalk Joža, straža. Slov. Javornik.	377-14
KLEPARSKE stroje in orodje, ter orodje za vodovod, inštalaterje in ključavničarje, kupim Držav, obrtni mojster Pičman Lovro, Ljubljana, Utrška ulica št. 15.	378-s
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Snežne razmere v Sloveniji 23. jan.: Planica 90 cm posrenjen, temp. —5» c. Jezersko «cm posrenjen, temp. —4®C, Slovenjgradec 40 cm posrenjen. temp. —^ c, Mala Planina 132 cm pršič, temp.
Jugoslovanski opij
najbolj cenijo na svetovnem trgu
ne države stabilizacijo cen na povojni
Invalidi smučajo
Pretekli mesec je bilo v Laike Sue. cessu peto letno zasedanje komisije Združenih narodov za opojne droge, na katerem so hili ob vidnem sodelovanju jugoslovanskega delegata dose, ženi važni sklepi in sporazumi med najvažnejšimi državami, ki pridelujejo opij in državami, ki ga kupujejo za zdravstvene potrebe. Delo te komisije je znova opozorilo našo javnost na velik gospodarski pomen makedonskega opija, ki je najbolj cenjen na svetovnem trgu.
Opij je poleg tobaka najvažnejši izvozni proizvod Makedonije. Na velikih površinah gojijo mak že od nekdaj zlasti v dolini Vardarja. Opij pridobivajo tako, da narežejo nezrele gla-
vice maka, iz katerih priteče mlečni sok, ki se v zraku strdi in potemni. Opijevo »smolo« nato postrgajo z glavic maka ter zgnetejo v majhne ploščate hlebčke. To je surovi opij, iz katerega pridobiva medicinska industrija strupene alkaloide, kakor morfij, kodein in druge. Nekaj odkupljenega opija predelamo sami v domačih tovarnah, zlasti v podjetju »Alkaloid« V Skopdju, ostali opij pa izvozimo V surovem stanju. Makova polja pa nam dajejo še drug važen pridelek — ma. kovo seme, iz katerega pridobivamo dobro jedilno olje.
Makedonski opij visoko cenijo y medicinski industriji, to pa zaradi tega, ker vsebuje najveeji odstotek morfina, povprečno 14 do 15%. Neka. tere vrste dajejo celo 16 do 17 %, morfina, zlasti vrste, ki jih gojilo v okolici Kavadara, Velesa in Stipa- Turški opij vsebuje 12 do 14% morfina, indijski 9%o, kitajski pa le 8%. Čeprav proizvajata Kitajska im Indija neprimerno več opija kakor Jugoslavija, zavzema naš opij važno mesto v svetovni. medicinski industriji, saj se v celoti predela za medicinske namene.
Na petem zasedanju komisije Združenih narodov za opojne droge so najprej proučili sklepe konference komiteja proizvajalnih in potrošniških držav opija, ki je zasedal v novembru pod predsedstvom jugoslovanskega delegata Staneta Kraševca. Ta komite je imel nalogo preučiti možnosti ustanovitve svetovnega monopola za opij, ki bi omogočil učinkovito in popolno kontrolo proizvodnje in potrošnje opija. To bi bilo najboljše sredstvo, da se omeji uporaba opija kot mamilo, ki se uživa s kajenjem.
Komite je ugotovil, da je svetovna proizvodnja opija dvakrat do trikrat večja kakor znaša svetovna potrošnja za medicinske svrhe. Od svetovne proizvodnje se le 500 ton predela pod kontrolo v medicinski industriji, ves ostali opij pa odteka na nelegalno tržišče in se uporablja v naravnem ali predelanem stanju za nekontrolirano uživanje kot mamilo. Med glavnimi državami, ki pridelujejo opij za medicinske svrhe (Turčija, Iran, Jugoslavija in Indija) ter med glavnimi predelovalnimi državami (ZDA, Velika Britanija., Francija, Nizozemska in Švica) je bil dosežen v načelu sporazum glede ustanovitve svetovne monopolske organizacije. Ni pa še prišlo do sporazuma glede cen- Predelovalne države so vztrajale pri tem, da je treba cene znižati- na predvojno višino. medtem ko zahtevajo proizvajal.
osnovi. Nadalje naj bi države, ki pridelujejo opij (Turčija, Iran, Jugoslavija in Indija) prepovedale izvoz morfija in drugih alkaidov. Proizvajalne države, zlasti Jugoslavije in Indija, pa niso pripravljene odreči se pravici izvoza morfija in alkaloidov. Prav tako ni prišlo do sporazuma o tem, kako naj bi se izvedla kontrola proizvodnje, ker se proizvajalne države branijo dati organom monopola pravico stalnega nadzorstva proizvodnje, ki bi bilo v nasprotju z načelom nacionalne suverenosti.
Čeprav je bil dosežen velik korak naprej, sta vendar ti dve vprašanji ostali odprti. Komisija Združenih na.
I rodov za opojne droge je naposled sklenila, da se končna rešitev teh vprat-šanj, ki so v zvezi z ustanovitvijo svetovnega monopola, odloži do prihodnjega zasedanja, ki bo letos meseca maja v Ženevi. Navzlic temu so se države, članice monopola, že zavezale, da ne bodo odkupovale opija od držav, ki niso članice monopola, ali pa prodajale opij tem državam.
Uporaba atomske bombe. Neki an-gleški strokovnjak za atomsko energijo je izjavil, da so ameriške atomske bombe po večini starejše vrste, kakršna je bila uporabljena na Birošimi in Nagasakiju. Novi modeli so močno izpopolnjeni in so sedanje atomske bombe približno petkrat močnejše od starih. Zaenkrat še ni uspelo izdelati manjše bombe in granate za uporabo na bojišču. Uporaba atomske bombe se na korejskem bojišču ne bi izplačala, ker je bomba podobna močnemu raz beljenemu žarišču in je zato uporabna samo proti velikim industrijskim središčem. Samo, če bi vrgli veliko število bomb, bi lahko ustvarili nekakšen radioaktivni pas, ki ne bi bil prehoden za pešce. Vendar pa bi bilo to naravnost razmetavanje atomske bombe, ki ima največji učinek pri eksploziji v višini 600 m; z eksplozijo na tleh pa bi bil največji del njene energije porabljen za izriv ogromnega lijaka. Radioaktivni pas bi bil nekaj časa nevaren za pehoto, toda tanki bi lahko vozili že po nekaj dneh brez vsake nevarnosti preko tega pasu. Poleg tega je treba upoštevati, da mora biti letalo, ki meče'atomske bombe vsaj 6000 m visoko, da se izogne učinku eksplozije lastne bombe. Iz te višine pa je silno težko kaj zadeti, četam na zemlji pa bi nudili že plitki jarki zadovoljivo zaščito proti eksploziji atomske bombe.
Leseni ali betonski pragovi. Kakor poroča odbor za gozdno gospodarstvo v Nemčiji, se pojavlja med gozdarji in trgovci z lesom veliko vznemirjenje zaradi predloga ECA-misije o reorganizaciji zveznih železnic. ECA misija predlaga izključno uporabo jeklenobe-tonskih pragov, medtem ko so zvezne železnice dosedaj uporabljale skoraj izključno lesene pragove. V določenih krogih trdijo, da se ta predlog opira na zgrešeno mnenje, češ da v doglednem času ne bodo na razpolago zadostne količine lesa. Ta bojazen pa je po-
Kamisija je nadalje z večino glasov sprejela predlog jugoslovanske resolucije v zvezi s kitajskim opijem. Kitajska je namreč nedavno vrgla na svetovni trg velikanske količine opija ki ustrezajo približno letni svetovni legalni potrebi. Kitajska, kjer je najbolj razširjeno uživanje opija s kajenjem, se je v prejšnjem stoletju dvakrat vojskovala zgolj za pravico prepovedi uvoza opija. Od leta 1934 je pridelovanje opija na Kitajskem prepovedano. Resolucija, ki jo je predlagala Jugoslavija, zahteva od generalnega sekretarja Združenih narodov, naj ugotovi izvor tega opira, kakor tudi to, ali je na področju Kitajske prepoved pridelovanja opija še v veljavi ali ne. Resolucija tudi poudarja, da je nezdružljivo s politiko Združenih narodov, da se omeji pridelovanje opija, če se obnavlja proizvodnja opija v državah, v katerih je bilo to zaradi socialne nevarnosti prepovedano, kakor n. pr. na Kitajskem ali v Združenih državah Amerike.
Komisija za opij je najprej preučila poročilo strokovnjakov o kokovem listju, ki vsebuje mamilo kcikain. Te kokove liste uživa več milijonov prebivalcev v Južni Ameriki. Pogosto jih dajejo kmetijskim delavcem namesto dela mezde. Delavci, ki žvečijo te liste, vzdrže baje največje napore, ne da bi občutili glad, kar pa jih telesno popolnoma izčrpa. Mednarodni odbor, ki je preučil to vprašanje, je ugotovil škodljivost uživanja kokovega listja in je priporočil, naj se prepove pridelovanje te rastline v prizadetih državah za dobo 15 let. Južnoameriške države so sprva same predlagale, naj mednarodni odbor ugotovi škodljivost uživanja in možnost prepovedi- Medtem pa so se spremenile vlade v teh državah, ki se sedaj branijo prenehati s pridelovanjem kakovih listov. Navzlic temu so člani komisije, z izjemo sovjetskega in poljskega delegata osvojili jugoslovansko resolucijo, ki izreka priznanje mednarodnemu odboru strokovnjakov in zahteva, naj se na prihodnjem zasedanju komisije podrobno preuči poročilo odbora z vsemi pripombami za.
z vsega sveta
polnoma neumestna, kaijti okroglega lesa sploh ni mogoče uporabiti v večji meri, razen za železniške pragove- To velja posebno za bogate zaloge bukovega in hrastovega lesa srednje debelosti, ter deloma tudi za okrogel mecesnoy les, ker se le-ta ne da uporabiti za stavbe ali v druge namene, če nima zadostne dolžine. Ministrstvo zveznih železnic je ugotovilo, da morajo potrebe nemških železnic po pragovih za leto 1951 kriti zgolj nemški gozdovi. Odbor za gozdno gospodarstvo v Neu» čiji pripominja k mnenju ECE, da prekašajo leseni pragovi po svoji kakovosti vse druge in jih zaradi tega ne bi bilo umestno zamenjati.
Neprijeten doživljaj generala Ander-sa v Bruslja. Ko je bivši komandant poljskih čet na italijanski fronti general Anders nedavno predaval v Bruslju o bitki za Monte Cassimo, je prišlo do velikih izgredov. Andersovi nasprotniki so namreč spustili v dvorano okoli 30 belih miši- Zmedo, ki je nastala, so izkoristili za to, da so obsuli generala z gnilimi jajci. General Anders je po »bombardiranju« izjavil: »Takih manifestacij sem že navajen«. Policija je aretirala več kot 150 ljudi.
Skladišče radia. Roosvet bolnišnica v New Yorku bo te dni prejela iz rudnikov v centralni Afriki 50 g radia. Za to 1 milijon dolarjev vredno pošiljko imajo že pripravljeno 3 in pol tone težko svinčeno posodo, ki je podobna keglju. V tej posodi bo 25 koščkov radia, vsak spravljen v zaboj iz nerjavečega jekla. Vse skupaj bodo spravili globoko pod zemljo.
Platonov grob. Turški in drugi inozemski časopisi poročajo, da so našli blizu mesta Konya v Mali Aziji grob grškega filozofa Platona. Da je to resnično grob Platona, je pokazal napis na nagrobni plošči.
Invalidska sekcija pri smučarski zvezi Avstrije je od 7. do 14. januarja priredila smučarski tečaj za invalide s podkoleSskimi in nadkolenskimi protezami, za invalide s trdim kolenom in take brez roke. Na tečaj so Avstrijci
Miro Vesel z nadkoiensko protezo vozi slalom
povabili tudi 4 slovenske Invalide, ki naj bi ob povratku domov tudi pri nas storili vse, da bi smučarski šport prodrl med vojne invalide in jim nudil razvedrilo in veselje.
Po prihodu v Celovec, kjer so jih prisrčno sprejeli zastopniki slovenskega pokrajinskega odbora, so slovenski invalidi odpotovali v Beljak, nato pa so jih z moderno žičnico potegnili na vrh Osojščice, kjer so se pridružili 19 avstrijskim invalidom - smučarjem in nemški invalidki, ki so že marljivo trenirali. Takoj so si tudi sami pripeli smuči na noge in začeli z vadbo. Tečajnikom so trenerji posvetili mnogo pozornosti pri urjenju, kar jim je prineslo dovolj izkušenj, da bodo v nadaljevanju zime zlahka izvedli smučarske tečaje za svoje tovariše invalide.
Slovenski invalidi - smučarji so si pridobili tolikšno znanje, da so jih avstrij-
Prvenstvo Slovenije v umetnem drmanju
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Planici tekmovanje za prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju. Nastopili so samo člani ljubljanskih društev Triglava in Ljubljane. Poleg že znanih drsalcev in drsalk so preizkusili svoje znanje tudi gojenci drsalne šole, ki so se zadovoljivo uveljavile. Najboljša mesta v posameznih skupinah so dosegli: seniorji:	1. Marko Lajovic, 2. Jože
Resman: seniorke: Silva Palme, 2. Mara Drašler, 3. Tatjana Kavšek; junior ji: Peter Brleč; juniorke: 1. Breda Lorger,
2.	Mara Dežman, 3. Meta Fajdiga.
Najlepši nastop sta imela Silva Pai-metova in Marko Lajovic, ki sta zanj dobila oceno 11,8 točke od 12 možnih. Kakocr smo izvedeli, se bosta naša državna prvaka udeležila evropskega prvenstva v umetnem drsanju.
Drobne zanimivosti
Nogometna reprezentanca Škotske je premagala reprezentanco Irske 7:0 (2:0). Zaradi dežja je gledalo tekmo samo
10.000	gledalcev, kar se v Glasgowu že 15 let ni zgodilo.
Alex Jany je v Sydneju zmagal na 220 jardov prosto s časom 2:09.8.
Nogometna sodnika Branko Vlšnjič In Anton Mlinarič mesec dni ne smeta soditi tekem zaradi slabega sojenja na tekmah Sarajevo : Partizan, oziroma Partizan : BSK.
skl in nemški tovariši povabili na njihovi državni prvenstvi invalidov v smučanju, ki bodo februarja- Seveda bi bil našim fantom za dober plasman na teh tekmovanjih potreben zdaj še izdaten trening doma, da bi bolje reprezentirali naš smučarski šport v vrstah invalidov.
Naši tečajniki so se vrnili v domovino navdušeni za smučanje in trdno odločeni storiti vse, da bodo med svojimi tovariši razvili zanimanje za smučarski šport, s pridobljenimi izkušnjami pa posredovali znanje smučarstva slehernemu invalidu, ki ima veselje do belega športa.	3. C.
Janko Krmelj je bil najliitrejši v slalomu
Naši alpski tekmovalci so se preteklo nedeljo pomerili v Kranjski gori na meddruštvenem tekmovanju v slalomu, ki ga je priredila Enotnost. Dobro izpeljana proga in ugodne snežne razmere so pripomogle, da je prireditev dobro uspela, k čemur so prispevali svoj delež tudi marljivi organizatorji- Rezultati najboljših tekmovalcev so tile: člani: Krmelj Janko (Ljubelj) 1:21,1; 2. Križaj (Partizan) 1:23.4; 3. Krmelj Jože (Ljubelj) 1:25,6; 4. Bertoncelj (Partizan) 1:25,9: članice: 1. Pračkova (Gregorčič) 1:43,3; 2. Adamičeva (Enotnost) 1:51; 3. Bizjakova (Enotnost) 2:05,2. Progo so vozali dvakrat. Naj hitrejši tek je imel Jože Krmelj s časom 39,9 sek.
Skakalne tekme v Podkorenu
Smučarski klub »Enotnost« Iz Ljubljane je v nedeljo priredil na 15 m skakalnici v Podkorenu tekme v smučarskih skokih za mladino in pionirje. Udeležilo se jih je okoli 40 tekmovalcev. Vrstni red najboljših v posameznih skupinah je bil naslednji: starejši mladinci: 1. Pibernik 186.3 točke (13, 13 m), 2. Jesenovec 174.5 točke (9.5, 10.5), 3. Pristov 160.6 (12.5, 14.5 m): mlajši mladinci: 1. Petraš 192.5 (12.5, 12.5), 2. Šuštar 139 (12, 12),	3. Oman 178.3 (11.5, 12); pionirji:
1. Santelj 142 (7.5, 7). 2. Gregorij 140 (7, 8), 3. Košir 128.9 (6 in pol, 6 in pol).
Na Pohorju so tekmovali
Preteklo nedeljo je smučarski klub »Železničar« v Mariboru imel klubsko prvenstvo v alpski kombinaciji. Poleg 20 društvenih članov so tekmovali tudi trije člani Poleta. Proga za smuk je bila dolga 2 km in je imela višinske razlike 200 m, medtem ko je bil slalom 250 m dolg in je imel 18 vratič. Najboljše uspehe so dosegli naslednji:
SMUK:	člani:	Pezdiček 2:03, Sevčni-
kar (Polet) 2:10, Legvart 2:21; članice: Fišinger 3:20, Dobrin 5:08; mladinci: Lakota in Gregorij 2:34, Podgorelec 3:43; med pionirji je bil najboljši Račič.
SLALOM: člani: Sevčnikar (Polet) 51 sekund, Šober (Polet) 57, Pezdiček 1:02; članice: Fišinger 1:16, Dobrin 1:20; mladinci: Lakota 1:16, Gregorij 1:20; pionirji: Račič 53 sekund.
Pred dnevi je bilo v Ljubljani končano predtekmovanje sindikalnih šahovskih moštev. Najboljše uspehe v posameznih skupinah so dosegla naslednja moštva:
V	prvi ligi je v A skupini, zasedla prvo mesto Pošta I. s 40 točkami pred Ministrstvom za socialno skrbstvo s 25 in pol točke. V B skupini je prvo mesto zasedlo moštvo Elektro-zvez s 27 in pol točke, na drugem pa je Ministrstvo za kmetijstvo I. s 23 in pol točke. Prvo mesto v C skupini je zasedel Železničar I. z 31 točkami, drugo mesto pa je pripadlo Pošti II. z 29 in pol točke.
V	drugi ligi je bilo v A skupini najboljše moštvo Triglav filma, ki si je priborilo 26 točk, drugo mesto pa je zasedlo Trgovsko podjetje »Razno« s 2A točkami. V B skupini se je plasiralo na prvo mesto Gostinstvo-turižem s 30 in pol točke, na drugo mesto pa Železničar V. oziroma Javno tožilstvo (o tem bo odločilo razsodišče). V C skupini je prvo mesto doseglo moštvo Radia Ljubljane s 33 in pol točke, drugo mesto pa Generalna direkcija usnjarske in tekstilne industrije s 27 točkami. V D skupini je zmagalo moštvo Komisije drž. kontrole s 26 točkami, drugo pa je moštvo Jugopetrola I. s 24 točkami.
V	tretji ligi je v A skupini zmagal Železničar vn. s 30 in pol točke pred Ministrstvom za ljudsko zdravstvo II. s 27 in pol točke. V B skupini je na prvem mestu Elektra z 38 točkami, na drugem pa Generalna direkcija lesne Industrije s 33 točkami. V C skupini je bilo najboljše moštvo Ministrstva za lokalni promet, ki je osvojilo 28 točk, drugo mesto pa bo pripadlo Železničarju IX. ali Litostroju II., kar bo odločila tekma med Železničarjem IX. in Tobačno tovarno II.
Vsa zgoraj imenovana moštva so se plasirala v finalno tekmovanje, ki se bo vršilo po dosedanjih predpisih. Žreb je določil naslednji vrstni red:
Prva liga: 1 Ministrstvo za socialno skrbstvo, 2 Posta I, 3 Pošta II, 4 Ministrstvo za kmetijstvo, 5 Elektrozveze, 6 Železničar I. V tej ligi se bo četrto kolo igralo kot prvo kolo, ker se morata srečati moštvi Pošte I in Pošte H.
Druga liga: 1 Triglav film, 2 Trgovski nameščenci »Razno«, 3 Gostinstvo-turi-zem, 4 Generalna direkcija tekstilne in usnjarske industrije, 5 Radio Ljubljana, 6 Javno tožilstvo ali Železničar V, 7
Dvoboj plavalcev Jjjubljane in Beograda
Dvodnevno tekmovanje plavalnih reprezentanc Ljubljane in Beograda se je končalo z zmago Ljubljane 83:85 točkam. Čeprav so Sli ljubljanski plavalci oslabljeni v Beograd, ker so v reprezentanci manjkali Hafner, Jamnikova in Jesenovčeva, jim je zaradi premoči v ženskih disciplinah uspelo odločiti dvoboj v svojo korist. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili naslednji:
moški: 400 m prosto: Stevanovič (B) 5:07, 100 m hrbtno: Karaulič (B) 1:15, 100 m prsno: Žvokelj (Lj) 1:17,4, 100 ra prosto: Karaulič (B) 1:04,7, 200 m prsno: Cerer (Lj) 2:54,2, 3X100 m mešano: Beograd 3:38,4,	4X200 m prosto:	Beograd
10:03,8;
ženske:	100 m prosto:	Čeplak (Lj)
1:23,4, 200 m prsno: Kuhar (Lj) 3:13,4, 200 m prosto: Juvančič (Lj) 3:10,5, 100 m pisno: Kuhar (Lj) 1:32,5, 100 m hrbtno: Pelan (Lj) 1:25, 4X100 m prosto: Beograd 5:52, 3X100 m mešano: Ljubljana 4:28,4.
Kegljači Krima so zmagali v tekmovanju za Šefmanov memorial
Za zaključek letne skupščine Kegljaške zveze Slovenije je bilo preteklo nedeljo v Ljubljani finalno tekmovanje za Sefmanov memorial v spomin na njenega prvega predsednika. Na predtekmovanjih je sodelovalo 18 moštev. V mariborski oblasti se je za zaključne tekme kvalificiral Železničar, v Ljubljani, si je vstop v finale priboril Krim, tretji finalist pa so bile Trbovlje. Finalne tekme so se končale z naslednjimi izidi:	Železničar :	Trbovlje 286:270,
Krim : Železničar 351:294, Krim : Trbovlje 344:282. Prvo mesto in prehodno spominsko darilo si je tako priboril Krim s 4 točkami in 695 podrtimi keglji, drugi je bil mariborski Železničar z 2 točkama in 580 keglji, tretji pa Trbovlje s 552 keglji in brez točke.
Kolesarske dirke na valjih
Prvih kolesarskih dirk na valjih y Ljubljani, ki jih je preteklo soboto priredila Kolesarska sekcija Železničarja, se je udeležilo 14 tekmovalcev, med njimi 7 članov, 2 članici in 5 mladincev, vsi člani prireditelja. Čeprav so bili naši vrhunski kolesarji na prvem tekmovanju te vrste le gledalci, je prireditev v propagandnem oziru uspela.
V dirki na 1 km je zmagal Kastelic s časom 51.4 sek. in povprečno hitrostjo 70 km na uro, drugi je bil Cajhen s časom 52.3, tretji pa Prelesnik z enakim časom. Seniorji so tekmovali na 2X1000 metrov. Zmagal je Tomšič s časom 1:00.6 in 1:08.5 pred Cajhnom 59.3 in 1:10.6. — Junior ji so se pomerili na 2X500 m. Prvi je bil Zanoškar s časoma 25.7 in 26.8, drugi pa Kastelic s časoma 25.2 in 29. Članice so vozile 500 m, prva je bila Likebova s časom 33.4, druga pa Daks-koblerjeva s časom 39 sek.
trol I.
Tretja liga: 1 Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, 2 Generalna direkcija lesne industrije, 3 Ministrstvo za lokalni promet, 4 Železničar IX ali Litostroj II, 5 2elezničar.
V ženski skupini je tekmovanje končano in je vrstni red naslednji: 1. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo 13 in pol točke, 2. Železničar 16, 3.-4. Slovenija les in Ministrstvo za socialno skrbstvo po 13 točk, 5. Ministrstvo za kmetijstvo I., 11 in pol točke, 6. Voino trgovsko podjetje 6 in pol točke, 7. Ministrstvo za kmetijstvo II. 6 točk. Prehodni pokal mestnega sindikalnega sveta Ljubljane so si priborile šahistinje Ministrstva za ljudsko zdravstvo.
Kratke šahovske vesti
Šahovsko društvo .Železničar« v Ljubljani, ki šteje skoraj 209 članov», je pokazalo razveseljivo bilanco dosedanjega dela. Društvo ima nad 30% kategoriziranih igralcev in je lani izvedlo dva kvalitetno visoko turnirja (z Mariborom in Dunajem). Za bodoče se bo predvsem posvetilo Intenzivnemu delu za .razširjenje šahovske igre med delovno mladino na železnici.
Vesti iz Cerktia. Mladinci šahovskega kluba »Vasja Pirc« v Cerknem pri Idriji so odigrali povratni dvoboj na 10 deskah proti dijakom rudarske šole v Idriji. Rezultat je 9:1 za Cerkno. Prvo srečanje je prav tako končalo v njihovo korist z rezultatom 7 in pol : 2 in pol. V dvoboju proti šahovski sekciji FD Rudarja v Idriji je mladina iz Čerkna podlegla z rezultatom 2:8.
SICILIJANKA
Beli: Janoševič Cmi: Bertok 14. kolo VI. prvenstva Jugoslavije
1. e4 c5, 2.	Sf3	d6	3. d4	cd	4. Sd4:	Sf6
5.	Sc3 a6 6.	Le2	e6	7. 0-0	Dc7 8.	f4	Sc5
9.	Le3 Ld3	Ld7	10.	Del	b5	11.	a3	Le7
12.	Tdl 0-0	13. Dg3	Tac8	14.	e5	Se8	15.
Se4 de 16. fe Se5 17. Lf4 f6 18. Lg4 Kh8
19.	Le5 fe 29. Tf8+ Lf8 21. Sf3 Dc2 22. Sfg5 Lc5+ 23. Khl Ld4 24. Tfl Del 25. Ldl Kg8 26. Dh3 h6 27. Se6 Le6 23. De6-r Kh7 29. D15 Kh8 30. Lb3 Sf6 31. Sf6 gf 32. Df6+ Kh7 33. De7+ Kh8 34. Df6+ Kh7 35. Le6 Dfl+ 36. Dfl Tc7 37. h4 Kg7 33. g4 Le3 39. Df5 Tcl+ 40. Kg2 in črni se preda.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Cene Kranjc. Uredništvo io uprava, Ljubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike 38-96. za naročnike izven Ljubljane 38-32, telefon oglasnega oddelka štev. 38-96. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 601-90321-0. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani -Poštnina plačana v gotovinu — Četrtletna naročnina 135 din, polletna 270 din. celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec« izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih.
interesiranäh vlad.
"\
NOVICE In zanimivosti
Sindikalno šahovsko
tekmovanje v Ljubljani
Komisija državne kontrole, 8 Jugope-
i” pl"“>,lä: Bilo je pod Gorjanci SVETI S ATAM 80
Toda glasovi o zarotništvu y Katoliški akciji v resnici niso prihajali iz upornih gozdov. O izdajstvu v Katoliški akciji je že v jeseni 1942 govorila Ljubljana, da se je že takrat, 25- oktobra, moral škof Rožman z lece v stolnici otepati pekočih očitkov: »Vi pa veste, kako se po Ljubljani širijo laži o delu in namenih Katoliške akcije, češ da organizira »belo gardo«, da ovira osvoboditev naroda, da je torej treba najprej pobiti člane Katoliške akcije itd. To so zlobne laži brezbožnikov, ki so največja resnična nevarnost za obstoj naroda. Ne dajte se varati, pa naj prihaja brezboštvo s kakršno koli krinko, spreglejte in opazili boste za krinko režeči se obraz hudiča.« (»Slo, venec«, 27. okt. 1842.)
Tako je škof Gregorij Rožman vztrajno in nepoprav. ljivo prizadeval škodo ugledu, ki ga je ljubljanski škol že od nekdaj užival v svojem ljudstvu. Tej uganki bi morali iskati pojasnila nekje zunaj cerkve in vere. Morda v pojavu »vojujočega se škofa«, kakor so Gregorija Rožmana spoznali in imenovali Nemci, ko so poslušali njegove razlage bojev zoper upornike v gozdovih-
Morda pa se bomo še najbolj približali resnici, če nad vse to obsežno poglavje o avejujočem se škofu« in njegovi Katoliški akciji zapišemo: »poglavje o zveličanem machiar vellizmu«,
ČASTITA MATI MARIJA STANISLAVA Samostanska prednica, častita mati Marija Stanislava Antonija Babnikova, je gledala na početje Wolbangove
Katoliške akcije kot na nevaren strup, ki ga mladini sicer ni dajati, ki pa je bolnemu svetu odrešilno zdravilo. Strupena zdravila so potrebno zlo, zdravi, nežni mladini pa bi bila Wolbangova organizacija kovarskega spletkarstva in zvijačnosti, mračnjaškega zarotništva in ovaduštva, maščevalnosti in slepega fanatizma ter žalostne življenjske filozofije bičarjev to, kar je pogubna slana za nežne cvetove- Vrh vsega še ta čudna, na zunanje obilje besed in obredov obrnjena Wolbangova pobožnost ter njegov nevarni rasputinski vpliv na ženske. Zato mati prednica svoje samostanske gojenke pred tem človekom skrbno čuva in ne trpi, da bi poslušale njegova vabila ter se vpisovale v njegovo Katoliško akcijo. Toda pri svojih šestdesetih letih, ko življenje človeka že tako ustroji, da »jd koža čez in čez podplat postala«, in temne plati živ. ljenja človeka nravstveno več tako ne begajo in ne pohujšujejo, v teh svojih letih gleda tudi častita mati prednica Wolbangovo stvar s hladnim, preračunljivim razumom in tudi sama rada po svojih močeh pri stvari pomaga» zlasti še, odkar se je z vsem svojim neukrotiji. vim ognjem zavzel zanjo tudi njen nečak, mladi novo-mašnik Nande Babnik, ki je v viharju vojne vedru pri njej.
Samostanska prednica, mati Marija Stanislava, M je V svetnem življenju nosila ime Antonija Babnikova, se je rodila v Ilirski Bistrici, v primorski deželi kraške burje in ognjenega terana, v zasužnjeni deželi, ki so jo dvajset let strahovale Mussolinijeve jate črnih kraguljev in Ji kljuvale jetra iz živega telesa kakor v stari bajki ptice ujede na skalo prikovanemu Prometeju, V svoji ponižani in mučeniški deželi je bila Antonija Babnikova priča, 1 kako so tujci njeno ljudstvo zapisali poginu. V Trstu |e
v zadušljivih hlapovih nafte zagorel dom slovenske kulture in kot svareča baklja oznanil primorski deželi in vsemu svetu, da so na pohodu sovražniki človeštva in njegove kulture. S svojimi očmi je Babnikova gledala, kako z muko je slovenski človek nesel na plečih, ožuljenih do krvi, križ na Golgoto uničenja narodne samobitnosti. S krvavečim srcem je gledala, kako izganjajo slovensko besedo iz šole in cerkve, na kako nečloveški način Jo ubijajo t na cesti, v krčmi, kjer koli jo pač oznanjevalci črnega rimskega viteštva srečujejo. Človeku naše Krvi so jemali domove in zemljo, na katero so se usedali tujci. Ljudje so si šepetali imena svojih tiranov in z ušesa na uho in tudi čez meje, k svobodnim bratom, je šlo ime nekega Emilija Graziolija.
Ljudje naše krvi so molčali, trpeli, stiskali zobe in pesti, bežali v Egipt, v južno Ameriko, v francoske rudarske revirje, čez mejo k svobodnim bratom, ki so v neizrečni boli trpeli z njimi. In z njimi je v pozni jeseni leta 1933 pribežala tudi Antonija Babnikova z gnevom v srcu, kakor ga občuti človek, ki so ga razžalili v njegovih najsvetejših čustvih.
Antonija Babnikova, ki Je v novi domovini šla v samostan in kot sestra Marija Stanislava postala prednica šmihelske redovne družine De Notre Dame, je poznala fašizem z vseh njegovih temnih plati. Zato je z bridkostjo v srcu gledala, kako je Mussolinijeva vojska osem let pozneje vdrla v nebranjeno domovino in se, podobna nočnemu pohodu plašnih tihotapcev, prikradla tudi v Novo mesto. »V Italijanih nisem videla ljudi, ki bi nam prinašali svobodo,« je častita mati Marija Stani, slava še šest let za tistim sama pripovedovala o tej svoji neizmerni bolečini, »pač pa nasprotno, v njih sem videla
ljudi, ki nam ne prinašajo nič dobrega in ki izkoriščajo naš narod. Omenjam tudi, da smo na Primorskem pod Italijani zelo trpeli. Beseda fašist je zame nekaj strašnega ter zaradi tega nisem želela njihove kulture.« (Ul 92/47/25.)
Pa seje za tujo vojsko prikazal v Šmihelu mefistovski zapeljivec, kaplan Karel Wolbang, z zapovedjo, ki so mu Jo dali tisti, ki so ga poslali: fašizem je naš zaveznik; v sebi je treba zatreti vsa grenka čustva zoper njega, vse neprijazne misli zoper laškega tujca; komur je težko, naj ve, da je to po sili razmer, da je to manjše zlo v premagovanju večjega; sredstvo samo na sebi je res nečedno, toda plemeniti namen ga posvečuje; meščan starodavne florentinske republike, Niccolo Machiavelli, »ki ga ljudje manj poznate in bolj preklinjajo, kot to opravičuje zgodovina«, ni ustvaril tako slabe vede o politiki; in Wolbangov učitelj dr. Ehrlich meni, da teološko še ni čisto jasno, kakšne pravice ima narodnost terjati od tujca; tisti dr. Ehrlich namreč, ki še ni v svojem srcu čisto premagal grenkobe, da je prevratno narodnostno načelo, ki ga je že Mahnič tako dobro v nič dal, uničilo črnožolto katoliško Avstrijo. In častita mati Marija Stanislava, ki ji je samostanska prisega pokorščine posfala druga natura, je zatajila svoje trpeče ljudstvo ob Soči, pod Nanosom in v Brkinih; je zatajila pregaženo ljudstvo, čigar gostoljubje je devet let uživala; je zatajila samo sebe, svoje prepričanje in vest, svojo pamet in srce, in osovraženemu človeku, pred katerim je nekdaj z rodne zemlje bežala, njegovi ekscelenci Emiliju ’Grazio-liju, visokemu komisarju Ljubljanske province, za novo leto napisala pismo, ki je pretresljiv dokument samopo, nižanju človeka;