... na Viču, kjer sta zsborovala poslanca Stanovnik in
Kremžar, se ni smelo govoriti o orjunaškem umoru v Trbovljah. O or junaškem umoru v Trbovljah je bilo prepovedano govoriti tudi po-slancema Žebotu in Kranjcu na različnih zborovanjih ----------------------------. Kritika vlade pa
mora hiti brezpogojno in v vsakem slučaju poslancem zasigurana.
Prepričani smo, da bodete gospod predsednik storili vse, kar je treba, da se zasigura narodnim poslancem v Sloveniji svoboda govora in zborovanja-----------------
Hvaležni bi Vam bili, gospod predsednik, ako nas obvestite o uspehu svojih korakov. — Datum in podpisi.
Notranjemu ministru:
Vsi shodi, na katerih bi se nameravalo razpravljati o žalostnih dogodkih v Trbovljah, so od' politične oblasti zabranjeni in tudi na shodih, ki niso namenjali naravnost razgovoru o teh dogodkih, se ne sme o njih govoriti.
Kaj se je zgodilo v Trbovljah? Spopadli sta se dve stranki, na eni strani plačani opričniki samostojnih demokratov, ki izrabljajo za se lepo ime jugoslovanskih nacijonalistov, na drugi strani pristaši stranke, proti kateri je izdan izjemni zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Dokler so bili zaščitniki imenovanih opričnikov v opoziciji, so se poslednji zadržali mimo, ker so bili njih
žepi brez denarja, njih srca brez junaštva-------------
Mimogrede hodi povedano» da je večina teh opričnikov brez nujne potrebe zapustila svoj rod pod tujim jarmom ter strahopetno pobegnila pred italijanskim fašizmom in ondotnimi političnimi težavami.
S svojim na novo oživljenim junaštvom so opričniki prišli izzivat v Trbovlje, kajpada dobro oboroženi. Tako je došlo do nesrečnih in žalostnih dogodkov v Trbovljah. Politične oblasti vsaj v Sloveniji ne upajo omejevati svobodnega kretanja oboroženih opričnikov, zato njih ne zadeva krivda na nedolžno preliti krvi —
------------------------. Razen nesrečnih žrtev, ki so
padle v medsebojnem spopadu, je zaznamovati isti dan v Trbovljah tudi eno žrtev dobro namišljenega in nameravanega umora. Umor so sklenili in izvršili člani opričniške organizacije. Vsa javnost v Sloveniji sumi. kdo je dal ukaz, da so ustrelili Fakina, vsa javnost zna
tudi, kdo je ukaz izvršil---------------------. Datum
In podpisi.
3. Zaplembe časopisja.
To vprašanje na ministrstvo pravosodja se začenja takole:
Velika večina slovenskega časopisja, od »Jutra« doli do »Ljudskega Tednika« je v službi bank in režima. Med malim številom javnih političnih glasil, ki so si ohranila še svobodo in neodvisnost, se nahaja tudi »Slovenec«. Zato ni čudo, da se bančne reptilije bojijo njegove konkurence, a režim njegove kritike, in da 'so ga oblasti na višjo željo tistih, pri katerih se stekajo bančni in režimski interesi, začele preganjati. »Slovenec« se neprenehoma zaplenjuje. — Navajajo se sklepi ljubljanskega sodišča pri prizivni razpravi radi konfiskacije ter se ugotavlja:
1. Da se »Slovencu« niti v enem slučaju ne more očitati, da bi, pa četudi samo z namigavanjem od daleč,
pisal proti državi kot taki.--------------------------
Ostale ugotovitve so zaplenjene. Ostanejo datum in podpisi.
4. Umor rudarja Fakina.
Ministru pravde:
V Trbovljah se je dne 1. junija 1924 izvršil krvav zločin. Člani organizacije jugoslovanskih nacionalistov so justificiraU mladega delavca Franca Fakina, baje na podlagi sklepa nekaterih članov vodstva jugoslovanske nacionalne organizacije. Sodba se je izrekla v neki gostilni, izvršila pa v kamenolomu za hišami. Fakina so člani orjune »aretirali« nekje sredi občine Trbovlje, ga zvezali, zvezanega vodili seboj in ga neprestano pretepali in suvali. Imeli so ga zastraženega v svoji sredi okrog 3. ure. Žandarmerija je to mirno gledala in ni posredovala, ker ni smela nastopiti proti orjuni. Ko je »aretirani« Fakin med zborovanjem orjune na trgu pred cerkvijo ležal na tleh zvezan in mučen, ga je eden orožnikov hotel odvesti seboj v zapore, češ, da je orož-ništvo za to tu, da aretira tiste, ki so kaj zakrivili. Or-junaši pa, ki so stražili svojo žrtev, so orožniku nastavili revolver na prsi, rekoč: »Mi sami bomo ž njim obračunali.« —
Tako se je zgodilo, da so Fakina po izrečeni »obsodbi« orjunaši po sredi trga v prvih popoldanskih urah peljali na samoten kraj, kjer sta ga dva orjunaša ustrelila. Zločin sam je iz daljave 100 metrov gledalo več prič ki so vse oblasti znane in potrjujejo, da sta Fakina peljala dva' orjunaša in ga tam ustrelila.
Orožništvo in oblasti imajo v rokah opise tistih dveh morilcev. Imajo v rokah seznam orjunašev, ki so se udeležili 1. junija izleta v Trbovlje in seznam tistih, ki so umor sklenili. Oblasti so tudi znane osebe, ki so se hvalile, da so jusfificirale Fakina. In vendar oblasti še do danes po preteku skoro enega meseca, nimajo v rokah morilcev, niti tistih, ki so umor povzročili----
Vi, gospod minister, ste odgovorni za dejanja in
nehanja justice ter njenih organov.------------.--------
Umor mladega človeka, ki se je zgodil pri belem dnevu, takorekoč pred očmi javnosti in številnega orožni-štva, ostaja nekaznovan-----------------------------.
Zato Vas v interesu zakona in države vprašamo:
1. Vam je li znano, da so Člani organizacije jugoslovanskih nacionalistov 1. junija zverinsko ustrelili delavca Franca Fakina?
2. Kaj ste ukrenili, da se krivci izslede ter kaznu-
Na to vprašanje zahtevamo točnega odgovora v obliki dejanj! Pisanih obljub, opravičil ali zavijanj ne potrebujemo! — Dan in podpisi.
5. Vojaške psipfcave.
Od tega vprašanja na ministra vojne in mornarice so ostali — samo podpisi.
Odmev teh sktepov v Beogradu.
Celjski sklepi so vzbudili v Beogradu splošno pozornost. Beograjski listi se obširno bavijo s to sejo Jugoslovanskega* kluba in nekateri prinašajo doslovno njene sklepe in ukrepe. Včerajšnji nezaplenjeni »Slovenec« ima iz Beograda naslednje poročilo:
Tekom dneva je več poslancev obiskalo Jugoslovanski klub. Živahno so se interesirali za razmere v Slo . veniji in si dali podrobno poročati o celjski seji in o i vprašanjih, katere je danes dopoldne Jugoslovanski klub : vložil po poslancu Brodarju pri predsedništvu narodne i skupščine. Radikalni poslanci, ki so prišli v klub, so se 1 opravičevali, češ, da niti oni ne vedo, kaj, se godi v Slo-* veniji. Krivdo so valili na samostojne demokrate. Tudi sicer skušajo vso krivdo za sedanje razmere naprtiti samostojnim demokratom in njihovemu voditelju. V tem smislu delujejo tudi pri najvišjih krogih, da bi se na ta način rehabilitirali in si eventuelno brez samostojnih demokratov zasigurali volivni mandat. Posebno ostro pa so se o voditelju samostojnih demokratov izražali demokrati. Njegovo glasilo »Reč« je tudi danes napolnilo svoje kolone z lažmi o občinskih volitvah, da bi
oslabilo velikanski vtis, ki so ga napravili sklepi v Celju. Tem lažem seveda nihče ne verjame. Kajti vsi ostali listi brez razlike stranke ugotavljajo, da so tudi občinske volitve brez dvoma dokazale, da stoji za SLS celokupno slovensko ljudstvo.
Po svetu.
RAZKRINKANI FAŠIZEM.
Divjaško-zavratni umor poslanca Matteottija je zadel najobčutnejše zunanjo in notranjo politiko Itaiij« pod sedanjo vlado. V razkritjih, ki s filmsko naglico in različnostjo sledijo zverinskemu zločinu je naenkrat zagledala italijanska javnost pravo lice fašizma. Najprej se je preplašila, potem je pa začela zbirati moči in sile proti njemu.
Poslanca Matteottija so fašisti odpeljali in umorili, ker je vedel za veliko korupcijo posebnega fašistovskega kroga, ki ima naj večjo moč in oblast in ki je doslej skrbno prikrival svoje umazane posle. Italijanska javnost ni niti opazila, kake temne in koruptne elemente je fašistični pokret kar črez noč spravil na površje. To vidi v žarki luči še le sedaj, ko se izsledujejo zločinci in ko postaja jasno, kdo je imel vse interese na tem, da odlični in neustrašeni opozicijonalni poslanec za vedno utihne. Spoznanje in razkritje je tako strašno, da muči tudi vse člane fašizma s vsaj povprečno človeško moralo. Zgražajo se nad pošastjo, ki jim je iz lastnih vrst zrastla črez glavo.
Zločince je gledala javnost poprej samo v oblastnosti, sijaju in bogastvu, ki so ga dobili potom fašizma, sedaj pa naenkrat vidi, kaki temni tipi so to: šef pres-biroja Rossi, njegova desna roka Dumini, državni tajnik notranjega ministra Finzi, glavni direktor fašistovskega lista Filippelli, Volpia i. dr. vsi imajo temno preteklost ter vse polno zločinov in zlorab na vesti. Ta družba je bila prava nadvlada in tajna teroristična organizacija v fašistični stranki ter se skuša sedaj rešiti in prikriti z madeži, ki so vsled njenega dela padli tudi na. Mussolinija in vse druge merodajne činitelje vlade. V družbi aretiranih zločincev je tudi neki Chirszel, ki je deloval že med ruskimi caristi in nemškimi fašisti. Italijanski fašist Dumini je pa lani začetkom junija pod drugim imenom bival v Beogradu ter ni bil prav nič sumljiv, četudi so vzbujale tedaj veliko vznemirjenost neke tajne liferacije italijanske municije. Sodnija ima proti vsem gori navedenim v rokah že težke dokaze njihove krivde, in to ne samo v Matteottijevem slučaju, ampak tudi v raznih prejšnjih nasiljih ter v pripravah atentatov na še druge socialistične voditelje in tudi na voditelja katoličanov-pppolarov Dona Šturzo. Pričakovati je novih aretacij. Med temi bo po vsej priliki tudi fašistovski general — dosedanji poveljnik javné varnosti v Italiji De Bono, ker so dokazi o njegovi sokrivdi zgoščujejo. Tako je Filippellijev posebni tajnik in funk-cijonar pri »Corriere Italiano« Mario Gibelli na sodišču izpovedal, da so imeli De Bono, Finzi in Filippelli po Matteottijevem umoru med seboj telefonične pogovore o zločinu.
Fašizem kapitulira na celi črti. Mussolini ostane sicer s svojim ministrstvom na vladi, narodna milica se ne razpusti, ampak podredi vojnemu ministrstvu, tudi ustroj fašistovske stranke ostane več ali manj v svoji sedanji obliki. To so zunanjosti, ki naj čuvajo videz na znotraj in zunaj in ki naj zlasti preprečijo verjetne notranje zmede eb preocitem preobratu. Preko vsega tega stoji dejstvo, da se je fašizem pod strašnim pritiskom javnega mnenja nele doma, ampak po celem civiliziranem svetu odrekel diktatorstvu in je pripravljen prevzeti vlogo navadne politične stranke. Gre le za to, da pošteni elementi z opozicijo na čelu ohranijo sedanjo moralno premoč tako dolgo, da se odprava fašistovskega strahovlad ja praktično izvede do kraja. Mussolini po svojih novih izjavah ni več prejšnji Mussolini, ni več neizprosni, vsemogočni diktator, ampak navaden ministrski predsednik ali celo samo še kulisa, za katero se vrše odločilne izprememhe. To priča ves razvoj dogodkov.
Pred novim vojaškim prevratom na Grškem. V grški armadi je počelo zopet opasno vreti. Velika skupina oficirjev ne odobrava početje vojnega ministra Hadžikiriako sa, ki je postavil na najvišje mesto par revolucionarnih oficirjev, dočim druge enakozaslužne prezira. Nezadovoljnežem načeljuje bivši vojni minister general Konduriotis, o katerem se govori, da namerava izvesti s silo državni prevrat. S sedanjim režimom so nezadovoljni zlasti častniki iz mornarice. Vlada nastopa teroristično preti nezadovoljnežem ter je dala zapreti nekega generala samo radi tega, ker je v članku napadel vojnega ministra. Položaj vlade pa je vkljub vsem meram jako otežkočen ter je vprašanje, če se bo mogla Še nekaj’ časa držati.
Walther Rathenau. V torek je bila druga obletnica smrti nemškega državnika Waltherja Rathenau, ki je
padel za Erzbergerjem, istotako velikim duhom povojne Nemčije, kot žrtev atentata nemških monarhistov in šovinistov. Od smrtnega dne Rathenaua pada Nemčija iz ene krize v drugo. Najprej inflacija, potem francoska okupacija Poruhrja in kabinet dr. Wirtha, ki je vodil politiko v duhu in smeri Erzbergerja in Rathenaua ter se slro°o ravnal načela: »Der Feind steht rechts«, se je moral umaknili kabinetu generalnega ravnatelja Hamburg-Amerika linije dr. Guna, ki je proglasil pasivno resistenco ter začel finansirati sabotažo. V pol letu so Francozi zlomili nemški pasivni odpor, nemška vlada se je morala začeli pogajati in nastali so takozvani Mi-cum dogovori, ki se obnavljajo vsaka dva mesca do končne ureditve reparacijskega vprašanja. V boju s Francijo je posvečala nemška vlada vso brigo in skrb svoji industriji tako, da za deldVstvo od tega ni nič ostalo in da je vse gorje s strašno težo padlo na delovno ljudstvo. Kmalu po smrti Rathenaua se je začela močno razvijati nemška monarhistična in militaristična struja, ki bi kmalu vse razbila, kar je pokojni Nemčiji pridobil, — in ki še zlasti sedaj pomeni veliko nesrečo za Nemčijo, ko se ji od angleške in francoske strani ponuja sporazum.
Propad dunajske Depozitne banke. Finančna kriza, ki tlači avstrijske banke zlasti po zadnji špekulaciji s frankom, je težko zadela dunajsko Depozitno banko. Svojčas se je izjavilo 5 velebank, da prevzamejo Depozitno banko, ker bi njen polom značil veliko katastrofo, sedaj pa so te banke zaključile, da ne bodo začele rešilne akcije. Depozitna banica mora na vsak način svoje delovanje ukiniti ter skušati doseči poravnavo.
Obsodba v čehoslovaškem bencinskem procesu. Dne
25. 1. m. je bil v Pragi končan takozvani bencinski proces, ki je od svojega odkritja do danes vzbujal toliko pozornosti. Obsodba krivcev kaže, da ima Čehoslovašlca resno voljo, energično pomesti s korupcijo, ki se je razpasla v upravi. — Obsojeni so: vladni svetnik Svatek na 13 mescev, direktor Benoni na 3 leta, fabrikant Kolben na 20 mesecev, Stofka in Malina na 8 mesecev, Nedjelv ha 10 mescev in gospa Boubela na 6 mescev ječe. Ostali obtoženci so oproščeni.
Prekid pregovorov med Anglijo in Egiptom. Predsednik egiptovske vlade Zaglul paša je izjavil v parlamentu, da bo moral prekiniti pregovore z Anglijo, če ne bo dosegel, da bode angleško vojaštvo zapustilo Egipt.
Dinar in inozemstvo.
Dinar je začel zopet padati, če tudi se je še nedavno zatrjevalo, kako dobra opora so naši valuti letošnji dobri izgledi žetve in izvoza. Ko je dinar rastel, se je od uradne strani zatrjevalo, da je rast v skladu z našo finančno politiko in z gospodarsko močjo naše države ter da se bo dinar na svoji višini tudi stabiliziral. Nekaj mescev se je temu verjelo, potem so se pa zopet začeli veliki pomisleki glede stabilizacije ob slabi finančni in gospodarski politiki.
Sedaj dinar zopet pada in zagrebški »Jutarnji list« od torka se bavi v daljšem članku z izjavami neodvisnih in uglednih osebnosti in strokovnjakov iz beograjskega gospodarskega sveta, ki objektivno sodijo o našem finančnem položaju. Ti krogi, ki iz raznih razlogov no- i čejo javno nastopiti, opozarjajo najprej, kak unicum naše gospododarske in finančne politike je to, da smo začeli zadnji čas uvažati amerikansko moko iz Italije, ko smo vendar znani kot izvozniška država cerealij.
Tudi drugače se vedno bolj favorizira italijanski kapital in do te nezavednosti gospodarske politike je prišlo vsled tega, ker dajejo Italijani posameznikom velike provizije za zaključene posle in kupčije. Danes se vodi boj med dolarjem in funtom, a naši merodajni krogi so v tem vprašanju popolnoma neorijentirani.
Potem se opozarja na veliko in čudno nenaklonjenost angleškemu kapitalu, pa naji bi se hotel ta pod še ta ko ugodnimi pogoji in brez velikih obresti plasirati v naši državi. To se tolmači in razlaga s tem, da se od Angležev ne da zaslužiti provizija. Težave se delajo tudi kapitalu ostalega gospodarsko močnega sveta in ne sme se pozabiti, da prehaja nova situacija v Franciji tudi na gospodarsko in finančno polje.
Od naše službene strani se zadnji čas zopet forsira akcija z Blairovo bančno skupino in če govorijo še toliki razlogi za to, da se to posojilo odpove. Iz Beograda je dan Blairovi skupini celo migljaj, naj razširi svoj konzorcij s sprejetjem italijanskega kapitala v svojo sredino. Sedaj skušajo Belgijci uvesti nekaj svojega kapitala pri nas in v kratkem bi imeli priti v Beograd pred stavniki neke velike belgijsko-francoske bančne skupine, ki bi stavili naši državi dvojno ponudbo. Ena bi bila za zgradbo velike tovarne nekje ob srbsko-bosanski meji, druga pa za zgradbo jadranske železniške proge. Ker se Belgijci tudi nočejo razumeti na provizije, se v gospodarskih krogih resno sumi, da brez provizij z Belgijci ne bo nič, kakor tudi ni bilo nič z Angleži glede več posojil.
Beograjski neodvisni gospodarski strokovnjaki na-glašajo, da se nobena stvar, pa naj si bo državno posojilo ali katerakoli finančna transakcija ne more dovršiti, dokler ne dobi provizije gotovi krog, kateremu je na čelu neka oseba, ki je zopet v najbližji zvezi z eno od najuglednejših osebnosti v Beogradu.
Na izplačevanje provizij pristajejo danes samo Italijani, Angleži kot najresnejši ponudniki posojil in drugi predstavniki tujega kapitala pa provizije kategorično odbijajo. Radi tega se skuša danes v Beogradu v glavnem favorizirati italijanski kapital. Da ni tako močne kontrole javnosti, ki je proti italijanskemu kapitalu, ker dobro ve, kaj bi pomenila gospodarska eksploata-
cija Jugoslavije od strani Italije, bi bila naša država že davno poplavljena z italijanskim kapitalom.
Končno se opozarja na našo notranjo politiko, o kateri se v Evropi in posebno še v gospodarskih krogih mnogo razmišlja in računa. Naša zunanja politika ima danes edino oporo v Italiji, kar prav gotovo tudi mnogo deluje na vrednost naše valute. Edini zaščitnik beograjske službene politike je Italija, ki pa sama v svetu vedno slabše stoji. Od naše današnje gospodarske politike ima marsikaj lahko porazne posledice za našo narodno gospodarstvo sploh in ne moremo se nadati na kako resnejšo akcijo iz inozemstva za podporo naše valute, dokler se naše politične in gospodarske razmere ne spremenijo.
Dnevni Mici.
Obmejni pretep pri Rakeku. Opolnoči dne 23. t. m.
je bil onkraj naše državne meje na italijanskih tleh pri Uncu krvav pretep med civilisti in italijanskimi finančnimi stražniki. V tem pretepu je bil ubit italijanski finančni stražnik Lorene Grego. Naša vlada je radi tega incidenta izrazila svoje obžalovanje italijanskemu poslaniku v Beogradu, naglaša se pa, da je do spopada prišlo tudi zaradi tega, ker meja še ni končno določena ter se vedno zgedi, da zajdejo naši ali pa Italijani na nasprotna tla. Po poročilu, ki ga je dobil »Slovenec« iz Logatca, je pa jasno, da ne bi prišlo do neljubega incidenta, če ne bi imeli pri nas orjune. Poredilo se glasi: »Dne 23. t. m. zvečer se je pripeljalo v Gorenji Logatec 8 orjunašev iz Ljubljane na avtomobilu. Oboroženi so bili od nog do glave, imeli so karabinke in granate. Tej skupini orjunašev sta se pridružila dva domačina. Zvečer, ko s
mm3
Izdaja konzorcij «Straže.«
...